STAJERSKI
Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr! im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
III. Jahrgang
Marburg a. d. Dran, Samstag, 27. März 1943
Nr. 13
Osemtedenski velenapad sovjetov izjalovljen
Samo pri Orelu so boljševiki ob sijajni nemški obrambi .zgubili 10.594 ujetnikov, nad 150.000 mrtvih, 1061 tankov in 485 topov - Tudi drugod so se zrušili sovjetski poskusi prodora - V desetih dneh uničenih skoraj tisoč sovražnih tankov Dober napredek nemških operacij na vzhodu
Fo poročilu, Id ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 18. marca, so bile suhozemne nemške divizije in Waffen-ff v celotnem prostoru med Harkovom in ■everozapadno od Kurska v napadu proti vzhodu. Kljub srditemu odporu sovjetov ln težavnemu terenu, so naše čete povsod dosegle svoje dnevne cilje ter vrgle sovražnika s pomočjo letalstva iz nje*-govih postojank. Jugovzhodno od Harko-va obkoljene sovjetske sile so bile uničene. Južno od Orela je sovražnik preteklo sredo, dne 17. t. m., napadel z močnimi silami na široki fronti. Valovni napadi sovjetov so se zrušili, pri čemer je bilo razbitih 116 sovjetskih tankov. Tudi južno od jezera Umen so sovjetski napadi zaman butali ob nemške postojanke.
19. marca je prispela vest, da Je nemški napad v prostoru Harkov—Bjelgorod na široki fronti uspešno napredoval. Odredi Waffen-ff so v iznenadnem sunku zavzeli mesto Bjelgorod. Pehotna divizija »GroBdeutschland« je odbila sovražne napade pri Borisovki ter je krenila dalje proti vzhodu. Južno od Orela, južno od V jas me ter pri Staraji Rusiji so se-istega dne izjalovili vsi sovjetski poskusi, prodreti nemške črte. Sovjeti so tu doživeli krvave poraze. Samo pri Vjasini je bilo uničenih skoro sto sovjetskih tankov.
V teku nemške protiofenzive med Do-necom in Dnjeprom, ki je dovedla do ponovnega zavzetja mest Harkov in Bjelgorod, je izgubil sovražnik v času med 13. februarjem in 30. marcem 20.000 ujetnikov, več kot 150.000 mrtvih, 3372 topov vseh vrst, 1410 tankov, 3045 težkih strojnic in 1846 avtomobilov. V prostoru Harkov—Bjelgorod so sovjeti in razmočene ceste zaman ustavljali prodiranje nemških napadalnih divizij, ki so na nekaterih mestih dosegle gornji Doneč.
Medtem, ko so naše čete po poročilu z dne 21. marca v prostoru Harkov— Bjelgorod dosegle gornji Doneč v široki fronti, so bolj severno, pri Sevskn, sklenile zadnjo odprtino ter tako uredile trdno zvezo z odsekom Orel. Sovražni na-
Der Mensch wächst mit der Größe und Wichtigkeit des Gegenstandes, für welchen er lebt.
Ludwig Tieck. GraaBHMMBUBBHKI
padi pri Vjašmi, pri Ilmen-jezeru in pri Ladoškem jezeru so se združili v nemškem ognju.
V času od 11. do 20. marca je bilo uničenih na vzhodni fronti samo od edinio vojske in Waffen-ff 961 sovjetskih tankov. Nemško letalstvo je medtem uspešno bombardiralo BataJsk, Vorošilovgrad, Leningrad, gornjo Volgo in luko Mur-mansk.
Po poročilu z dne 22. marca je lepo napredoval nemški napad jugozapadno in severozapadno od - Kurska. Jugozapadno od Vjasme in južno od Ladoškega jezera so se izjalovili sovjetski napadi ob težkih izgubah za sovražnika. Samo pri
V	jas mi so nemške čete skupno z letalstvom v petih dneh uničile 270 sovražnih tankov. Jugovzhodno od Leningrada so se razbili večdnevni sovjetski napadi ob odločni nemški obrambi ter ob velikih izgubah za sovjete.
Zapadno od Kurska so nemške čete prenesle svoj napad dalje proti vzhodu. Osem tednov trajajoči velenapad pri Orelu, ki so ga začeli sovjeti že v januarju, se je izjalovil ob sijajni nemški obrambi.
V	osemtedenSkih težkih bojih zimske bitke pri Orehi so izgubili sovjeti 10.594 ujetnikov in nad 150 tisoč padlih. Uničenih ali zaplenjenih je bilo razen tega 1061 tankov, 485 topov in brezštevilno drugega orožja.
Čete osi so preteklo sredo odbile v Tu-neziji močne sovražne napade ob visokih izgubah za sovražnika. V te obrambne boje je uspešno posegajo letalstvo osi. Nad Sredozemskim morjem so nemški lovci zbili pet sovražnih letal.
Dne 19. marca je odred ameriških bombnikov napadel severozapadno nemško obalno področje, zlasti mesto Bremen, kjer je imelo prebivalstvo izgube. Pri tem so nemški lovci deloma daleč nad morjem zbili sedem šiirimotornih sovražnih letal.
Vse življenjske energije
za delo m boj
V vsakem človeku spijo življenjske energije, ki jih je treba le vzdramiti. Kakor iz presušene zemlje ne more vrfeli-ti seme, dokler voda ne raztopi hranilnih snovi in ne zbudi k novemu delovanju spečih bakterijev, tako je treba tudi človeku nekega zunanjega pogona. Fuhrer je poklical vse Nemoe k totalni mobilizaciji vseh sil. Njegov klic naj predrami v nas vseh tiste speče energije, da bomo t marljivostjo zavestno prispevali k velikemu dogajanju. Pokazati moramo, da smo razumeli FiUirer-jev klic, ki je klic fronte.
Dne 34. marca je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se odigrava južno od Ladoškega jezera srdita obramb!.a bitka z nezmanjšano silovitostjo. V srditih bojih od moža do mcjža so nemške čete odbile vse sovjetske napade, ki jih je podpirala sovjetska artilerija in letalstvo. Po vsej ostali vzhodni fronti so se vršili le boji lokalnega pomena. Razni nemški lokalni napadi, ki »o služili zgolj Izboljšanju frontne črte in čiščenju zavzetega ozemlja, so uspešno končali.
Tri druga taka letala je sovražnik izgubil nad francosko zasedeno obalo.
V noči na 19. marc so nemška letal« napadla angleško industrijsko mesto Norwich, obenem pa tudi luko Great Yarmouth. Bombe so povzročile velike eksplozije in obsežne požare. Tri lastna letala pogrešajo.
Na severotuneški fronti so zavzela nemško-italijanske čete važne postojanke ter ujele pri tem 1600 mož. Uničile ali zaplenile so obenem 16 tankov, 30 topov in
Novi uspehi nemških podmornic
Iz spremljave, ki je bila na poti iz Amerike v Gibraltar, so potopile 15 ladij s skupno 75.000 bit. - V marcu 1945 so potopile podmornice brez letalstva 784.000 brt. sovražnih ladij - Potek operacij v Tuneziji
ävppeyillt

VtäpBon iKelibia
4'Nabeu/
=5o\f v. Hommomet
Igyille
Stfenast/r
.qiröuafi
Negrine f •A/^Jt^T^
^fmgmw
Medenimi
Tatahauine 3 DouirafijWi
{tOucd
Aifiemada
Btrresof
Krinka je padla!
Kdor je do nedavno še dvomil, da je stara Anglija brez. sramu, si naj prečita samo glavna načela, ki jih je glede povojne britanske politike te dni zapisala londonska »Times«. Ta list, ki je nekako poluradno glasilo angleške vlade, je namreč brez ovinkov zapisal, da po vojni pojem o »neodvisnosti« narodov ne bo imel n ¡kake veljave več. Angleška politika — tako je nadalje tolmačila stremljenja Churehill-ove vlade stara tetka — je tudi mnenja, da pojem o »striktni nevtralnosti«, kakor jo danes zagovarjajo nekatere države, ki še niso v vojnem vrtincu, prav tako ne spada k načelom, ki bi v bodoče še igrala kako vlogo. Dobesedno je »Times« zapisala svoje tolmačenje o bodoči angleški politiki takole: »Nevtralnost je zastarela, neodvisnost Je iluzorična, politika ravnotežja Je preživela, predvojni status je za vedno preminul, samoodločbo malih narodov Je zamenjalo načelo o odvisnosti od velikih sil. Anglija, Zedinjene države in Sovjetska Unija določajo vojaški in gospodarski okvir, v katerem bodo v bodoče morali živeti mali narodi. Narodne pravice, narodna identiteta in narodni razvoj malih držav ne smejo v bodoče zavzeti oblike, ki bi bile nezdružljive z izpolnjevanjem skupnih dolžnosti.«
Sedaj vedo mali narodi, kako jim krojijo naši nasprotniki njihovo bodočnost. Dolžnosti, o katerih se je razpisala »Times«, določajo Sovjetska Unija, Ameri-kanci in Angleži. V praksi pa bi jih določali samo v Kremlju, kajti Amerikanei so daleč in Angleži so že dokazali svojo nezmožnost v Evropi. Anglija je izdala Evropo v celoti, toda male narode po vrsti. Krinka .je padla! Ob reki Temzi so zmetali med staro šaro vsa tista načela, ki so bila še vse do Chamberlain-ove smrti nedotakljiva kot sestavni del angleške državne politike. Kar je zapisala stara »Times«, je tako revolucionarno za angleške razmere, da že lahko govorimo o neke vrste boljševizaciji načel angleškega političnega mišljenja.
že v zadnji številki našega lista smo omenili, da spada oziroma da je spadalo načelo o »ravnotežju velesil« k sestavnim delom angleške zunanje politike. Tudi t« je bilo nekdaj tako, kajti »Times« v svojem senzacionalnem uvodniku z dne 23. marca 1943 piše sledeče: »Politika ravnotežja velesil je prav tako preživela kakor [Kilitika striktne nevtralnosti. Oboje pripada perijodi evropske zgodovine, ki je končala fatalnega poletja leta 1940.« S tem je Anglija pripoznala svoj poraz leta 1940., ko jo je Nemčija definitlvno vrgla iz kontinentalne politike. »Times« je proglasila s svojim uvodnikom odpoved Anglije vsem velikim načelom, od katerih je angleška politika živela celih 300 let. Vrgla jih je takorekoč proč, čeprav je ob izbruhu sedanje vojne zatrjevala, da se bori za ohranitev teh načel in idealov. Takrat je dejala Anglija, da moti nemško mesto Danzig njeno politiko evropskega ravnotežja. Radi tega je Anglija pognala ves svet v novo vojno. Vprašati se je treba: čemu je Anglija to storila ? čemu je žrtvovala načelo rav-
Druck und Verlas: Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Verlagsleltung: Ego» Baumgartner: Hauptscliriitleiter Friedrich Oolob: alle in Marbursr a d. Drau. Badsasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer ^Gewalt oder Betriebsstörung gibt Weinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-ceMes.
Charkow wieder in deutscher Hand
mnogo vozil. Pri nemškem bombnem napadu na Tripolis so bombe razbile pristaniške naprave ter sežgale več ladij.
V Severnem Atlantiku so nemške podmornice izvedle doslej največje operacije z največjim uspehom. V večdnevnih srditih bojih proti zaščiti ogromne spremljave, določene za vzhod, so potopile iz ene same spremljave 32 ladij s skupno 204.000 brf.
Dne 21. marca je prispela vest, da so čete osi v Srednji Tuneziji odbile napad močnih sovražnih sil. Vas Gafsa, ki so jo čete osi zasedle samo po gibalnih varovalnih silah, je bila v teku operacij pred par dnevi zopet izpraznjena. Nad Sredozemskim morjem je bilo po istem poročilu zbitih 16 sovražnih letal pri treh lastnih izgubah.
22. marca je bilo sporočeno, da napadajo močne angleške in ameriške sile italijanske postojanke. Pri tem so se razvili na zemlji in v zraku težki boji.'
Pri že znanem nemškem letalskem napadu na Tripolis so bile potopljene tri tovorne ladje in nek spremljevalni čoln.
Po poročilu, izdanem dne 23. marca, še Vedno divjajo hudi boji v Južni in Srednji Tuneziji. Nemške čete so vrgle sovražnika v protinapadih na nekaterih mestih nazaj. Na drugih frontnih odsekih se nahajajo nemško-italljanski odredi, ki jih podpira letalstvo, v težkih obrambnih bojih. Nad Sredozemskim morjem je bilo ob treh lastnih izgubah zbitih 15 sovražnih letal.
Sovražni bombniki so dne 22. marca iz velike višine napadli severonemško obal-»o področje. Prebivalstvo je imelo zlasti V Wilhelmshavenu izgube. Pet sovražnih bombnikov so zbili na tla.
Težka nemška bojna letala so v noči na 53. marec bombardirala ladjedelnice v Hartlcpoolu ob vzhodni angleški obali.
V Južni in Srednji Tuneziji so se po poročilu z dne 24. t. m. tudi dne 23. marca nadaljevali težki boji. Več sovražnih poskusov prodora se je izjalovilo ob odporu nemških in italijanskih divizij. V energičnih in uspešnih protinapadih je bilo razbitih 44 sovražnih tankov. Bilo je tudi ■ujetnikov in plena,
Hitra nemška bojna letala so 23. marca napadla z bombami vojno važne cilje ob britanski južni obali.
Istega dne je bila izdana posebna vest, da so nemške podmornice pootpile iz neke spremljave, ki je šla iz Amerike proti Gibraltarju, ter tudi sicer v Sredozemskem morju 15 ladij s skupno 73.000 brt.
V marcu 1943 so nemške podmornice potopile same že 748.000 brt. Marca lanskega leta so potopile 646.000 brt ter tako zvišale v primeri s tem mesecem izid potapljanja skoro za 100.000 brt.
olf v^Gobe«
yllPtiDierbo
Scherl-Bilderdienst-M
Zu den Kämpfen in Mittel- und Südtunesien
ff-PK.-Kriegsberichter King (Sch.)
StraAenkampt in einem Vorort der Stadt. Vorsichtig arbeiten sich die Männer der Waiten-ff unter dem schützenden Feuer einer Pak weiter an den Feind heran
Nemški narod se je poSütnil mrtvi
Fuhrer-Jev govor o pri ki državnega akta v BerSinu - V ponosni ža:osti se klanjamo žrtvam, kf nas obvezujejo k fanatični borbi do končne zmage
Preteklo nedeljo se je ves nemški narod poklonil v okviru dostojnih proslav vsem tistim, ki so dali za Nemčijo svoje najdražje: življenje. Zastave so povsod vihrale na polnem drogu v znak ponosne žalosti vsega naroda. Misli nemškega naroda so bile na dan proslave padlih junakov zlasti pri stalingrajskih herojih, pri možeh šeste armade, ki so s svojim brezprimernim junaštvom zadivili ves svet. Svečanost v Berlinu je počastil s svojo prisotnostjo sam Führer, ki je prišel iz svojega glavnega stana, da bi spregovoril nemškemu narodu. Svečanost se je vršila v berlinskem Zeughaus-u ali orožarni, ki je bila v ta tarnen posebno svečano dekorirana. Ob navzočnosti ge-neralitete, admiralitete, članov vlade Reich-a in vodstva stranke ter 300 ranjencev iz sedanje vojne, je Führer, ki je prispel v spremstvu Reichsmar-schall-a Göring-a, Generalfeldmarschall-a Keitel-a, Reichsunmistra Himmler-ja in drugih visokih častnikov, po odigranju heroične Bruckner-jeve glasbe govoril o junaštvu nemških vojakov. Njegov govor se je dobesedno glasil tako-le:
»že četrtič obhajamo spominski dan junakov našega naroda v tem prostoru. Preložitev proslave je bila odrejena, ker sem mislil, da lahko mirne vesti zapustim prostor mojega delovanja, na katerega sem bil vezan skozi več mesecev. Požrtvovalnosti in junaštvu naših vojakov na vzhodni fronti je uspelo premagati krizo, v katero je nemška vojska zašla vsled nezaslužene usode. Fronta je stabilizirana in storjeni so bili ukrepi, ki naj v bodočih mesecih zasigurajo uspeh do- končne zmage. Duševno mi je lažje, biti danes na tem mestu, ker je bilo pod temi okoliščinami lahko zagovarjati z današnjim dnevom ukinjeno zaporo dopustov, da bi v bodočih mesecih naši pridni možje V povečanem obsegu zopet našli pot k svojcem v domovini.
če bi še bilo potrebno, našemu narodu vso resnost tega gigantsk'ega spopada na suhem, na morju in v zraku, na življenje in smrt, še raztolmačitij Je poslednja zima tozadevno odstranila sleherni dvom. Vzhodne stepe so še enkrat zvalile svoje milijonske mase proti Evropi. Bičala jo je ista sila, ki že od nekdaj organizira vojne, ki vsled vojn profitira in ki je postavila tudi danes kapitalistične interese in boljševiške instinkte v službo istih ciljev.
Kako velika je bila nevarnost poplave najstarejšega kulturnega kontinenta na svetu v tej zimi, bo ocenila šele poznejša
notežja? Da bi se ustanovil sistem, ki naj bi razbil male evropske narode, dokler ne bi popolnoma izgubili svoje nacionalne identitete. Angleži seveda mislijo, da bodo pozneje lahko prav tako prevarili svoje velike zaveznike, kakor so izdali male nevtralce.
San o svetovnem gospostvu. kakor ga je izblebetala »Times«, bo ostal le sa». Stvarnost določa borba In zmaga nemških vojakov In nemških zaveznikov. To novo stvarnost določata tudi delo In žrtev mladih evropskih narodov, ki bodo dokončali po Angležih povzročen krvavi kaos z novim redom, katerega ne bo omajala nobena sila na svetu.
Weltbild
Der Führer grüßt im Anschluß an die Weihestunde im Zeughaus verwundete Soldaten, die als die Repräsentanten opferbereiten deutschen Soldatentums an der ernsten Feierstunde des Heldengedenktages teilnahmen
zgodovinska znanost. Da je bila sedaj zlomljena in s tem od Evrope odvrnjena, je neminljiva zasluga tistih vojakov, ki se jih danes spominjamo.
že pogled v gigantske priprave, ki jih je ukrenil boljševizem za uničenje našega sveta, nam nudi možnost, da v strahu spoznamo, kam bi bila zašla Nemčija in z njo vred ves ostali evropski kontinent, ako nacionalsocialistično gibanje pred desetimi leti ne bi bilo prevzelo oblast v državi in ako ne bi bilo po lastni odločnosti spričo izjalovljenih naporov za zmanjšanje oboroževanja zopet ustvarilo svoje lastne oborožene sile. Weimarsko Nemčijo našega centrumaško-marksistič-no-demokratskega strankarstva bi bil vihar iz notranje Azije tako odpihnil, kakor plevo v orkanu. Vedno bolj jasno pričenjamo spoznavati, da je spopad, v katerem se Evropa nahaja izza prve svetovne vojne, polagoma zavzel značaj borbe, ki jo moremo meriti le z največjimi dogodki preteklosti. Večno židovstvo nam je vsililo neusmiljeno vojno, ki bi ta kontinent spremenila v eno samo področje ruševin, ako ne bi uspelo zaustaviti na mejah Evrope elementa uničevanja.
Za evropsko čiovečanstvo gre
Kot najhujša posledica te borbe pa ne bi preostala le zgorela mesta in porušeni kulturni spomeniki, temveč bestijalno umorjene človeške mase. kt,bl postale žrtve te notranjeazijatske poplave prav tako, kakor se je že zgodilo v čas;h hun-skih in mongolskih vpadov.
Kar brani Nemec in z njim zvezani vojak danes na vzhodu, ni samo kamenito obličje ali pa socialni in duhovni oQčat tega kontinenta, tu so večne človečke substance, iz katerih so od pamtiveka iz-
hajale vse vrednote, ki niso dale svojega današnjega izraza samo Evropi in Ameriki, temveč preko tega vsej ostali človeški kulturi.
Poleg tega iz vzhoda nas ogrožujočega barbarstva doživljamo nič manj tudi satansko rušilno besnost z njim zvezanega takozvanega zapada. Vojni cilji naš'h sovražnikov so nam znani iz brezštevilnih publikacij, govorov in odkritih zahtev. ČenCarija"*atlantiške karte (izjave) tehta napram temu prav tako kot nekdanjih Wilsonoyih 14 točk napram poznejši realizaciji verzajskega diktata. Kakor je vojni hujskač Churchill v angleški parlamentarni demokraciji, ko še leta 1936. ni bil odgovorni vodja Vel<ke Britanije, s svojim izrekom, da je treba Nemčijo zopet uničiti, odkazal pot bodočemu razvoju, tako projektirajo v teh istih demokracijah elementi sedanjih mirovnih zahtev že danes zaželjeno stanje Evrope po vojni.
Njihovi cilji se popolnoma krijejo z nam ne samo znanimi, temveč doživlje-nimi demonstracijami njihovih boljševiš-kih zaveznikov: iztrebljenje vseh nacionalno zavednih kontinentalnih narodov z našim nemškim narodom na čelu, Ce pri tem zahtevajo angleški ali ameriški listi, parlamentarci, ljudski govorniki in literatje razrušenie Reich-a. deportacijo naših otrok, sterilizacijo naše moške mladine itd. kot prvi vojni cilj, ali če boljševizem v praksi kolje cele trume moških, žensk in otrok, je to pač eno in isto.
Večno sovraštvo Židov
Kajti zadnja gonilna sila je itak večno sovraštvo t iS te proklete rase, ki že več tisočletij kot prava šiba božja tako
dolgo biča narode, dokler se le-tl v času zavesti ne otresejo svojih mučiteljev.
Jaz tega ne govorim samo za nemški narod. Danes mu glede moralnega drža-nja ni treba več prigovarjati. Fronta dokazuje svoje tiho junaštvo že več kot tisoč dni. Njej ob strani pa stoji danes nemška domovina ki je v velikih delih Reich-a sama postala vojno področje.
Ne samo, da izdeluje in dobavlja našim vojakom orožje, ne, prisiljena je sama k borbi in tako rastejo žene In celo otroci spr;čo sovražne rušilne besnosti v junaštvo, ki se čestokrat nič več ne razlikuje od junaštva na mnogih delili fronte.
Kar se pa tiče takozvanega »nevtralnega« sveta, je iskati predpogoje za tam take priljubljeni bahavi, idilični in po-učevalni način ocenjevanja dogodkov izključno le v požrtvovalnost i tistih, ki so temu svetu prihranili spoznati In občutiti trdo stvarnost na lastnem telesu.
Nevarnost poznamo
Eno je gotovo: v takem času lahko obstojajo narodi trajno le z jasnim drža-Bjem. Nasprotnikom smo hvaležni radi tega, da so v nemškem narodu z lastno roko izbrisali duha napačne objektivnosti ter ga nadomestili z naravnimi instinkti: a vročo ljubeznijo do domovine in do našega naroda čez vse prepone porekla in rojstva, obenem pa s plamenečim sovraštvom do vsakega sovražnika. Ogenj v naših mestih in vaseh bo vedno bolj strdil tisto odločnost, ki je ne kalijo več »vetovnomeščanski občutki, temveč jo hrani spoznanje smrtne nevarnosti in jo napolnjuje strahovit fanatizem, to, nevarnost enkrat za vselej odstraniti iz Evrope in s tem iz našega lastnega naroda.
Poginili bodo drugi
In tako ponavljam moje nekdanje prerokovanje, da na koncu te vojne ne bo ftrtvovana boljševizmu Nemčija ter z njo zvezane države, temveč tiste dežele In tisti narodi, ki se vedno bolj v rokah ži-dovstva. Nekega dne se bodo zastrupili * boljšev škim strupom, proti kateremu bo že radi preživelega družabnega reda najmanj imunizirani. Doživeli bodo polom in s tem svoj konec.
Ne od nacionalsocialstičnega ali fanatičnega režima ne bo ostala nikaka cunja več, temveč stari imperij bo ostal popolnoma razcefran. Greh proti lastni in isti krvi se bo izpremenil v bedo in nesrečo, ki bo v teh deželah kričala do neba.
Narod v orožju
V vseh časih ima pravico do spomina na junake samo tisti, ki se pred njimi nima. sramovati. Letošnja zima pa nemškega naroda ni vodila v defetizem, temveč v še bolj gigantsko mobilizacijo vseh »jegovih sil. Vpostava te mobilizacije je sedaj v teku. Produkcija vojnega mate-rijala je v stalnem p<>rpstu. Na fronto pritekajo mladi vojaki, oproščeni možje In ozdravljeni vojaki v večmilHonskem itevitu. Stari letniki in mladi fantje bodo dodatno rokovali z ob~a~ibnim orožjem domovine, podpiralo pa j'h bo pri tem več stotisočev žena in dek'et. Tako se nemška oborožena s'la spreminja vedno bolj v vojskujoči seSiarod.
Nacionalsocializem. ki je nekoč v "srditi borbi — ne da bi samo najmani pomislil na kak kompromis — prema' a' svoje notranje sovražn ke bo danes in v bodoče kot vodilna sila Reich-a končal
Iz pisarne Bundesfiihrer-ja poročajo!
O vprašanju zaščitencev
(Schutzangehörige)
V odgovor na celo vrsto vprašanj, ki jih sprejema urad Bundesfr«»-rung organizacije Stešrisoher Heimatbund ter njemu podrejeni nr» v splošno pojasnilo razglaša sledeče:
Služiti v državni delovni službi (Reiclksarbeitsdienst) in v nemški oboroženi sili (Deutsche Wehrmaebt^ imajo pravico samo nemški državljani, da s tem zadostijo obveznosti napram nemški ljudski skupnosti.
Državljani zaščitenci na Spodnjem štajerskem, torej tisti, ki nimajo miti nemškega in tudi nobenega drugega državljanstva, bodo na pologi anane odredbe šefa civilne uprave pritegnjeni v posebno službeno obvezo, ki obstoji v posebnem delu na Spodnjem Štajerskem. Odslužen je te pose-bae službene obveze predstavlja zaščiteneem «rnio ob sebi umevno obveznost napram državni skupnosti, ki jim nudi življenske in eksistenčne možnosti.
Nadalje se pripominja, da bo v bodočih tednih splošen pregled vseh ie nepojasnjenih vprašanj v pogledu članstva organizacije Steirischer Heimatbund ter s tem hkrati nemškega državljanstva ali zaščiteneev. 8 tem v zvezi se priporoča, skreniti pažnjo na tozadevne plakate in razglase v časopisju.
tudi s svojimi zunanjimi sovražniki. Pri tem podpirajo Keich tisti z nami zvezani narodi, ki so od Evrope do Vzhodne Azije odločeni, braniti slično kakor mi tudi svojo krvno substanco in svoje kulturne vrednote. Reich ima sobojevn k», zlasti pa v tistih narodih, ki so si na jasnem o tem, da je njihova lastna bodočnost možna samo v okviru reda, ki se lahko uspešno upira boljševizmu kot satanskemu instrumentu uničevanja.
Čim odločnejši bo ta spopad, čim brez-kompromisnejše se bo vodil, tem trajnejši bo potem mir, ki ga potrebuje naš kontinent za ozdravljenje svojih ran.
O bistvu tega bodočega časa pa ne bodo odločali ljudje, ki niso poznali vrednosti preteklega miru in ki so v svoji duševni zaslepljenosti hujskali v vojno ter tako uničili svoje narode, temveč le tisti državniki, ki so že pred to vojno celo spričo skromnih zemeliskih dobrin zaznamovali za svoje narode veliko mero socialnih in kulturnih storitev.
Bodočnost bo vredna
padlih iunakov
Bodočnost pravih kulturnih narodov tedaj ne bo židovsko-boliševiška. ne židov-sko-kapitalistična. temveč bo v službi nacionalnih interesov vedno bolj strmela k pravemu ljudskemu občestvu kot najvišjemu idealu.
Nemška nacionalsocia'ist!čna država, ki je imela ta cilj že od vsega početka, bo po tej vojni šele prav neumorno uresničevala program, ki mora voditi v svoji zadnji konsekvenc' do popolnega iz-brisania vseh razrednih nasorotstev ter k ustanovitvi pravega socialističnega občestva. _
S tem ni padlo zastoni 542 0&0 mož. ki jih je nas doslej zahtev» la ta fln!»a svetovna voina. Kot neminlvvi jpm»lH in riion!rii bol ¡še dobe bodo večno živeli v naših vrstah. Vsemogočni, k} nam vse izlin^ie ni oitte»-™>1 svo-eea blagoslova in ki ie še olačil ni>&» lastno moč. naj nam stoji tudi v bodoče ob strani,
da bi tako izpolnili, kar smo dolžni našemu narodu do zmage. S tem se zopet priklanjamo spoštljivo pred mrtvimi junaki, pred žalujočimi sorodniki, pred umorjenimi možmi, ženami in otroki v naši domovini in pred vsemi žrtvami naših zaveznikov.«
V pobožni tišini so izzvenele zadnje Fuhrer-jeve besede. Po poveljih so ®e dvignile zastp 'i so zadonele himne. Po tej prer	"lihrer položil pred
Častnim s;	i Unter den Linden
venec ter st	poklonil manom vseh
padlih junako\. .vato je pozdravil ln se razgovarjal s prisotnimi ranjenci in invalidi. Konec dostojanstvene proslave je tvoril mimohod častnega bataljona pred Vrhovnim poveljnikom nemške oborožene sile.
UNTERSTEIRER !
Etwa 90 Millionen Einwohner Großdeutsehlands spricht dewtsch. Die Untersteiermark ist Bestandteil dieses mächtigen Reiches. Es ist daher ganz natürlich und logisch, daB die TJntersteiwr die deutsche Sprache ebenso gut, wie die Bewohner des Altreiehes beherrschen müssen. Darum sprich, lies und denke deutsch, um deine deutsehen Sprachkenntn'sse zu vervollständigen!
SPCDNJESTA3ERC!
Kakih 90 milijonov prebivaJeev Velike Nemčije govori nemško. Spodnja štajerska tvori sestavni del te mogočne države. Radi tega je čisto naravno in logično, da morajo Spodnještajerei obvladati nemščino isto tako dobre, kakor prebivalci ostalega «lela države. Zato govori, črtaj in misli v nemškem jeziku, da si svoje nemške jezikovne zmožnosti izpopolniš!
Zimska bilanca na vzhodu
Nemška vzhodna fronta je zopet trdna in neomajna izgube v tekn nemške protiofenzive
Sovjetske
14. marca so nemške čete zavzele Har-kov, 18. marca je zaplapolala nemška zastava zopet v Bjelgorodu. 20. marca so naše čete dospele na gornji tok Doneča med Čagujevom in Bjelgorodom. Od 23. februarja se razvija nemška protiofenzi-va, v kateri so izgubili sovjeti 20 tisoč ujetnikov, 50 tisoč naštetih mrtvih, 3400 topov in 1400 tankov. Severno od Bjel-goroda j« napad z jugozapadne, proti Kursku pa z zapadne in severozapadne »trani v dobrem napredovanju. Zvezna točka k srednji fronti je pri Sevsku zopet trdno povezana.
Od 2. februarja — torej celih osem tednov — je trajala obrambna bitka pri Oreiu, kjer so izgubili sovjeti okrog 200 tisoč mož. V izpraznjevalnem loku Ržev— Vjasma se je odigralo izpraznjevanje po načrtu in docela neovirano. O kaki »bitki pri Vjasmi«, ki so si jo izmislili sovjeti samo zato, da bi odvrnili pozornost, ni bilo niti govora. Ce pomislimo, da so sovjeti v času od 20. novembra 1942 pa doslej izgubili okrog 12 tisoč tankov, si lahko predstavljamo zaključno bilanco zimske bitke.
Po izpraznitvi Rostova, dne 14. februarja, in pozneje Harkova, dne 1®. februarja! si je zastavilo sovjetsko vodstvo
daljnosežne cilje, "ki so kuiminirali v ob-koljevanju nemške fronte ob Miusu ter v načrtu prodora v smeri proti zapadni Ukrajini. Sovražnik je vrgel več svojih armad v prostor Dnjeprouftrovsk—Zapo-rožje, na drugi strani pa med Kursk in Bjelgorod. Elastično nemško obrambo pa sovjeti niso priznali kot dobro odtehtani ukrep nemškega vodstva, temveč kot znak slabosti nemških čet, katerim po mnenju sovjetov ni preostalo nič drugega kot umik d® Dnjepra. Prot-'udarec m nemški prodor pri Lozovaji ter pri Kra-matorskaji je uničil te sovjetske načrte. Z uničenjem čet pri imenovanih mestih je nastal preobrat. Ukrajina je bila za sovjetske čete zaprta. Prav tako so se izjalovili vsi sovjetski načrti, ki so šli za tem, da bi se osvojilo kotlino reke Doneč. Danes je nemška fronta sopet trdna In neomajna. Kl^ub tem uspehom pa na nemški strani ni mesta za prekipevajoče veselje, kakor tudi ni bilo mesta za potrtost v težavnih trenutkih. Nemški narod je spoznal nevarnost, ki grozi na vzhodu, zato bo s totalno mobilizacijo vseh svojih sil tako dolgo pobijal boljševiško nevarnost, dok^r ne bo padla zadnja odločitev v korist Nemčije.
Proti .neodvisnosti1 in „samoodločbi narodov"
glija je pripravljena, plačati ceno za to edinistvo v obliki Evrope.«
Tako je Angl ja izuaia skupno z malimi narodi tudi vso Evropo. Nemška in z Nemčijo zvezano orožje pa bo pj-skrDelo za to, dta se ti načrti nik^a*- n« b»)4o uveljavili.
Churchillov
povo ni načrti
Iz Berlina poročajo: Londonska »Time*« je objavila članek, iz katerega je razvidne, da je Anglija obrnila hrbet do-siej tolikanj propagirani »zaščiti malih narodov«, prav tako pa tudi principu ta-kozvane »kolektivne varnosti«. List piše na uvodnem mestu sledeče: »Politika striktne nevtralnosti je mrtva. Za veliko večino malih evropskih držav ne nudi nevtralnost nikakega upanja več na varnost, In to niti v miru, niti v vojni. Ne more biti še dalje mesta za narod, ki okuša ohraniti nepigurno varljivo neodvisnost na ta način, da se klanj« sedaj tej tu potem oni strani ali pa da Izkorišča rivaliteto svojih močnejših sosedov.
*
»Times« pa gre še dalje in piše, da nima nikakega smisla, zadovoljiti se morda z vzpostavitvijo predvojnega razmerja med velikimi in malimi narodi. Pomen, ki so ga po mnenju imenovanega lista prisojali »preživelima« pojmoma o pravici »samoodločbe« in »neodvisnosti«, zahteva novo tolmačenje. V bodoče se bo pač moral umakniti pojem o »neodvisnosti« pojmu o medsebojni odvisnosti. Množenstvo narodov se mora deliti na omejenem kontinentalnem živ-1 jonskem prostoru. Tudi vojaški in gospodarski okvir za to sožitje bodo odredile seveda »združene nacije«.
Za tako povojno organizacijo pa vidi »Times« že sedaj v vzhodni Evropi oviro, in aicer je ta ovira pomanjkanje zaupanja s strani Sovjetske Unije. Sovjetska Unija — tako ugiba »Times« — goji zgodovinsko utemeljeno bojazen napram svojim zaveznikom in se boji, da pozneje ne bo sprejeta kot enakopravni član v svetu velesil. Sedaj gre po mnenju angleškega lista za to, da se razblini sovjetsko zaskrbljenost češ, da gredo Sovjetski Uniji pri vseh življenjsko važnih vprašanjih njene varnosti iste pravice kot drugim velesilam.
Iz ugotovitve, da po vojni ne bo več neodvisnosti in pravice samoodločbe malih narodov ter da se je treba ozirati na vsa vprašanja sovjetske varnosti, bi bilo sklepati, da je Anglija že izročila Sov-jetlji blanko-ček na njene zahteve na kontinentu.
»Times« končuje svoja izvajanja takole: »Evropa bo propadla, ako se ne bo ohranilo edinstvo med Zedinjenimi državami, Anglijo hi Sovjetsko Unijo. An-
Preteklo nedeljo je imel angleški ministrski predsednik W:ns* on •Churchill v radiu govor, ki je imel namen, »poenostaviti in ublažiti nekatera nasprotstvac. Njegova izvajanja so se nanašala tak« na vojaški kakor tudi na zunanjepolitični in notranjepolitični položaj. Churchill je začel a pripombo, da ne more deliti zaupanja tistih, ki verujejo na skorajšnji konec vojne. »S po'nim pridržkom in ne da bi hotel prorokovati« — Je dejal Churchill — »si lahko m slim, da 'oo Anglija nekega dne v letu 1944., morda pa tudi šele v letu 1945., porazila Nemčijo. Nato se bo Anglija podala na drugi del sveta, da bi razbila Japonsko.« Morda pa se bo ves program po njegovem mnenju razvil »tudi v obratni smeri«.
Brez dvoma je Churchill v svoji deželi povzročil s to svojo formulacijo nevoljo. Da bi jo zabrisal, se je dotaknil tudi povojnih ciljev. Ponovil je med drugim itik že znano zagotovilo, da bodo Anglija, Amerika in Sovjetija po vojni izvedle novo organizacijo sveta. Pred vsem bodo razorožile in kaznovale premagance. Za Evropo nameravalo ustanoviti posebni »svet Evrope« z Vrhovnim razsodiščem. Odločitve tega vrhovnega razsodišča bodo ščitile nacionalne in internacionalne oborožene sile. »Toda. kaj s<* naj zgodi z velikim številom malih drtav«A je omenil Churchill. Na to vorašanje j» dal angleški premijer sledeč od<rovor: »Ob strani Anglije, Amerike m Sovjetske Uniie naj nastane več državn h skupin ali konfederacij, ki lahko potom izvoljenih zastomvkov izrazijo svo*e mnenje'.« Chnrcirll je nadalie ometfl d»
Spodnješlajerci
si
«
Čitaite! Važno!
V smislu oklica, ki ga je izdal Bundestiihrer organizacije Steirischec Heimatbund In ki ga je priobčil naš Ust v št. 12, x dne 2«. t. m., s« imajo javiti vsi moški in ženske, kl so bUi rojeni pred 31. marcem 1971 » čijih članstvo v Heimatbund-u is kakršnihkoli razlogov ni pojasujflno. Vse natančneje, kdo se ima javiti, je razvidno iz plakatov po vsej Spodnji
Štajerski. •	,
Zglasiti se bo treba v zglaševalnicah posameznih Ortsgrupp sie««s«
dni, in sicer kakor sledi: KREIS OLLI:
24. in 25 aprila 1943: Zglasilna mesta so Arndorf, Fraßlau, Heiien-stein, Oppendorf, Packenstein, Pragwald, Sachsenfeld in Wotta*.
KREIS LUTTENBERG:
34. In 25. aprila 1943: Zglasilna mesta so Kleinsonntag, Luttenborg, Stainztal in Wernsee.
KREIS MARBURG-LAND:
24. In 25. aprila 1943: Zglasilna mesta so Fresen. Gonobitz, Hagau, Hohlenstein, Lorenzen am Bachern, Plankenstein, Pöltachach m Reifnig am Bachern.
~*EIS PETTAU:	, „
24. in 25. aprila 1943: Zglasilna mesta so Burgstall, Kirchberg, Leonhard in den Büheln, Pettau linkes Drauufer, Pettau rechtes Drauufer, Winterberg in Wittmansdorf.
KREIS TRIFAIL:
24. in 35. aprila 1943: Zglasilna mesta so Edlingen, Galleneck, Kum-berg, Trifail-Ost, Triiail-Süd in Trifail-West.
PK.-Kriegsber. Reißmüller (Atl.—Sch.) Im Tauwetter an der Südfront Der durchweichte Boden stellt an die Fahrer bespannter Fahrzeuge und motorisier-____________ter Kolonnen nun wieder erhöhte Anforderungen
Velika Nemčija je in ostane nepremagljiva
Pomenek o vojnih ciljih naših sovražnikov
Nemške fronte obdajajo vso evropsko celino ter jo držijo krepko v svojih rokah. Lahko se reče, da predstavlja Evropa v strategičnem pogledu celoto, ki sloni na nemški oboroženi sili. Zmagoviti vojni pohodi leta 1939., 1940., 1941. in 1942. so naše obrambne meje' predvojne Nemčije v obliki front premaknile na zemljepisne in naravne meje Evrope, iz katere so pregnali svoje napadalce. To velja za ves kontinent z izjemo Sovjetije, kjer imamo nad 1000 km globoko v sovražnem ozemlju ležečo glavno frontno črto današnje vojne in se zemljepisna meja Evrope nahaja ob Uralu. Evropska celina je danes Velika Nemčija in ves svet mora računati s tem dejstvom.
Kljub vojnim porazom, ki najbolj Anglijo, ker je izgubila
zadeli e svo-
bi imelo mnogo smisla, govoriti že danes o bodočih mejah, toda gotova predpoga-janja so se že vršila in so menda že zja-popadena v znanih tajnih klavzulah an-gleško-sovjetske pogodbe.
Nato je Churchill razvil svoj notranjepolitičen program. Očitno pod vtisom nemškega vzgleda je Churchill priporočil uvedbo posebne angleške štiriletke. Obenem pa. je takoj pristavil, da vlada ne sme prevzeti za bodoče naloge nika-kih obveznosti finančne narave. Kakor znano, se je Churchill nedavno spretno izmikal zavzetju kakršnegakoli stališča do Beveridgejevega socialnega načrta. Tako tudi tokrat ni hotel podati glede tolikanj hvalisane »socialne reforme« ni-kake obvezne izjave. V isti sani pa se je imenoval »velikega reformatorja« in tudi »dobrega Evropejca«.
Angleški tisk ni mogel prikriti svojega razočaranja nad Churchill-ovim govorom. Tudi tisti listi, ki so vsak Chur-chill-ov pojav označili kot nekak »zgodovinski preobrat«, pišejo, da vsebujejo Churchill-ove izjave celo vrsto praznin.
je vojaške irf politične položaje in postojanke na naši celini, nadaljujejo Anglija, Amerika in Sovjetija vojno zoper Nemčijo. Pri tem krvavijo narodi Sovjetske Unije že od junija 1941 pod udarci nemškega orožja v obsegu, kakor ga zgodovina ne pozna ter ni nobenega dvoma, da so njene ogromne človeške in materijalne rezerve vedno bližje izčrpanju. Medtem, ko sovjetski narodi s svojo državo vred hirajo in umirajo, se bavi angleško vojno vodstvo že od leta 1940. v glavnem s problemom invazije,, to je, vpada na evropski, po Nemčiji zavojevani kontinent. Razen bojev v Afriki, ponesrečenega poizkusa izkrcanja pri Dieppe-ju v Franciji ter bojev manjšega obsega na morju, se Angleži, odkar so jih nemške armade leta 1940. pri Dunkirchen-u uničile in vrgle v morje, napram Nemčiji ne vojskujejo drugače kakor z bombardiranjem iz zraka. Vsa ostala vojna stremljenja, ki jih podpirajo tudi Amerlkanci, so usmerjena v priprave za skok na to stran Kanala, ki loči Anglijo od ostale evropske celine. Kedaj, kje in kako se naj ta napad izvede, ne vedo niti Angleži, niti Amerikanci. Slednje so Angleži kot zavezniki izvabili na angleško otočje. Po porazu Angležev pri Diinkirehen-u ni minul mesec, da bi se od časa do časa v Angliji, pozneje seveda tudi v Ameriki, ne razgibalo javno mnenje ter spravilo v ospredje vprašanje angleško-ame-riškega vpada v Eropo.
Pri vsem tem nI važno, koliko je na stvari agitacije in koliko stvarnosti. Da gojita Anglija in Amerika željo, izkrcati se nekje na našem kontinentu, je razumljivo, ker bi bilo drugače praktično nemogoče, premagati Nemčijo, kar so si v Londonu, v Washingtonu in seveda tudi v Moskvi postavili kot cilj sedanje vojne. Gre pa tukaj za problem, okrog katerega obe anglosaški oboroženi sili hodita kakor maček okrog vročeea mleka, ker se bojita, da bi se opekli. Boji Angležev na Norveškem, pri Diinkir-
chen-u, Dieppe-ju in drugod, so pokazalL da angleški vojak ni za take posle, pač pa je za to nemški bojevnik, ki angleškega v vsakem oziru visoko nadkriljuje. Tega se v Londonu dobro zavedajo in le temu dejstvu je pripisati, da so doslej vsi Stalinovi klici po otvoritvi druge fronte na zapadu Evrope, ki naj hi razbremenila vzhodno fronto, ostali neuslišani.
Sovražna časopisna in radio-agitacija razlaga do vseh podrobnosti načrte in zamisli, ki jih imajo Anglosasi z Evropo po dobojevani zmagi. Na dolgo in široko ze ve vsak Anglosas, kako bodo uničili nemški naro<j ter razkosali Reich ter razdelili ostale dele Evrope. Emigrantski odbori propadlih držav in državic, ki se v Londonu igrajo vlade in ministre, ne da bi imeli dežele in narode, sestavljeni iz raznih Benešev, Sikorskijev, Jovanovičev in drugih sli&nih ptičev, že četrto leta iščejo po Londonu, Washingtonu in deloma tudi v Moskvi svoje piskerčke, da bi Jih postavili na štedilnik, na katerem mislijo Churchill, Roosevelt in Stalin skuhati svojo veliko zmago nad Nemčijo, zmago, ki naj najde svoj izhod in začetek z vpadom Anglosasov v Evropo.
Razprave o vpadu anglosaških oboroženih sil na evropsko celino so v Angliji in v Ameriki pokazale, da tamkajšnji generalni in admiralni štabi sami o tem še nimajo prave slike. V zamislih pač imajo, kar je najbližjega in najbolj naravnega, to je, da bi Nemčijo v Evropi napadli iz angleških otqkov in Severne Afrike. Za prevoz čet iz Anglije preko kanala, ki je na svoji najožji točki kakih 40 in preko Sredozemskega morja, ki meri od Afrike do najbližjih italijanskih otokov v Sredozemskem morju kakih 140 km, bi se posluževali ladij, transportnih zračnih letal in padalcev iz zraka.
Poskus te ali kake druge vrste bi predstavljal za napadalca eno največjih nevarnosti. Treba se je samo vživeti v udarno silo, elastičnost in hrabrost nemškega bojevnika, ki bi v vsakem primeru kot branilec pokazal svoje izredne kvalitete. Saj vemo, da so znani vpad Angležev pri Dieppe-ju v nekaj urah likvidirale obrežne straže in baterije same ter uničile kompletno angleško divizija v nekaj urah, ne da bi bilo treba alarmirati in klicati na pomoč kake rezerve iz ozadja ali od sosednih sektorjev fronte. Od leta 1940. pa do danes se je za utrdbo evropskega obrežja in njegove obrambe od strani Nemčije in Italije storilo toliko, da so fronte, ki jih držimo vzdolž vse Evrope, najodličneiše pripravljene za vsak morebiten poizkus sovražnega vpada. V mejah možnosti seveda je, da bi se morebitni poizkus izkrcanja nekje v kakšnem manjšem obsegu posrečil. Tudi padalcem bi lahko uspelo na kakem nevidnem mestu ponoči pristati na evropskih tleh. Eno kakor drugo, bi pa bilo prav kratkotrajno. Naše čete bi bliskovito in totalno uničile vse Angleže in Amerikance, ki bi stopili na naša sveta; tla, na naš življenjski prostor, na evropsko zemljo, kjer nimajo kaj Iskati. Zanašanje in upanje Anglosasov, da je Sovjetska Unija že tako oslabela nemško vojaško moč, da Fuhrer-jeve armade ne bodo mogle več preprečiti njihove invazije, je tako ničnostno, kakor je Stalin doslej in bo tudi odslei zastonl čakal, da bi mu Anglija in Amerika z vpadom v Evropo omogočili premagati Nemčijo. Velika Nemčija in z njo vred Evropa sta in ostaneta nepremagljivi.
PK.-Aufnahme: Kriegsber. Heidsiek (Wb.)
Seefahrende Pioniere Zur Durchführung von Sonderaufgaben an den Küsten der Inseliestung Kreta lebt, ein Pionier-trupp seit vielen Wochen auf einem Segelkutter, der von. den Dienststellen zur Verfügung gestellt wurde. Für die rein seemännischen Angelegenheiten ist ein Matrose zuständig, der auf dem Bild gerade mit dem Führer der Truppe spricht
ZREK TEDNA
Zakaj moiamo zmagati?
Eden največjih nemških pesnikov Fried-rich von Schiller je zapisal: „Was man nicht aufgibt, hat man nicht verloren." Po našem: „Kar se ne opusti, še ni izgubljeno.' Pred poglobitvijo v te misli se spomnimo na kratko tudi samega Schiller-ja.
Johann Christoph Friedrtch von Schiller se je rodil 10. novembra 1759 v Marbach-u am Neckar kot sin vojaškega zdravnika in poznejšega oficirja Johann Kaspar Schil-ler-ja ter pekovske hčerke Elis-abeth Do-rothea Kodweis. Latinsko šolo je obiskoval v Ludwigsburg-u ter zavod „Hohe Karlsschule" v Stuttgart-u. ki je imela stopnjo vojaške akademije. Prvotno je imel namen študirati bogoslovje, ki ga je opustil, lotil se je prava ter prešel pozneje na medicino. Od njegovih učiteljev je imel modroslovec Abel ajvečji vpliv na njega v ostalem je pa vojaško upravljan zavod bil pripraven, da je pospeševal njem nagon po pesništvu. Pod vplivom Goethe-ja, Shakespeare-ja, Plutarch-a in Rousseau-ja je spesnil svoja prva dela. Leta 1777-78 je objavil svojo prvo dramo „Roparji". Leta 1780 je radi.tazprave, ki jo je spisal o „Poskusu povezanosti živalske narave človeka z njegovo duševno naravo", odpuščen iz akademije. Drama „Die Rau-ber" mu je po uprizoritvah prinesla slavo. Strasten temperament, ki je tukaj prišel do izraza ter kazal navdušenje ze osvobodilno gibanje, je napravilo to dramo za najbolj priljubljen gledališki komad tiste dobe. To je povzročilo zamero . na najvišjih mestih ter prepoved ponov-neqa pisanja dram. Schiller je nato krat-koinalo pobegnil iz Stuttgart-a v Mann-heijn. Sledila so izdanja „Don Carlos , Fiesco" in druga. Po posredovanju pesnika Goethe-ja, ki sta si bila prijatelja, je leta 1788 postal izreden profesor zgodovine v Jeni. Pozneje je spisal še celo vrsto svetovno znanih del. Med mojstrska dela ' njegovega.duhovnega ustvarjanja spadajo dramatična pesniška dela „Wallenstein . drami „Maria Stuart", „Jungfrau von Or-leans", „Wilhelm Teli" in „Demetnus . Schiller je spisal seveda še mnogo drugih del. Umrl je star komaj 45 in pol leta.
Primerjajoč uvodoma citirane misli Schiller-ja na današnji čas, mu moramo na celi črti dati prav. Saj vemo iz vsakdanjega življenja, da se navadno doseže le to, kar se pridobi z vztrajnostjo in energijo. Ako človek želi s kako osebno zadevo, ki se je ne more čisto gladko in z lahkoto doseči, res tudi uspeti, ne sme kar •pri prvi težavi, ki se mu je pojavila, vreči puško v koruzo in vse skupaj opustiti.
Ljudje, ki postopajo "na ta način,, navadno nimajo v življenju mnogo uspehov. Zivlje-nje"je tako mnogostransko in tako vsestransko prepleteno, da bi se lahko reklo, da je vse skupaj navezano in ovirano po raznih naključjih, ki posegajo v dogajanja vsakega posameznika. Slabič, ki takim nalogam ni dorastel ter v svojem življenjskem boju podlega pred vsako najmanjšo težavo, ne more nikdar doseči nekaj posebnega. Življenje posameznika je v najbolj urejenih in najbolj pravično urejeva-nih narodih do neke meje boj v pravem smislu besede, če smatramo življenske neprijetnosti in težave za boje.
Kakor življenje posameznika, tako je tudi z življenjem narodov. Narod, ki nima ■vztrajnosti v skrbi in borbi za dosego in uresničenje svojih ciljev, jih v največjih primerih tudi dosegel ne bo. To velja za ureditev notranjih in seveda še bolj. za ureditev zurianj apolitičnih zadev. Mi vemo iz lastne izkušnje, da so nekatere evropske države, ki so po prvi svetovni vojni postale samostalne, nad dvajset let urejevale razne notranje probleme in jim kljub vsem' podlagam, ki so jih imele doma, ni uspelo rešiti najbolj kričečih vprašanj Saj vemo, da se je nekoč desetletja in desetletja konferiralo, pisalo in govorilo o gradnji kakega mostu, ceste ali že-, leznice, kar se je neštetokrat načelo, pa zopet opustilo ter končalo z opustitvijo, načrta se pa seveda ni nikdar izvedlo. Potreben most, cesta ali železnica je ostala na papirju ter ležala zaprašena v kakem kletnem arhivu.
Cisto nekaj drugega je pa v tem pogledu nacionalsocializem, ki je že v boju za oblast pokazal in dokazal, da~na bolj kakor kdo drugi vztrajati in čakati in da naloge, ki si jih je zarisal, pod nobenim pogojem ne opusti. Prevzem oblasti leta 1933 "je kronal vse te dobre poteze imenovanega gibanja. Pozneje in vse do današnjega dne je nScionalsocializem v urejevanju notranjih zadev ter hkrati z urejevanjem zunanjepolitičnih problemov s svoiimi uspehi, ki se jim divi ves svet, naglasil in podčrtal, da ni izgubljeno ničesar, kar se ne opusti.
Tudi današnja vojna Nemčije ni lahkega značaja. Vemo, da gre za vse. Težave, ki jih premagujemo, so včasih tako velike, da bi parod, ki.ni tako sposoben, hraber in delaven kakor je naš, morda že mislil na opustitev zarisanih si vojnih ciljev. Ker se pa naše vodstvo popolnoma zaveda svoje moči,, še bolj pa mu je tuja vsaka misel, da bi opustilo svoje dobro premišljene in na dobri razvojni poti se nahajajoče zamisli, se bo vojna končala tako, da ne bo za Nemčijo ničesar izgubljeno. Misli velikega Schiller-ja so pa lahko vsakemu človeku smernice življenja.
POilTžCNE BELEŽKE
■ Sikorskt žanje poraz za porazom. Znani vodja poljskih emigrantov, ki se izdaja tudi za predsednika poljske vlade v inozemstvu, general Sikorski, je pridno na delu, da bi pripravil, kar je potrebno za vpostavitev nove Poljske, če bi zavezniki premagali sile osi. Pri tem mu povzroča največ težav Moskva, ki na noben način noče slišati, da bi v takem primeru Poljakom vrnila tisti del Poljske, ki jo je Sovjetija leta 1939. ob porazu poljske države anektirala. Tozadevni koraki Sikorskega pri londonski in wa-shingtonski vladi so ostali brez uspeha. Obe anglosaksonski državi potrebujeta namreč danes Sovjetijo, da krvavi za njihove interese ter se seveda ne bi radi Sikorskemu na ljubo, zamerili Stiuiiui. Tako ima Stalin v tem pogledu proste roke ter se s svojim papirnatim zaveznikom lahko igra kakor mačka z miško. Kakor posnemamo iz časopisnih vesti, je Stalin nedavno prisolil Sikorskemu zopet prav krepko politično zaušnico. V Sov-jetiji so kar čez noč začeli Izdajati časopis »Svobodna Poljska«, o katerem piše uradno glasilo »Pravda«, da gre za organ poljskih patriotov, ki se lahko zanesejo, da bo bodoča svobodna Poljska v najbolj prijateljskih odnošajih s Sovjetijo. Okrog tega časopisa se vrtijo bolj-ševiški državljani, ki so doma iz Poljske ter 'je jasno, da bo odslej Stalin zadevo bodoče Poljske obravnaval z ljudmi ki jih je postavil in imenoval okrog izdajanja poljskega glasila in da bo Sikorski odslej v tej zadevi imel še manj pričakovati od Moskve.
■ Angležem se odpirajo oči. Angleški politik sir Archibald Hurds je objavil v listu »Daily Sketch« članek, v katerem je med drugim povedal sledeče: »Tisočletnemu velikobritanskemu gospostvu se pripravlja konec. Stricu Samu (Ameriki) ki je močnejša morska sila, močnejša oborožena sila, večja trgovska mornariška in večja zračna sila. bo zdrknilo vse skupaj v roke. Anglija se lahko samo tolaži, da ima v Ameriki prijatelja istega jezika, istih idealov, ki se J« končno podvrgla tudi obveznosti Atlan-tiške karte. Poslovitev Anglije je cena, ki jo plačamo, ker smo zadnjih dvajset let zanemarjali našo mornarico. Nasa vojna mornarica se je zmanjšala za četrtino. Naša trgovska mornarica je brez moči napram mornaricam drugih držav Ob izbruhu sedanje vojne smo imeli lsuu ladij manj pod našo zastavo kakor ob izbruhu svetovne ifcjne 1914. Tudi civilne-mu in vojaškemu letalstvu se je posvetilo vse premalo pažnje, da se z našimi sosedi na kontinentu sploh ne moremo
PrrSnja vojna je dovozna vojna«. Admiral Cunningham, poveljnik angleš- . kih pomorskih sil v Sredozemskem moi-iu ie izjavil v nekem razgovoru, da je sedania vojna pravzaprav dovozna vojna. SavT je' nadalje, da je Sredozemsko morje zaprto za angleško-ameriško trgovino. Ce bi se po njegovem mnenju, dalo odpreti Sredozemsko morje, bi to pomenilo veliko štednjo ladijskega pro-štora. Cunningham je zadel v črno Da J sedanja vojna dovozna vojna, vedo Vm poveljniki nemških podmornic, ki s po tapljanjem sovražne plovbe motijo do voz anglosaksonskih sil s priznano vest-
n°«3Dežela Habsburžanov. V ameriškem časopisju se pojavljajo članki, iz katerih se zrcalijo skomine bivše cesarice Cite in njenega sina Otona po povratku na I
kialjevski prestol, ki bi ga rada dobila nekje v osrčju Evrope. Madžarski tisk je reagiral na taka namigavanja, češ, da Madžarska nikdar ni bila provinca Habe-turgovcev, temveč druga polovica bivše obdonavske monarhije in da aspiracije aspirantov na kraljevske krone že dolgo več ne sprejema k znanju.
B Beneš v brezupnem položaju. Pod tem naslovoni piše slovaški list »Gardista«: »Emigranti v Londonu, ki nastopajo kot kralji, predsedniki, ministri in poslaniki, igrajo prav žalosti» vloge. V zadnjem času je bilo govora o češko-poljskem dogovoru. Beneš je pohitel, da bi to zadevo uredil tudi s Stalinom. Stalin pa seveda noče spreminjati svojih evropskih načrtov, ker noče, da bi kakšna češko-poljska konfederacija ločila Sov-jetijo od ostale Evrope. Boljševiki niso Beneša nikdar smatrali resnim, kar se je videlo leta 1934. v kritiki, ki jo je objavila moskovska »Pravda« in so jo »Li-dove Noviny« nedavno ponovile«.
■	Starokopitnost Angležev. Pri uvedbi novo izvoljenega govornika angleške Spodnje zbornice, polkovnika Clifton Browna, v njegovo funkcijo, se je pokazalo, da tiči v Angležih še vse polno sta-rokopitnosti, ki jo pa oni nazivajo tradicija. Po starih, iz 17. stoletja izvirajo-čih običajih sta Browna morala dva poslanca, eden konzervativne, drugi delavske stranke, prijeti pod roko ter ga, kakor sramežljivo nevesto, ki jo vodijo v hišo bodočega moža, voditi na njegov sedež, na katerem je moral dokazati svojo nevrednost za izkazano mu čast, ki ga je doletela z dvigom na položaj govornika Spodnje zbornice. S tem položajem Je povezana tradicija, da stanuje nosilec istega, v nalašč za to določeni palači, ki ima 55 sob ter posebno plačo v iznosi' 6000 funtov letno. Ce se pomisli, da je Brown premožen mož, ne bo težko ugotovit;, da je funkcija govornika angleškega parlamenta dobro nagrajena na račun angleških davkoplačevalcev, ker prinaša dohodke, ki znašajo najmanj dve ministrski plači.
■	Emigranti ne morejo preboleti izgubo svojih korit. Iz časopisja posnemamo: »Ko je nekdanja jugoslovanska država eksplodirala, so polagatelji min s svojim otročjim kraljem v naročju pobegnili k svojim zapeljivcem. Med skupino beguncev se je nahajal tudi ban Hrvatske, Ivan šubašič, ki je na to mesto prišel po zaslugi in milosti vladajočega srbskega Belgrada. Medtem, ko se sedaj v emigraciji razni Peterčki, Simoviči In Mihajloviči proslavljajo tfženitovanjski-mi in razbojniškimi načrti, je SubaáiS odkril v Roosevelt-ovi driavi Kolumbovo jajce. Postal je namreč dober učenec svojega gospodarja in bi lahko Sikorskemu služil v vzgled. Odkril je namreč nit? ve<! hi nič manj kakor to, da je podlaga za ureditev nove Jugoslavije popolno zedi-njenje s Stalinom. In da bi Subašiff pod patronanco morilcev ruskih carjev pripravil ustanovitev nove Jugoslavije, ga Je mali Peterček poklical iz Chicaga v London. Kot posebno priporočilo za svojo osebo prinaša neko Izjavo hrvatskih emigrantov v Ameriki, s katero bi se nal Izravnala vsa nasprotstva med hrvatskimi in srbskimi emigranti. Interesantno Je namreč, da so si Srbi in Hrvati tudi v emigraciji v laseh, ker Hrvati hočejo samostojnost in noCejo o Srbih ničesar vedeti. O tem bo seveda tudi Subašič s svojim načrtom moral voditi račun. Morda je izumil kraljevino federativne «rbsko-hrvatsko-sovjetske republike. Kaj ■e je treba brigati za protislovja, saj
spada vse skupaj odlično v London med molilce za boljševiško akcijo in zmago.«
■	Tudi Peter Karadjordjevič podaja izjave, „Tagespost" piše: „Trenutno pričujoče poročilo o spremembi v Londonu uradujoče takozvane .jugoslovanske vlade" gotovo ni pomembno, vrže pa značilno luč na nasprotstva med anglosaško in sovjetsko balkansko politiko. Kakor znano, je pred nekoliko časa sovjetska vlada predložila jugoslovanski emigrantski vladi v Londonu dopis, v katerem se je hudo pritožila, češ, da je vodja srbskih četni-kov in „takozvani vojni minister", general Mihajlovič, izdajalec, ker „konspirira" s silami osi. Angleška vlada je nato prvotno skušala podpirati stališče jugoslovanske emigrantske vlade in je smel razkralj Peter v Oxfordu nedavno podati še prav grdo izjavo zoper Sovjetsko Unijo in njeno „vmešavanje" v jugoslovanske zadeve. Ko se je pa izjavo jugoslovanskega raz-kralja hotelo razširiti, je angleški zunanji minister Eden poskrbel, da je ta izjava dobila kolikor mogoče nedolžno obliko, in sicer brez vsake protiboljševiške in proti-komunistične konice. Ta postopek ni samo dokaz, da stoji jugoslovanska emigrantska vlada popolnoma pod nadzorstvom angleške vlade, temveč tudi dokazuje, da se kaže Anglija napram Sovjetiji pomistljiva, kjer je to priporočljivo.
■	V bogati Ameriki gladujejo. Časopis „Amerika" poroča, da vladajo na ameriškem otoku Portorico nepopisne razmere bede in revščine. Tisoče ljudi strada, ker jim primanjkuje najprimitivnejših sredstev za nabavo živil. Zed in j ene države s svojim predsednikom Rooseveltom so res lahko ponosne na te razmere na svojem otoku.
■	Angleži koncedirajo Sovjetom kjerkoli Je mogoče. Angleški list „New Statesman and Nacion" označuje ustvaritev boljševiške interesne sfere v vzhodnem delu Evrope v slučaju sovjetske zmage kot neizogibno ter navaja dobesedno: „Noben pameten Poljak ne more od Angležev zahtevati, da bi s prstom, ganili proti temu ali pa Poljakom dajali garancije v Cham-berlainovem smislu, ne da bi se ozirali na sovjetske interese.
■	Evropo bi izročili Sovjetom, če bi dobili vojno. Tiskovna služba Bele hiše v Washington« je v listu „New York Times" objavila sledeče: „Jasno je, da mora imeti Sovjetija iste pravice, kakor jih zahtevajo ostali zavezniki, to je, da sama določa pogoja, ki jih po voini smatra za potrebne za
l t
V soboto, dne 27. in * nedeljo, dne 28. marca 1943 bo cestna zbirka za vojne zimsko pomoč
(Krlogsvrin terhilf swerk ).
"Dolžnost vseh, ki živimo v varni domovini je, da prispevamo po svojih močeh v to dobrodelno ln socialno svrho!
Novo zakonsko pravo
na Sp. Štajerskem
Z odredbo, ki jP je izdal šef civiln« uprave dne 25. marca 1942, se je na Spodnjem Štajerskem uvedlo zakonsko pravo^ kakor ga imajo v starem delu Reicha. S tem se je tudi na Spodnjem štajerskem odpravilo nevzdržno stanje, da so zakonci, ki so se eden drugemu že davno odtujili, morali do smrti ostati vezani, ter ustvarilo možnost, da se zrahljane zakonske zveze razveljavijo. Lahkomiselno ločitev zakonske zveze v nacionalsocialistič-ni državi ni možno. Vsak zakon tvori celico ljudskega življenja. Zato se brez resnih razlogov istega ne sme razveljaviti. Ia zakonskega para naj zraste živa skupnost in v takem domu naj rastejo otroci. Kdor stopi v zakon, se mora zavedati dolžnosti in odgovornosti napram narodu. Nacional-socilasistično pravo vidi v zakonski zvezi načelno zvezo življenja. Ločitve naj predstavljajo samo nekaj izjemnega in redkega
Odredba šefa civilne uprave z dne 22. januarja 1943, ki je objavljena v odredbe-nem in uradnem listu št. 3, določa potrebna izvršilna določila k izvajanju zakona a sklepanju porok. Paragraf 4 pojasnjuj« dvome okrog takozvanih pravoslavnih in ■tarokatol. zakonskih zvez. Zakonodaja v bivši Jugoslaviji je poznala samo ločitev od postelje in mize, tudi če je bil eden izmed zakoncev rimsko-katoiiške vere. Ločeni zakonci se torej niso mogli več poročiti. Zato so navadno iskali izhod v prestopanju v drugo vero in so po cerkveni ločitvi sklepali druge zakone. Take zakonske zveze so pa sodišča, bivše Jugoslavije redno proglašale za neveljavne.
Ker so se te pravoslavne in starokato-liške zakonske zveze razvijale stično kakor takozvane izpregledne zakonske zveza (Dispensehen) v pravnem okrožju Ost-marft-e, se prehodna določila istih brez nadaljnega lahko smiselno uporablja: tudi na prvoimenovani. Po tem bodo te pravoslavne in starokatoliške zakonske zvez» načelno smatrane- kot veljavne. Ce pa zakonska tovariša na dan 14. aprila 1941 (ali v času prejšnje smrti enega zakonskega tovariša na dan smrti) nista vei skupno živela kot zakonski par, je na predlog, ki ga je staviti do t. julija t943, zakon preglasiti za neveljaven. Za rešitev je pristojen dotitni urad pooblaščenca za eivilno-pravne zadeve, v katerem območju se je nahajalo zadnje stanovanje zakoncev. Ce pa takšnega urada tam ni, je za t» pristojen urad v Marburg-u. Ako ne prid«, do izjave ničnosti, velja prejšnji zakon s sklepom poznejšega zakona kot razpuščen.
Važno je, da je vsak zakonski tovariš, ki je v času bivše Jugoslavije po omenjenih potih po .sodni ločitvi «d mize in postelje sklenil novo zakonsko zvezo, dolžan, potem, če se do 1. julija 1943 ni stavilo predloga za. razveljavi jen je nove zakonske zveze, nemudoma na naslov Bienststelle des Reanftragten far dre Znril-rechtspflege in Marburg, staviti predlog, da se v poročnem registru vpiše ločitev pre ¡Snega zakona. Kdor tej dolžnosti ne lt zadostil, je lahko klican na odgovornost. S to ureditvijo je pravno razmerje mnogih pravoslavnih in starekatoliskih zakonskih zvez, ki je bilo doslej vedno dvomljivo, norioftioTna razjasnjeno.
POZOR !
Baterije motornih vozil oziroma akumulatorje se mora, oddati. Podrobnosti ▼ oglasnem delu lista.
GOSPODARSTVO
Reichsnährstand skrbi za posestva v vojni se nahajajočih kmetijskih gospodarjev
V predzadnji številki „Štajerskega Gospodarja" smo poročali, da je Reichsnährstand izdal ukrepe, ki omogočajo, da se kmetijam, katerih lastniki se nahajajo pri vojakih, postavi takozvane Hofpate ali kmetijske botre, ki bodo skrbeli za redno gospodarjenje. Ta umesten in dober ukrep zasleduje namen, s pridelovalno bitko, ki se je doslej od leta do leta bolje obnesla, dvigniti kmetijsko produkcijo. Prehrana ljudstva in vojaštva ter krma živine je danes bolj važna kakor v mirnem času ter je tozadevno skrb našega Reichsnährstands treba vsestransko pozdraviti V času, ko se kmetije morajo zadovoljevati z manjšim številom delovnih sil, je dober voditelj kmetij veliko bolj potreben kakor drugače. Težave, ki so razen tega z umetnimi gnojili in semenjem, tudi zahtevajo dalekovidne in preudarne gospodarje, ki znajo izdelati načrte. Saj vem, da mora vsaka najmanjša parcela biti obdelana in dati iz sebe kolikor se največ da. Vse to je seveda možno, če so na čelu posestev dobri gospodarji in če so ti poklicani v vojaško službo, bodo kmetijski botri kot zastopniki istih po najboljših močeh vse to opravili.
Kakor smo že zadnjič omenili, je vrhovno poveljstvo oborožene sile to zamisel Reichsnährstand-a podprlo na ta način, da bodo kmetijski botri, ki bodo skrbeli, gledali in vodili kmetije kmetov, ki so pri vojakih, ostali med vojno doma na podeželju. Postavljanje teh botrov ba slonelo na sporazumu med Ortsbauernführer-jem, posestvom brez gospodarja in med botrom. Delo botrov bo častna funkcija, ne da bi «e za istega plačevale kakšne nagrade.
Med kmeti je vzajemna pomoč, tudi če ni šlo za zadružni ndčin gospodarjenja, že od nekdaj precej v navadi. Saj vemo, da gre sosed rad sosedu pomagat, če gre za večja in težja dela ali pa če je sila. Kmetje se navadno radi posvetujejo p vseh važnih kmetijskih in ostalih gospodarskih zadevah s svojimi poklicnimi tovariši in sosedi, izmenjajoč pri tem svoje znanje in praktične izkušnje. Tudi v pogledu strojev je mnogokje sloga. Sosed posodi sosedu ali pa gre sam s strojem sosedu opravljati nujno, potrebno in važno delo.
Kmetijski botri bodo predlagani po Ortsbauernführer-jih, postavili jih pa bodo Kreisführer-ji, ki jih bodo tudi zaobljubili. Izbira mora seveda biti sporazumna in harmonična ter predvsem odgovarjati ženi in gospodinji odsotnega kmeta. V glavnem gre za to, da se ženo in gospodinjo, ki drži ne samo tri, temveč radi vojne kar vse štiri stebre gospodinjstva na svojih ranah, do neke meje razbremeni in ji olajša delo. Pri tem skupnem gospodarjenju mora vladati popolno zaupanje. Kmetijski boter mora gledati na zaupano mu posestvo, kakor da gre za njegovo lastno, žena odsotnega kmeta pa ne sme imeti tajnosti in gojiti nezaupanja v zastopnika pravega gospodarja Tako se bo kljub večjemu pozivu mlajših kmetovalcev pod orožje storilo vse, da bosta naš narod in naša oborožena sila preskrbljena. /
GOSPODARSKE VESTI
X Nemška trgovska mornarica. Ob izbruhu sedanje vojne je štela nemSka tr-
UMNI KMETOVALEC
Čeprav čebula ali luk ni neobhodno potrebno živilo, kot je na primer kruh ali krompir, si vendar naši ljudje hrane in naše gospodinje kuhanja brez čebule ne morejo predstavljati. Čebula ali luk je v naših krajih najbolj vsestransko uporabljana začimba.
Ni čudno torej, da so bile naše kmečke gospodinje lansko spomlad razburjene, ker »čebulčka« ni bilo in bilo dobiti, navzlic temu, da je splošno znano, da kmetje v okolici mesta Pettau na Spodnjem Štajerskem vzgajajo čebulček v velikih količinah, tako da ga je bilo prejšnja leta dovolj ne samo za vso Spodnjo Štajersko, marveč še za izvoz v druge kraje.
Letos se pomanjkanje čebulčka za sajenje spet ponavlja in pelo stopnjuje. Kaj je temu pojavu vzrok?
Odgovor lahka strnemo v en sam stavek: Pomanjkanju čebulčka je vzrok otežkočen uvoz iz jugovzhodne Evrope. Veletrgovine s poljskimi in vrtnimi semeni so namreč pred vojno vsako leto uvozile v Nemčijo ogromne množine čebulčka za sajenje iz vseh dežel jugovzho.. dne Evrope, predvsem pa iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Vsled vojne je v teh deželah deloma že pridelovanje čebulčka omejeno, še bolj omejene so pa možnosti prevoza.
Kratko in malo: Spoprijazniti se moramo z mislijo, da bo najmanj še par let vladalo v trgovini pomanjkanje čebulčka.
Vsi pridelovalci čebulčka iz »LUkove dežele«, ki so morali včasih daleč naokoli po sejmih in po domeh ponujati ljudem semenski čebulček napol zastonj, bodo tega sporočila gotovo veseli. Saj bi danes lahko prodali i čebulčka i čebule trikrat več, kot pa je pridelajo, ne da bi se jim bilo treba ganiti z doma.
Kaj pa naj storijo vsi oni, ki so bili doslej vedno navajeni, saditi kupljen čebulček? Odgovor: Vsi ti naj začnejo vzgajati čebulček sami doma!
Res je seveda, da je treba za vse to nekaj znanja. Predvsem nekaj pojma o življenju čebulne rastline v obče. Vendar lahko zagotovimo, da bodo vsi, ki bodo naša, v naslednjih odstavkih vsebovana pojasnila in navodila a prevdar-
govska mornarica kakih 2466 ladij s 4,4 milij. brutoregisterskih ton. Večina teh ladij se je nahajala v tujih vodah in se jih je moralo rešiti pred sovražno potopitvijo ali zaplembo. V prvih šestih mesecih vojne je predrlo 80 nemških ladij angleško blokado ter doseglo domače vode. Precejšnje število se jih je potopilo, da niso postale plen nasprotnikov. Tudi v nevtralna pristanišča je uspelo nekaterim pobegniti, nekaj jih je pa seveda padlo tudi v roke nasprotnikov. V spominu so še vožnje ladje »Bremen« iz New Yorka preko Murmanska v Bremer, haven ter usoda petrolejske ladje »Alt-mark«, ki je prevažala ujetnike oklopne ladje »Admiral Graf Spee« in so jo v JSssing-Fjordu napadli Angleži. Trgovske ladje so v pomožni službi vojne mornarice kot pomožne vojne ladje ali pa kot ladje za pomožno službo vojnim ladjam.
X Pridelek riža v Evropi. Na našem kontinentu pridelujejo riž v Italiji ter je znašal pridelek leta 1941. 930.000 ton. Tudi Španija goji riž. Njen predlanski
kom prebrali ter se po njih tudi ravnali — pridelovali čebulček in čebulo enako uspešno kot rojeni »liikarji« ...
Pridelovanje čebulčka za zasejenje — pa tudi čebule za v kuhinjo, — m čebu-lovega semena je za spocinještajeriko kmetijstvo velikega pomena. Ne samo, ker bi s splošnim razširjenjem te panoge samo po sebi prestalo pomanjkanja čebulčka in čebule v naših krajih, marveč tudi zato, ker so splošnogospodarske, talne in podnebne razmere v naših krajih v ta namen izredno ugodne, tako da bi lahko naši kmetje z »lükarstvom« služili lepe denarce — vse dotlej, da se razmere v jugovzhodni Evropi povrnejo v mirnodoben položaj.
1. Za nas najvažnejše sorte in vrste / čebule.
a) Triletna čebula, življenska doba te vrste čebule traja, kot že ime pove, tri leta. In sicer zraste prvo leto iz čebulnega semena, katerega sejemo navadno koncem junija, droben »čebulček« ali »lukec«. Zgodaj spomladi drugega leta ta čebulček, ki smo ga čez zimo hranili, spet posadimo in se do jeseni razvije v debelo čebulo, če tako (že dve leti staro) čebulo spomladi tretjega leta spet posadimo, požene v cvet in napravi do jeseni seme.
Za naše razmere najvažnejša sorta triletne čebule je domača svetlordeča čebula (Pettauer Zwiebel). Ta sorta ima kožo svetle, rjavorožnate barve, znotraj pa je belega mesa; kvečjemu s komaj vidnim rožnatomodričastim nadahom. Ta domača sorta čebule je prvovrstnega okusa in je pripravna tudi za uživanje v svežem stanju, ker ni prehuda. A kar je najvažnejše: domača svetlordeča bula je Izredno trpežna, saj jo lahko hranimo leto dni, medtem, ko se druge sorte čebule v shrambi ne držijo dolgo. (Tr-pežnost čebule še povečamo, če preprečimo cimljenje 8 tem, da obesimo čebulo za nekaj časa v dim. Seveda, taka čebula ni več sposobna za pridelovanje semena!)
Ne moremo torej dovolj priporočiti, da naj bi vsak, ki se namerava posvetiti pridelovanju čebulčka in semena triletne čebule, poskusil dobiti bodisi dveletno se-
pridelek je dal 250 tisoč ton. Jugovzhod Evrope je pa že izza časa turških vojn v manjših merah gojil riž. Bolgarija j« lani nažela 45 tisoč ton in namerava š« razširiti svoje riževe posevke. Vzgled« Bolgarije sta sledili tudi Grčija in Ro» munija. Prva je lani pridelala 30 tisoč, druga pa 20 tisoč ton riža. V Turčiji, kjer so riževi nasadi že precej stari in gredo stremljenja za tem, da se iste i« poveča, so leta 1942. naželi 65 tisoč ton. Vse evropske države, ki gojijo riž, so nekaj svojih pridelkov odstopile ostalim deželam Evrope, ker je trenutno radi vojne vsak uvoz iz prekomorsk h dežel onemogočen.
X Amerika racionira meso. Po racioni-ranju sladkorja, kave in drugih živil, bodo s 1. aprilom v Ameriki racionirali tudi meso.
X O prodajanju klobukov. Reichsstel-le fiir Kleidung je prepovedala vsako prodajanje klobukov iz klobučevine ali fllca v času med 15. marcem in 15. avgustom. Prepoved veija za moške in ženske klobuke.
Kje bi se dalo dobiti kaj čebuička za sajen
mensko čebulo, bodisi enoletni čebulček. bodisi vsaj seme domače svetlordeCe čebule, najbolje naravnost od enega izmed dosedanjih pridelovalcev. Za Izhod v sili pa je seveda dobra tudi vsaka druga sorta triletne čebule.
b)	Dvoletna čebula, življenjska doba dveletne čebule traja samo dve leti. Za v kuhinjo poraben pridelek dobimo iz posejanega semena takoj prvo leto; če pa tako enoletno čebulo drugo spomlad spet posadimo, požene v cvetje in nam da seme.
Gotovo se bo marsikomu čudno zdelo, zakaj pri nas na splošno gojimo triletno čebulo, ki nam da užiten pridelek šele V drugem letu, ko vendar obstoja tudi dvoletna čebula, ki daje pridelek že prvo leto. Stvar pa je takale: V naših krajih imamo navadno v mesecih septembru in oktobru obilo padavin. Deževje in hladno vreme pa ovira zorenje čebule. Pridelek čebule triletne vrste dozori že v mesecu avgustu, ko vlada pri nas največja vročina, tako da se lahko stvori jedrnata in čvrsta čebula, pokrita z več plastmi čvrste, usnju podobne ščitne kožice. Le taka, docela dozorela in na soncu dovolj posušena čebula je trpežna.
Kakovost in trpežnost pridelka dvoletne čebule pa je odvisna od vremena v jesenskih mesecih, če je jesen topla in suha, tako da tudi ta čebula dodobra dozori in da jo lahko dovolj posušimo, je tudi pridelek dvoletne čebule najmanj toliko trpežen, kot triletne, včasih pa celo še bolj, kar je umljivo: saj je par mesecev pozneje spravljen. Vendar so lepe in tople jeseni redke. Ob hladnih, deževnih jesenih glave dvoletne čebule zore ves mesec oktober, ne da bi povsem dozorele. Čebula ostane lahka in puhla, z debelim in zelenim listnim vratom. Stariičje takšne čebule vsebuje mnogo vode, a malo hranilnih snovi, zato je tudi razumljivo, da ne zdrži dolgo, da ne prenaša mraza in da rado začne gniti.
Pridelovanje dvoletne čebule v večji meri bi zato svetovali le kmetovalcem v sončnih legah z lahko, propustno zemljo.
Kar se tiče sort dvoletne čebule, priporočamo najbolj dvoletno žitavsko če-<i>ulo, ki ima tanko rumeno kožo in čisto belo, čvrsto meso, ki ni ostrega okusa. To je v -pridelku zanesljiva, proti boleznim in mrazu odporna sorta, ki se v shrambi dolgo drži.
Omenimo še, da se seme triletne in dvoletne čebule ne sme blizu skupaj pridelovati, ker se sicer vrsti skrižata.
Pri nakupu semena moramo paziti, da nam ne vsilijo v zameno kakšne čebulne vrste, ki za splošno širjenje ne pride v poštev, kot so na primer: zimska ali laška čebula, bela spomladanska ali maj-"niška čebula, sladka avstralska čebula itd.
c)	Pač pa je splošno znana in zasluži splošno razširjenje »šalotka«. To je gotovo najbolj slastna vrsta čebule, ki pa daje sorazmerno, majhen pridelek. Ker ne poganja v cvet, jo razmnožujemo samo s sajenjem malih stranskih čebulic, ki odganjajo v obilnem številu Ob posajeni lanskoletni čebulici.
Čebulic šalotke ne smemo zamenjati za čebulček. Ločiti jih je lahko: Medtem, ko je čebulček ploščnato-okrogel, je šalotka podolgasto jajčaste oblike, pa -tudi bolj temno rjave barve.
2. Kakšno zemljo, kako podnebje, kakšno obdelovanje, kakšno gnojenje zahteva čebula?
Čebula uspeva v vsaki zemlji in to tem boljše, čim boljša je zemlja. Vendar je
priporočati tf težkih zemljah pridelovanje triletne čebule, v suhih in peščenih 1 pa dvoletne.
Isto pravilo velja glede podnebja: Pri j nas uspeva čebula v vseh okoliših, z izjemo morda nekaterih hribovskih v .si; vendar je le malo krajev, ki bi imeli stalno tako sončne in tople jeseni, da bi bilo umestno pridelovati dvoletno čebulo v večjem obsegu — v poštev pridejo le naši najboljši vinarski okoliši. Povsod po drugih krajih bomo zaradi večje gotovosti pridelka raje gojili triletno čebulo.
Kar se obdelovanja in priprave zemlje tiče, je važno vedeti, da zahteva čebula sicer skrbno, a vendar plitvo obdelana tla. Baje se s tem prisili čebulo, da dela ploščnate glave. Ponekod zemlje za čebulo spomladi niti ne orjejo, marveč samo prerahljajo s kultivatorjem ali celo samo z brano. Seveda je treba v tem, primeru tla jeseni sprašiti.
Bolj važno kot priprava zemlje, Je pri čebuli pravilna uvrstitev v kolobar in pravilno gnojenje. Zapomnimo si: Čebulo sadimo za okopavinami (to je krompirjem, koruzo), katerim smo obilno po-gnojili s hlevskim gnojem. Ce take zemlje nimamo, uspeva čebula tudi v spomladi preoranem deteljišču. Čebuli sami ne smemo gnojiti s hlevskim gnojem, ker bi to neugodno vplivalo na trpežnost, zdravje in okus pridelka. Pač pa pogno-jimo zemlji, kamor bomo sejali ali sadili čebulo, obilno z umetnimi gnojili, v prvi vrsti s kalijevo soljo. Na hektar smemo dati čebuli do 500 kg kalijeve soli, razen tega pa še do 400 kg Thomaso-ve žlindre in do 200 kg Kalkamonsalpe-tra. Ker vsebujeta zadnji dve gnojili tudi apno, je čebuli toliko bolj ustreženo. Ako pa smo potrosili apno že jeseni, in ga zabranali, je še bolje.
Opozarjamo, da je čebulno seme zelo občutljivo za neposredno gnojenje s kalijevo soljo, zato je treba trositi umetna gnojila vsaj tri tedne pred setvijo in jih zabranati v tla.
3. Sajenje in setev raznih vrst čebule.
a)	Semenice triletne In dvoletne čebule.
V mirnih časih so polagali na obliko in kakovost čebulnih glav, ki so jih sadili v svrho pridelovanja semena, velike zahteve. V sedanjih razmerah svetujemo, naj gospodinja posadi sploh vse čebulne glave, ki jih še ima v shrambi, ali ki jih more kjerkoli dobiti, če so le zdrave. Seveda bi morali* vedeti, da-li so glave od dveletne, ali od triletne čebule. Kot opisano, je triletna čebula navadno sve-tlordeča ali pa rjava, a dvoletna navadno svetlormena. Nikakor ne smemo saditi pri eni hiši semenskih glav več vrst čebule, marveč samo ene sorte!
Čebulne glave za pridelovanje semena sadimo na grede že koncem meseca marca in sicer tako globoko, da gleda le vrat iz zemlje. V zelo rahlih in peščenih zemljah pa smemo saditi nekaj globlje, da poleti veter ne podere semenskih rastlin. Čebulne glave sadimo tako, da je obdelovanje pozneje čim lažje. Ce okopavamo na roke, sadimo glave 30 X 30 cm vsaksebi in zaradi lažjega obdelovanja izpustimo vsako peto vrsto, tako, da dobimo med gredami s štirimi vrstami 60 cm široke steze. Pri strojnem obdelovanju sadimo n. pr. 60X20 cm.
b)	čebulček, Čebulček je samo vmesni pojav pri triletni čebuli. Za sajenje najboljši je čebulček lešhikove debelosti; kajti debel čebulček dozori zgodaj, že julija, in sili večkrat še isto leto v cvet, a seveda ne dozori v seme. Čebulček mora biti čvrst, jedrovit, zato ga pred sa-
LICHTVERBRAUCHERN.
im Zivilbereich rät OSRAM:
1.	Licht sofort ausschalten, wenn es nicht benötigt wird. . 4
2.	Glühlampen in jeder nicht ieuchtwichtigen Brennstelle locker schrauben.
3.	Lampen und Leuchten beim Säubern schonend behandeln.
So schaffen Sie sich eine stille Lichtreserve fürtages-lichtarme Zeiten...und Strom wird auch dabei gespart.
jenjem preberemo in istočasno tudi poi debelosti sortiramo. Debelejši čebulček bomo posadili posebej doma na vrtu, d» ga bomo najprej porabili kot čebulo.
čebulček sadimo spomladi prav rano — zdajle bi bii že čas! — in sicer g a po-taknemo le toliko globoko, da se skrije v zemljo. Paziti moramo, da obrnemo pravi konec v zemljo, ker sicer čebula slabo raste, istotako tudi, ¿e smo čebulček pregloboko posadili. Vrste naj bodo med seboj 20 do 25 cm, rastline v vrsti 10 do 15 cm oddaljene. Vsako peto vrsto izpustimo, da dobimo stezico med gredami.
c) Pridelovanje pridelka dvoletne čebule. Dva načina sta: Lahko sejemo koncem februarja seme dvoletne čebule v toplo gredo. Sredi maja presadimo rastlinice na skrbno pripravljene grede, v vrste, v približno enake razdalje, kot čebulček. Koreninice je priščipniti na 2—3 cm dolžine in paziti, d£ sadimo rastlinice samo tako globoko, kot so bile v zemlji prej, ko je, da so v zemlji le korenine in glavica, ne pa stebelce. Ce nekaj dni grede zalivamo, se presajene rastline rade primejo. Drug način: Seme sejemo koncem meseca marca neposredno na grede, v 15—20 cm oddaljene vrste. 1?regoste rastline pozneje prepiplje» mo, tako, da ostane med njimi 10—15 cm razdalje.
č) Setev semena za pridelovanje če-bulčka. Samo po sebi umevno je, da je v ta namen uporabno le seme triletne čebule. Sejemo šele koncem aprila in sicer na grede ali na njivo, ki je sicer dobro in skrbno obdelana, ki pa vendar ni niti sveže pognojena, niti v obče prerodo-vitna. A kar je najvažnejše: zemljišče naj bo kolikor mogoče prosto plevela. Najboljše je lansko korenjišče ali krom-pirišče, ki ga pred setvijo zravnamo enako skrbno, kot grede na vrtu, vendar le plitvo prerahljamo. Sončne lege imajo prednost.
Cebulovo seme za pridelovanje čebulč-ka sejemo navadno na široko, a pletev in p6znejše okopavanje je lažje, če sejemo v jarčke in vrste. Ce sejemo na Široko, rabimo na vsak kvadratni meter grede 3 dkg dobrega kaljlvega semena. Čimbolj gosto vzklije čebulček, tembolje. Ako smo skrbno in enakomerno sejali, odpade vsako • redčenje. Pretirano gosta mesta pa je treba razredčiti ob pravem trenutku, in to ob pletvi. Opleti pa .je treba setev čebulčka čimprej in sicer po dežju, ko je zemlja pravilno vlažna, ker
}e sicer težko, puliti plevel, ne da bi škodili čebulčku. Pri prvi pletvi ni mogoče (uporabljati pralio (srpačic), ker z njimi epodrežemo preveč rastlinic. Bolj pripravne so kratke, dvorogljate motičice.
d) Sajenje šalo tke. Sadimo jo prav ta-Jco kot čebulček ali kot na primer tudi Česen: 10—15 cm vsaksebi v vrstah, ki so 15—20 cm oddaljene. Sajenje Izvršimo Bgodaj spomladi, ponekod pa sadijo ša-lotko že jeseni, oktobra meseca, tako da
petane čez zimo zunaj.
*
Spodnještajerski kmečki gospodarji ln gospodinje!- Vsa potrebna pojasnila in navodila za sajenje in gojenje čebule smo vam dali. Le nekoliko dobre volje % vaše strani je treba — in drugo leto »e bo več, povpraševanja: »Kje bi'se dalo dobiti kaj čebulčka za sajenje!«
MALE VESTI
* Marburg ima novo dvorano za sklepanje civilnih porok. Sklepanje življen-skih zvez ali porok je dogodek v človeškem življenju, ki ga mimo lahko uvrstimo in primerjamo z rojstvom in smrtjo. Združitev moža in žene za življensko dobo ter ustanovitev družine, ki bo dobila potomce, je nekaj tako resnega in svetega, da je dan poroke ne samo za par, ki se tdruži, temveč za vso sorodstvo in bodoče otroke velik družinski praznik. Tega se je zavedal tudi Standesamt ali poročni urad v Marburg-u ter je preskrbel, da se po vzgledu ostalih sličnih uradov v starem delu Reich-a, poročni akti vršijo v dvorani, ki je za taka dejanja primerna. Odločitev je padla na starodavno dvorano, ki je nekoč služila kot posvetovalnica za mestni občinski svet; To zgodovinsko dvorano so popolnoma preuredili v slavnostno dvorano, ki naj služi izrecno za sklepanje civilnih porok. 2e pri vstopu v to sijajno in okusno urejeno dvorano človeka nehote obja-
me občutek po zvišenosti. Strop, stene, sploh cela oprema, priprosta in vendar elegantna in okusna, opozarja človeka na posebno svečani in resni namen te dvorane. Pa tudi nagovor poroko izvršujočega uradnika, ki je navadno sam vodja Stan-desamt-a g. Jäger osebno, je svetosti zakonske zveze tako primeren, da mora ganiti vsakega ženina in vsako nevesto. Omeniti je, da so sijajno uspelo prenovitev dvorane izvedli sami domači mojstri.
*	Marburg an der Drau ima svoj 7001etnl jubilej. Letos poteče 700 let, odkar je današnji veliki Marburg, takrat še kot malo obmejno mesto in trdnjava dobilo svoje pravice kot mesto. Dotlej je Marburg bil trg. Med trgom in mestom so pa bile takrat še večje razlike kakor so danes. Kot potrdilo za pravilnost te visoke obletnice služi med druginTSudi napis na preurejenem stropu bivße mestne posvetovalnice, ki je sedaj urejena v dvorano za civilne poroke. Tam se namreč na južni strani dvorane nahaja napis: „Stadtrechte 1243", to znači „mestne pravice 1243". Na nasprotni strani pa drugi napis pove, da je bilo poslopje magistrata ali mestne hiše zgrajeno leta 1515. O tem zgodovinsko znamenitem jubileju bo še priložnost kaj več povedati.
*	Gaj junakov v Marburg-u. Na spominski dan v vojni padlih junakov so v Marburg-u in ostalih krajih Spodnje Štajerske izročili spominska svetišča svojemu namenu. V vseh Ortsgruppah, ki imajo padle, so uredili spominske gaje, in sicer na najlepših prostorih, ki so bili na razpolago. Povsod stojijo izven naselij, večinoma na kakšnem zvišanem prostoru, pri kakšni skupini dreves, ob robu gozda itd., prilagodeni okolju, ki jih obdaja. Spominske deske nosijo imena in ostale po-padtke padlih. Kot okrasek je nameščen Železni križec in Kljukasti križec. Marburg ima svoj spominski gaj pri „Sedmih hrastih" na Kalvariji, kjer je tudi spominska
plošča v svetovni vojni padlih vojakov spodnještajerskega 47. polka. Na spominski dan v svetovni vojni padlih juiiakov so v okviru jutranje proslave, ki jo je oblikoval Sondersturm Wehrmannschaft-i, izročili gaj svojemu namenu. Oberbürgermeister Knaus je govoril v izbranih besedah o pomenu dneva. Oborožena sila in organizacija Steirischer Heimatbund sta položili vence.
*	Počastitev junakov v Marburg-u. V nedeljo je mesto Marburg drugič proslavilo dan junakov. Na zgodovinskem Adolf-Hitler-Platz-u se je zbrala tisočglava množica. Postavljen je bil tudi domači polk vojakov s svojo in s slavno zastavo nekdanjega 47. spodnještajerskega regimenta. Tudi policija je postavila častni odred. Nastopila je seveda tudi Standarta VVehr-mannschaft-i in mladinska organizacija Deutsche Jugend. Prišlo je pa tudi na stotine nekdanjih bojevnikov 47. regimenta, okrašenih s hrabrostnimi svetinjami iz svetovne vojne. Med častnimi gosti sta bila tudi Bundesführer Franz Steindl in Oberbürgermeister Knaus. Po glasbenem uvodu, igranem po godbi oborožene sile in izreku, je spregovoril poveljnik mesta Oberst Westphal, ki je orisal nastanek Velike Nemčije ter počastil žrtve bojev. Med sviranjem pesmi o dobrem tovarišu je Oberst stiskal roke svojcem ter jim izrazil sožalje. Z nemškim pozdravom in petjem himne se je zaključilo slavnost. Sledil je mimohod čet pred rotovžem.
*	„Der Tag der Wehrmacht" na Spodnjem Štajerskem. Kakor smo že v zadnji izdaji našega lista omenili, bo v nedeljo, dne 28. marca 1943, na Spodnjem Štajerskem prireditev „Der Tag der Wehrmacht", to je, dan oborožene sile. V okviru prireditve bo cestna zbirka za WHW, družabni sestanki itd. Po garnizijskih mestih bo verjetno dovoljen vstop v vojašnice, vse skupaj pa ima namen, že obstoječo povezanost med prebivalstvom in vo-
Dr. F. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezati!
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 12. Stunde.
Lösung der Aufgabe:
1.	D es, eines, keines, jedes, unseres Vogels. Des, pines, keines, jedes, unseres Löffels. D es, eines, keines, unseres Malers. D es, eines, keines, jedes, unseres Besens.
2.	Den Bäckern, den Richtern, den Spiegeln, den Fenstern.
8. Gegenwart von tragen: ich trage du trägst er trägt wir tragen ihr tragt sie tragen Zukunft von tragen:
ich werde tragen du wirst tragen er wird tragen wir werden tragen ihr werdet tragen sie werden tragen 4. Wpr hat ein Buch? Der Onkel hat ein Buch. Wessen Buch ist das? Das ist das Buch des Onkels. Wen erw? te ich? Ich erwarte den Onkel. Wo sind die Schlüssel? Hier sind sie. Die Hausgehilfin sucht die Schlüssel. Diesen Pinseln fehlen die Borsten. Ich bringe den Malern die Pinsel.
5. Ich gebe den Vögeln das Futter. Die Schuhmacher machen die Schuhe. Sie verkaufen kein Leder. Die Schornsteine der Dampfer sind niedrig. Die weibl. Hauptwörter bleiben in der Einzahl unverändert. In der Mehrzahl -er halten mehrsilbige -en, Einsilbige im 3. Fall -en in den andern Fällen -e.
Pravilo: Vse besede ženskega spola ostanejo v ednini neizpremenjene. V množini dobijo večzložne »en«, enozložne v 3. sklonu »en«, v ostalih sklonih »e«.
Einzahl	Mehrzahl
1.	Fall die Blume	die Blumen *
2.	Fall der» Blume	der Blumen
3.	Fall der Blume den Blumen
4.	Fall die Blume	die Blumen
-en, dobijo v 2. sklonu ednine -s ali -es-Enozložniki tvorijo množino na -er (v 3< sklonu -ern), večzložniki na -e (v 3. sklonu na -en).
Einzahl
1.	Fall das Kind
2.	Fall des Kindes
3.	Fall dem Kinde
4.	Fall das Kind
Mehrzahl
die Kinder der Kinder den Kindern die Kinder
Einzahl
1.	Fall die Hand
2.	Fall der Hand
3.	Fall der Hand
4.	Fall die Hand
Mehrzahl
die Hände der Hände den Händen die Hände
Sächliche Hauptwörter mit Ausnahme auf -er, -el und -en erhalten im 2. Fall Einzahl -s oder -es. Einsilber bilden die Mehrzahl auf -er (im 3. Fall -ern), Mehrsilber auf -e (im 3. Fall auf -en).
Pravilo: Samostalniki srednjega spola z izjemo navederfth na -er, -el in
Einzahl	Mehrzahl
1.	Fall das Geschenk die Geschenke
2.	Fall des Geschenkes der Geschenke
3.	Fall dem Geschenke den Geschenken
4.	Fall das Geschenk die Geschenke
Alle Wörter die die Verkleinerungssilbe -chen oder -lein aufweisen, bleiber» unverändert und nehmen nur im 2. Fall der Einzahl ein -s.
Pravilo: Vse besede, ki Imajo po-manjševalnico -chen ali -leln, ostanejo neizpremenjene in dobijo samo v 2. sklonu ednine -s. Das Hündchen, des Hündchens, das Häuslein, des Häusleins.
Die männlichen Wörter auf -e nehmen in allen Fällen ein -n dazu. Die männlichen Einsilber nehmen im 2. Fall der Einzahl -s oder -es, im 3. Fall der Einzahl ein -e. In der Mehrzahl nehmen sie im 3. Fall -en, in allen übrigen Fällen ein -e dazu.
Pravilo: Besede moškega spola na -e dobijo v vseh sklonih -n. Moški enozložniki dobijo v 2. sklonu ednine -s aH -es? v 3. sklonu ednine -e. V množini do« bijo v 3. sklonu -en, v vseh drugih sklonih pa -e.
jaštvom še bolj utrditi. V Marburg-u bo že v soboto zvečer v dvorani Heimatbund velik kabaretni večer pod vodilnim geslom „So sind wir" (Takšni smo), ki ga bodo v torek istotam ponovili. Isto kabaretno predstavo bodo pa predvajali tudi v Windischfeistiitz-u, Pettau-u in v drugih večjih kiajih Spodnje Štajerske. Zbirko za vojno zimsko pomo čbodo podprli vojaki, ki bodo v družbi civilnih oseb nabirali prispevke v socialne svrhe. Ker gre za zadnjo zbirko vojno-zimske pomoči v tej zimi, je upati, da se bo Spodnja Štajerska tudi tokrat, lepo postavila.
*	NSRK bo šolala ženske vozače za motorna vozila. Tako je odredil Führer za čas trajanja vojne.
*	Rokodelski vajenci, ki so pozvani k vojakom in se še niso učili dva in pol leta, se ne smejo pripuščati k pomočniškim izpitom. Reichsstand nemškega rokodelstva je sedaj za take vajence uvedel posebna spričevala, ki jih izdajajo učni gospodarji, združenja pa potrdijo. Posebna sričevala bodo o vojni merilo, kakšni učni ukrepi so za te vajence še potrebni. Učni mojstri morajo na taka posebna spričevala napisati med drugim učno dobo, dan in vzrok izstopa ter podatke o znanju in sposobnosti kakor o vedenju vajenca.
*	Kje so naše ptice? V spominu ali sicer znane so nam hude zime, ko je vsled preostrega mraza in pomanjkanja živeža poginilo poleg gozdne zverjadi tudi vse polno naših pri nas prezimujočih tičev. Zato je bila takim zimam sledečim spomladim pozornost obrnjena predvsem na vprašanje: koliko je še preostalo od naših tic in kako bo z vrnitvijo ptic-selivk iz daljnih gorkih krajev. Letos so naše ptice brez vsake siode zimo lahko prestale. V Marburg-u je bilo tudi za prehrano še bolj kot se je izpočetka pričakovalo, preskrbljeno. Se še najdejo dobri ljudje s srcem tudi za živali. Spomlad je že tu, ptičji ,,oh-ceti" je že zdavno konec, že je tu čas pri-
prav za gnezdenja, sploh skrb za nov zarod. Toda — izprašujemo se: kje pa so naše ptice, naši tudi preko zime zvesti ostali nam krilati prijateljčki? Kakšno življenje in žvrgoljenje je bilo sicerob tem času, posebno v mestnem parku in na Kalvariji, po vrhovih ter v bližini mesta. Letos pa vse nekam tako čudno mrtvo. Celo veselega žvrgoljenja naših kosov je tako malo slišati. Zadnja nedelja — prvi spomladni dan — je bila kakor izumrla in to še celo na sicer ob tem času tako živahni Kalvariji. Le semtertja oddaljeni ptičji glasovi. Mar-li so se naši krilati pevci med tem preselili? Ce so se, kam in zakaj? — Na odgovor na to vprašanje moramo počakati, da izvemo, kako je s tem letos tudi drugod; ali je ta pojav izjema le pri nas. ali pa je splošnega značaja. — Med tem se bo ob sebi razvilo tudi vprašanje, kako je, oziroma bo letos s povratkom naših ptic-selivk. 2e leta 1939 so tudi v Nemčiji opazili, da utegne sedanja svetovna vojna imeti svoj neposredni vpliv tudi na usodo živalstva, posebno pa na ptice-selivke. Letos prihaja to tudi za gospodarstvo važno vprašanje še posebno do izraza. Med tem storimo tudi sami kar le moremo. In to je za vsakogar kaj lahko: Pustimo ptice pri miru! Na pomladnih izletih venkaj iz mesta nikar ptičev plašiti, nikar zasledovati njih gnezdišč! To naj velja še posebno naši razboriti mladini. Kjer je le prilika (n. pr. po vrtovih), pomagajmo jim z gnezdenjem in ob sedanjem vremenu pomalem tudi še s krmljenjem. Kdor misli tudi na svoje koristi, naj svojo skrb za ptice obrača na svoj vrt ali vsaj v bližino vrtov.	—p.—
* Pobijanje gozdnih požarov. Zakoni določajo, da mora vsak, ki opazi gozdni požar, nemudoma pomagati. To ie pri požaru, ki je šele izbruhnil s polaganjem zelenega dračja ali zelenih vej ln vejic na ogenj mogoče. Ce je požar že bolj razvit, je pa nujna prijava gozdarskemu
uradniku, policiji, orožništvu ali gasilstvu potrebna. Avtomobiliste, kolesarji itd., če se jih v takih primerih najde, s« mora takoj staviti- v službo prijave o požaru. Poslužiti se je tudi prve najbližjo telefonske postaje. Pri prijavah je treba točne navedbe kraja, da se po nepotrebnem ne izgublja dragoceni čas. Cuvajta naše gozdove, ki predstavljajo ve!!* del narodnega bogastva!
*	Starostna meja pri prijavni obvezi. P« odredbi o obveznosti za prijavo za vpe-stavo na delo z dne 27. januarja 1943 s« morajo vsi moški od 16. do 65. ter ženske od 17 do 45. leta starosti, v kolikor p« odredbi od prijave niso oproščeni, javiti pri uradih dela. Merilo za določeno starost je 29. januar 1943, ker je ta dan stopila dotična odredba v veljavo. Moški, ki na ta dan še niso dovršili 16. in ženske, ki še niso dovršile 17. leto starosti, niso podrženi prijavnim obvezam. Ravno tako niso podvrženi prijavni obvezi moški in ženske, ki so istega dne že dovršili 65., oziroma 45. leto starosti. Prijavi podvržene osebe, ki se prostovoljno javijo za vpostavo za vojno delo in še nimajo delavske knjige, dobijo pri vpostavi na mesto delavske knjige nadomestno karto. Prijavnim obveznikom, ki se ne stayijo prostovoljno na razpolago, je pri vpostavi izdati delavsko knjigo.
*	Črna jajca nese že nekoliko dni kokoš gospe Bedin v Castelfrauco Veaeto r Italiji. Doslej tej izrednosti niso mogli ugotoviti vzroka.
*	Zapiranje lokalov ln skupni dopusti uslužbencev. Leta 1941 je Reichsarbeits-minister pooblastil upravne oblasti, da so poedinim obratom dovolili zapiranje lokalov ali delavnic v svrho odhajanja osebja na letni dopust. Ta pooblastila se je moralo radi vojnih razmer že lani znatno omejiti. Sedaj je pa z odlokpm z dae 4. marca 1943 isti minister izdal prepoved o zapiranju trgovin v dopustne svrhe, ker je to z vojnim stanjem nezdružljivo. Dok-
Einzahl
1.	Fall der Knabe
2.	Fall des Knaben
3.	Fall dem Knaben
4.	Fall den Knaben
Mehrzahl
die Knaben der Knaben den Knaben die Knaben
Einzahl	Mehrzahl
1.	Fall der Hund die Hunde
2.	Fall des Hundes der Hunde
3.	Fall dem Hunde den Hunden
4.	Fall den Hund die Hunde
1. Vorwörter, die den 3. Fall verlangen1 Predlogi, ki vedno zahtevaio 3. sklon: au«, bei, gegenüber, mit, nach, seit, von, zu. Er kommt aus der Stadt. Woher?
Übungssätze:
Wir sind aus Kärnten. Und woher sind sie? Ich bin aus Steiermark. Heute sind wir bei der Tante. Bei diesem Wetter bleibe ich zu Hause. Gegenüber meinem Hause ist ein Garten. Dieses Haus steht gegenüber der Post. Mit dieser Feder kann ich nicht schreiben. Mit meinem Freunde fahre ich nach Wien. Mit wem kommst du? Ich komme mit meinem Onkel. Nach 18 Uhr sind die Geschäfte geschlossen. Wir fahren nach Tirol. Nach der Arbeit sind wir müder-Seit 3 Jahren habe ich dieses Haus. Er lernt seit einem Monat deutsch. Er kommt von seiner Tante. Woher kommt er? bei 4- dem — beim. Beim Bahnhof ist
ein Parkplatz für Autos, von J- dem = vom. Ich komme vom Onkel.
ZU + dem = zum. Ich gehe zun» Friseur.
zu + der — zur. Ich fahre zur Tante
nach Graz. Woraus macht man Marmelade? Aus Obst macht man Marmelade. Mit der Zeit lernt man alles. Mit diesem Auto haben wir kein Glück, es ist immer kaputt. Wir gehen zum Brunnen. Er verdient sein Geld mit der Arbeit seiner Hände. Das Wasser kommt aus dem Berg. Der Platz gegenüber dem Fenster ist frei. Ich gehe mit diesem Brief zur Post. Er hat kein Glas, er trinkt aus dem Bache. Bei meinem Bruder sind heute Gäste. Ich bleibe heute Nachnv'ttag zu Hause. Seit Jahren kaufen wir bei diesem Bäcker das Brot. Gegenüber der Stadt liegt ein Dorf. Gegenüber meinem Fenster steht eine Eiche. Wir wohnen bei den Eltern seit 3 Jahren. Mit Geld kann man viel, aber nicht alles kaufen. Aus diesem Stroh kann man keinen Hut machen. Es regnet seit Wochen. Wie geht es mit der Gesundheit? Danke, gut. ich bin nie krank. Um 10 Uhr gehen wir zu Bett. Er heiratet aus Liebe, Ich bin krank, aus diesem Grunde kann ich nicht kommen. Der Autobus steht gegenüber dem Bahnhof. Der Arzt verbietet meiner Schwester das Baden, weil sie noch krank ist. Kannst du meinen Jungen zum Arzt begleiten? Zu welchem Arzt? Zum Zahnarzt. Wann? Nachmitttg. Ja, das geht. Bei diesem Gewitter wird der Schnellzug vielleicht eine Verspätung haben. Ich möchte den Beamten fragen. Möchten Sie im Gasthaus gegenüber der Kaserne mit unserem Freund Karl ein Gla3 Bier trinke»? Ja, das will .ich sehr gerne. Der Schneider näht mit der Nadel
und mit dem Zwirn. Womit näht der Schneider?
Aufgabe. Beantworten Sie folgende Fragen: Odgovorite na naslednja vprašanja:
I. 1. Wer schneidet die Haare? Woher kommen die Kolonialprodukte? 3. Woher kommt der Regen? 4. Woher kommt die Quelle? 5. Wozu dient dio Seife? 6. Wozu dienen die Federa und der Bleistift? 7. Wozu dient die Kohle? 8. Wozu braucht man ein Fahrrad? 9. Was braucht man zum Nähen?
II. Setzen Sie ins Slowenische: 1. Der Stiel des Rechens ist aus Holz. Da« Holz braucht man zum Heizen. Der Löffel dient zum Essen. Die Quelle kommt aus der Erde. Das Wasser dieses Brunnens ist klar und frisch. Die Tiefe dieses Grabens beträgt 4 Meter. Diese Brunnen sind zu »eicht, sie spenden kein Wasser. Essen wir einen Braten. Was für einen Braten? Einen Schweinsbraten oder einen Kalbsbraten? Ich glaube, wir essen einen Rindsbraten. Die Fremden kaufen einen Führer der Stadt Klagenfurt. Diese Mütze des Schaffners ist blau. Italien hat die Form eines Stiefels.
Setzen Sie ins Deutsche: Prestavi v nemščino: Judje in komunisti so sovražniki države. Temu potoku manjka vode. Vsakemu norcu ugaja njegova kapa. Voda te reke Je temnozeiena. Perje na klobuku (od klobuka) one go-spe je pisano. Glavni deli glave: oči, uSe-
ler se ta odlok ne spremeni, odpadejo torej skupni dopusti in dopust na zapiranje lokalov.
*	200 000 otrok zaščitenih zoper difte-»ijo. .V zadnjih dveh letih so zdravstveni uradu v Reichsgau-u Steiermark cepili zopet ditterijo 133.142 otrok ter razen tega na Spodnjem Štajerskem 67.934 otrok v starosti od dveh do osem let. Od takrat je število obolenj tudi znatno nazadovalo. Vsa cepljenja se je izvršilo brezplačno, ker so zavodi Landesversicherungsanstalt in Ulserleitungsstelle für Sozialversicherung in der Untersteiermark nosili vse tozadevne stroške. Tudi leta 1943 bodo vršili cepljenja zoper difterijo, h kateremu se bo klicalo predvsem otroke letnika 1940 ter vse doslej še ne klicane otroke do 8 let. Cepljenje se vrši z dvema vbrizgoma. Cepljenje se bo vršilo meseca aprila in »e bo čas in kraj svoječasno objavil.
*	Uvedba letnega časa. Na dan 29. marca tekočega leta stopi v Veliki Nemčiji v veljavo zopet letni čas. Istega dne je torej ob 2. uri ponoči vse ure premakniti za eno uro naprej, tako da bo takrat kazala ura namesto drugo, tretjo uro. S tem se bo pridobilo za eno uro več dnevne svetlobe, kar bo omogočilo itednjo v razsvetljavi.
*	Iz Wisell-a nam poročajo: Dne 18. III. je v Altdorfu nenadoma na srčni kapi preminula gospa Tinka Strunjak, hčerka splošno spoštovane rodbine Freze, ki je imela v zadnjih mesecih sedaj tretji smrtni slučaj; kajti pred sedmimi meseci je umrl njen oče in pred dvema mesecema njen brat. Kako priljubljena je bila blagopokoj-na, je pokazalo obilo cvetje in njen pogreb, katerega se je udeležila nepregledna množica njenih častilcev. Ob grobu pla-kajo poleg njene težko preiskušene matere in ostalih sorodnikov tudi trije mladoletni sinovi, kojih slovo od nepozabne matere ob grobu je bilo pretresljivo za vse navzoče.
Aufruf!
/
An alle Kraftfahrzeughalter und Klzwerkstättenl
Abgabe von Kfzbatterien bzw. Akkumulatoren
Jeder Halter eines stillgelegten Kraftfahrzeuges bzw. Besitzer einer Kfzbatterie hat seine Batterie bzw. Akkumulator auf Grund des Reichsleistungsgesetzes § 15 der Wehrmacht zur Verfügung zu überlassen.
Die Kfzbatterien bzw. Akkumulatoren sind S O f O r t beim zuständigen Bürgermeisteramt mit Angabe des Kennzeichens und Anschrift des Besitzers (Anhänger an Batterie) abzuliefern.
In den Städten Graz, Marburg. Cilli, Klagenfurt und Krainburg hat die Ablieferung an den zuständigen Heimatkraftfahrpark oder dessen Zweigstelle zu erfolgen.
Für jede abgelieferte Batterie wird vom Bürgermeister ein Ablieferungsschein ausgefolgt.
Die Batterien sind im derzeitigem Zustande abzuheiern, bereits entleerte Batterien bleiben entleert, gefüllte Batterien bleiben gefüllt.
Nicht abzuliefern sind Batterien von Kfz die nach ¿em RLG nicht einberufen werden dürfen, z. B. von Kfz der Arzte, von Kfz der NöDAr, ihrer Gliederungen und der Reichsbehörden. Ferner Batterien von rotbe-winkelten Kfz, schließlich Batterien von Kfz (einschließlich Motorbooten), die im Interesse der Landesverteidigung oder im öffentlichen Interesse nur zeitweise zum Einsatz vorgesehen sind, ohne den roten Winkel zu fuhren
Die Batterien werden gegen Vergütung zu Eigentum der Wehrmacht
fiberDTvergütung der Batterien erfolgt nach Überprüfung und Abschätzung durch den zuständigen Heimatkraftfahrpark. N
Es sind sämtliche Kraftfahrzeugbatterien von stillgelegten Kraftfahrzeugen, auch von jenen für welche die Kraftfahrzeughalter eine Kriegsbeorderung oder vorläfige Beorderung in Händen haben abzuliefern, sowie solche Batterien, die zur Pflege in Werkstätten abgestellt wurden.
Die Nichtbefolgung dieses Aufrufes wird gemäß Reichsleistungsgesetz
8 ^Aufgenommen von dieser Sammelaktion ist der Siedlungsbereich »A« in der Untersteiermark.
Wehrersatz-Inspektion 2jj	Graz, Gruppe »K«
sa, lica, nos in usta. Vagoni tega vlaka «o elegantni.
Wörter.
angenehm — prijeten, -a, -o Automobil (s) — avto begleiten — spremiti bel — pri
betragen (beträgst) — znaš-'' ' 9)
Braten (m) — pečenka
bunt — pisan, -a, -o
dienen — služiti
Duft (m) — duh
eleganten — eleganten, -a, -o
essen — jesti
Fabrik (w) — tovarna
fahren (fährst) — peljati (pelješ se)
Fahrrad t s) — kolo
Folge (w) — zaključek
Form (w) — oblika
Fremde (m u. w) — tujec, tujka
Gast (m) — gost
gefallen (fällst) — ugajati (ur~J' "
gegenüber — nasproti
geräunrg — prostoren, -a. -o
Gesundheit (w) — zdravje
Gewitter (s) — nevihta
Glück (s) — sreča
Graben (m) — jarek
Hand (w) — roka
Hauptteil (m) — glavni de!
Honig (m) — med
Junge (m) — mladenič
Kalb (s) — tele
Kappe (w) — Čepica
kaputt — pokvarjen, -a, -o
Kaserne (w) — vojašnica
klar — jasen, -a. -o
Kollege (m) — tovariš
Kraftwagen (m} — avtomobil
Krankheit (w) — bolezen Magd (w) — dekla, služkinja Marmelade (w) — marmelada Mund (m) — usta Mütze (w) — čepica Nase (w) — nos nähen — šivati nie — nikoli
Parkplatz (m) — prostor za parkiranj* Quelle (w) — izvor Ratte (w) — podgana Rechen (m) — grablje Rind (s) — govedo Rose (w) — vrtnica Schnellzug (m) — brzovlak seicht —. plitek, -a, -o spenden — darovati stehen — stati Tiefe (w) — globina verbieten — prepovedati verdienen ;— zaslužiti i Vorwort (s) — predlog i woher? — Od kje? i Zahnarzt (m) — zobozdravnik Zeiger (m) — kazalec Zwirn (m) — sukanec
Zwölf Höflichkeitsphrasen.
1.	Mein aufrichtiges Beileid.
2.	Ich weiß nicht, wie ich Ihnen dafür danken soll.
■ 3. Seien Sie mir nicht böse.
4.	Bemühen Sie sich nicht.
5.	Lassen Sie doch die Handschuhe an.
6.	Hätten Sie Lust...
7.	Tun Sie, als ob Sie zu Hause wären.
1.	Moje iskreno sožalje.
2.	Ne vem, kako bi se vam zahvalil(a). i 3. Ne bodite hudi.
4.	Ne trudite se.
5.	Le obdržite rokavice.
6.	Ali bi Vas veselilo ...
7.	Naredite, kakor bi bili doma. (Bodite čisto domač.)
8.	Bedienen Sie sich bitte.	'
9.	Ich möchte Ihnen nicht lästig fallen.
10.	Ich wäre Ihnen sehr verbunden.
11.	Auf Ihre Gesundheit!
12.	Sie werden immer jünger. 8. Izvolite.
8, Nočem vam biti nadležen (a-).
10.	Jako bi vam bil(a) hvaležen(a).
11.	Na Vaše zdravje!
12.	Vedno mlajši ste.___
BURG-LICHTSPIELE
M3HBÜRG. BUHGPUITZ1
SYBILLE SCHMITZ, ALBRECHT SCHÖNHALS in
VOM SCHICKSAL VERWEHT
Für Jugendliche nicht zugelassen!
Kuiturfilm-Sondervors i ellungen: Sonntag Vormittag, 10 Uhr; Montag, Dienstag und Mittwoch 13.45 Uhr:
MIT BÜCHSE UND LASSO DURCH AFRIKA!
Für Jugendliche zugelassen! 227
t
*	Za novega generalštabnega šefa japonske vojske na Kitajskem je bil imenovan generalni poročnik Macui, ki velja kot eden najboljših japonskih vojaških strokovnjakov. Med drugim je Macui pripravil do zadnje minute načrt za osvojitev Singapurja. Do svojega sedanjega imenovanja je bil vojaški svetovalec kitajske vlade v Nankingu, kjer je v poldrugem letu organiziral kitajsko vojsko.
*	Ministrstvo za italijansko obnovo. V
Rimu izhajajoči list »Concessione e Co-struzione« predlaga ustanovitev ministrstva za obnovo. To ministrstvo naj bi zopet zgradilo mesta, ki so jih porušili An-glo-Amerikanci s svojimi terorističnimi, napadi.
*	Atlantik je pokopališče petroleja. Leta 1938. se je preko Atlantika v evropske države prevozilo 130 milijonov ton petroleja iz prekomorskih dežel. Odkar traja vojna in ogrožajo nemške podmornice morski promet, je ta prevoz zdrknil na najnižjo količino in še od te gre največ na dno morja. Zapadni del Atlantskega morja je nekakšno veliko pokopališče petroleja in petrolejskih transportnih ladij.
*	Japonski uspehi na Kitajskem. V Času od 12. februarja do 15. marca je japonska ekspedicijska vojska v teku ofenzive na Severnem in Srednjem Kitajskem pobila 10.500 Kitajcev, ujela pa jih je 31.800. Plen je znašal 186 topov, 503 strojnic, 12.690 pušk, mnogo municije in' drugega vojnega materijala.
*	Egiptovski princ v Rimu. V Rim je prispel te dni egiptovski princ Mansur Gaud, član egiptovske kraljevske rodbine. Princ Mansur je izjavil, da se hoče postaviti ob stran sil osi, ki se borijo s sovražniki Egipta, arabskega naroda in islama.
*	žrtev angleške tajne službe. Kakor poročajo nemški listi iz Soluna, so neki ljudje, ki so bili v službi angleškega in-telligence Service-a, ubili bivšega sirij-skega prosvetnega ministra Sardallah Giabrija. — Radi protiangleške smeri sta bila v Alepu prepovedana arabska nacionalistična lista »Al Džiaho« in »Al Na-zia«. Vse državne šole v Siriji so zaprte. Straži jih angleška policija.
*	Ljudsko štetje v mestu Marseille. V mestu Marseille so oblasti podrle pristaniško predmestje, kjer so se v ozkih ulicah skrivali zločinski tipi iz vseh delov sveta nekontrolirano in v tako velikem številu, da se je po vsej pravici govorilo o desettisqčih. Obenem so uvedli tudi ljudsko štetje, ki sicer še ni končano, vendar izhaja iz dosedanjih izidov, da bo ostalo pri številu 700.000 prebivalcev. Vzrok je iskati v dejstvu, da je od '200 tisoč tujcev, ki so jih našteli leta 1936., ostalo samo še 65 tisoč v mestu. Mnogi prebivalci tega francoskega mesta so odšli tudi na deželo, kjer se lažje preživljajo.
*	Finski maršal Mannerheim kot pisec.
Ravnokar je izšla knjiga izpod peresa znanega iparšala Mannerheima, v kateri popisuje svoje potovanje po Aziji, ki jo je prepotoval še kot ruski podanik pred prvo svetovno vojno. Knjiga je v vojaškem, političnem in raziskovalnem pogledu znanstveno na višini in je sam znani raziskovalec Aziie. švedski učenjak Sven He-din, o isti izrekel toplo priznanje. Mannerheim stoji na čelu finske armade, ki se na strani Nemčije bojuje zoper Sovjetijd, je finski narodni junak ter kljub visoki »tarosti čil, zdrav in podjeten.
fJbfällß Altpapier, Hadem. SclmeL.
dcralischtiille, TexliIabiäUe, Alleisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau;, Draugasse 5.	1G0-4
5500 Riparia Portsüs
(Reben-Unterlage) zum Trocken veredeln, verkauft Franz Jauk, Waigen 6, Jahring.	230-3
Apf@üwi?dlmge
zu verkaufen. Alois ZINGLAK, Süßenberg 7. Erlachs.tein.	229-3
Vor Einstellung von ArbeusKiälten muli die Zustimmung des tusländieen Arbeitsamtes ein «eholt werden
Maurer
für kleinere Reparaturen, Weißigen der Räume etc., auf 2 Monate, ev. nur einige Tage in der Woche, gesucht. Anzufr.: Unio-Fabrik, Landwehrgasse 23.	215-6
ÄStere Person wird für ein Gast>
haus gesucht, die in der Küche hilft und auch im Garten arbeiten kann. Gasthaus Zokaly, Marburg, Mellingerstraße 7.	216-7
C ■> || wird sofort zur Winzerfa-r I Ca U milie aufgenommen. Melden und Anfragen: Rast 90, bei Marburg.
231-6
Lehrjunge
für Gemischtwarenhandlung wird aufgenommen. Anzufragen bei Fr. Powoden, Marburg/Drau, Schillerstraße 14. 232-6
Wagneilehrling
wird bei Stefan Wrentuscha, Marburg, Berggasse 10, aufgenommen. 233-6
Bäckerlehrling
Plankenstein.
sucht Johann Su-panz, Seitzdorf, 234-6
Zwei Personen
werden auf 3 Joch Besitz (wegen Krankheit des Besitzers) aufgenommen. Adresse in der Verw.	235-6
Fassbinderei in Ci'li
Suche zum sofortigen Eintritt mehrere Gehilfer. und Lehrlinge. Kostend Quartier nach Übereinkommen. J. Jasbetz, Cilli, Werkstraße 12	221
f S ra m a r und Küche zu mie-ÄiSailBlier ten gesucht, oder
auch zu tauschen. Hauswirtschafterin,
Rud. Bfrnreiterstraße 9, Brunndorf.
241-8
Verloren wurde die
Mitgliedskarte
von Steirischen Heimatbund mit mehreren Dokumenten und Lebensmittelkarten auf den Namen Hren Theresia im Gasthaus Schumer, Cilli. Abzugeben In der Geschäftsstelle der »Marb. Zeitung«, Cilli.	240-13
Pro'hfisen1^',Ar' - L.ede' - V*,thl"
nietall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, (jummi-strümple, Bruchbänder erzeugt und lielert das führende Hachgeschätt F. h g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lielerant sämt-lichei Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg Drau, Mellingerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13.
762-14
aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma Franz Bela, Bandag;st —» Marburg/Drau, Herrengusse 5.	237
| Modellabnahmen für * Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag, in Cilli jeden Samstag ganztägig sta't. F. EGGER, Prothesen & Bartdagenerreu-gung, Marburg/Drau, Mell'ngerstraße 3.
5-'ähr'gen Hängst
tausche für trächtige Stute. Thaler —-Wachsenberg.	236-14
Gaukrankenhaus Pettau
Bekanntmachung über die Neuregelung der Besuchszeit. Auf Grund eines Erlasses des Reichsstatthalters in der Steiermark vom 6. März 1943, gebe ich bekannt, daß mit Rücksicht auf die derzeit herrschenden Personalschwierigkeiten die bedeutende Inanspruchnahme der Anstaltseinrichtungen und den Mangel an erforderlichem Reinigungsmaterial die Krankenbesuche ab 1. April 1943 wie folgt eingeschränkt werden:
Besuchszeit in der HI. und H. Klasse ausnahmslos täglich nur von 13 bis 15 Uhr.
Pettau, den 25. März 1943.
Der Betriebsführer: Dr. BLANKE, e. h.
KohSe »cham für uns KroH
Zur Herstellung pharmazeu« f¡scher Erzeugnisse werden Kraftwerke in erheblichem Maße beanspruch». - Also - das Gebotene recht haushälterisch verwenden I Helft mit, Kohlenlciau iuro Teufel i o g•nI
»
HANSAPLAST LEUKOPLAST ABC-PFLASTER TUSSIPECT • TE MAG IN .
i^SíiíSiiiSSííS'íSSíSH A M B U « G . W I í N •
■míffmímmmír O % ï N
Atneiseueiec, Arnika
sowie alle Heilkräuter kautt laufend jede Menge
W. G r e m S e, Kräuterorosshandlun»
GRAZ, Gartengasse 22 189
eues l'alver fur den Wuchs und 1'itr die
M »tun« det Schweine
mfi redin.
C "	m	mil garanliertem Erfolg
ZENTRALDROGERIE EMIL THÜR, se Marburg/Drau, Herrengasse 33.
HAUSBESORGER älteres Ehepaar
wird aufgenommen bei
WILHELM BRAUNS
Farbenfabrik, Cilli, Spitalgasse 4-8. Geboten wird Anstellung im Betriebe, außerdem freie Wohnung, Beheizung, Beleuchtung und eine entsprechende Entlohnung.	239
LEUKOPLAST
WkôteAjifUç uricL ÄaMiüo wie immer!
Von feigen Bartditen ermordet, gab sein Leben für Gioßdeutschland Kamerad
ANTON
KOTNIK
Landwirt in llgen-Waldegg
geb. 11. 1. 1896
gest. 9, 3. 1943
Er starb für Deutschland. Im Volke lebt er weiter.
Sein Sterbliches übergaben wir am 24. III. 1943 in Ilgen der Heimaterde.	226
Steirischer Heimatbund, Kreisführung Marburg-Land: Stefan v. Doboczky, Kreisführer.
In stolzer Trauer: Gattin und Sohn
Unsagbar hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter und herzensguter Sohn, Bruder, Schwager, Onkel und Neffe
Viktor Josar
Obergefr. in einem Pion. Sturm. Batt., Träger des Verwundetenabzeichens,
bei den schweren Kämpfen im Osten, südwestlich Woronesch, am 27. Jänner 1943, getreu seinem Fahneneid für Führer und Großdeutschland, im 28. Lebensjahr* den Heldentod starb.
Wer unseren lieben Viki kannte, kann ermessen, was wir verloren
haben.	'	224
Bruck a. 4. Mur, Wien, Tüffer, Ratschach, Gray, und Pristova, im März 1943.
An sein fernes Heldengrab denken in unsagbarem Schmerz und tiefster Trauer: Viktor und Anna Josar, Eltern; Fannerl Posarsehek, Schwester; Alois Posarsehek, Schwager und die kleine Erika, Nichterl, sowie
Familien Kuketa;, Podlesnik, Krega^ und Sketh.
In tiefster Trauer geben wir bekannt, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder
Stanislaus Koroschetz
Freiwilliger In einem Gebirgsjäger - Regiment,
im Alter von 21 Jahren, am 19. Februar, sein Leben für Führer und Reich hingab.
Zellnitz, am 25. März 1943.
Die Tieftrauerntlen: Maria Koroschetz, Mutter; Gottfried, Bruder; Christine u. Elly, Schwestern, sowie alle übrigen Verwandten.
Gärtnerei HORWATT - Luttenberg
gibt bekannt:
Wegen Zeit- und ^rbeitermangel sind folgende Verkaufszeiten bestimmt: 32g	MONTAG, MITTWOCH und FREITAG!
RflIFFEISENKASSE MMBURG/driu
HERRENGASSE
Fernruf: 24-53
SCHULGASSE
hn Gebäude der früheren Untersteirischen Volksdarlehenskasse Verzinst die Spareinlagen und Einlagen in laufender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewährt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig auf Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung
'	__131
175
Uči se nemščine!
•V .-N^
s

feSOfl«
pMiTii^wfrrwfi
Erste Ziehung der I. Klasse d. 9. Deutschen Reichslotterie am 16. und 17 April 1943 Lospreise: l/e RM 3, y, RM 6
Staatliche Lotterie-Einnahme
W E S I A C K
Marburg/Drau, Herrengasse 25 '
Fernruf 20-97 188
Der Beauftragte des Reichskommissars für die Festigung deutschen Volkstums Dienststelle Marburg Drau
Aufforderung
Bei Uberprüfung der im Zuge der Maßnahmen zur Festigung Deutschen Volkstums in der Untersteiermark angefallenen Vermögenswerte hat sich herausgestellt, daß noch immer nicht alle Verwahrer solcher Vermögenswerte der Verpflichtung zur Anmeldung nach § 11 der Verordnung vom 23. 5. 1941 über die Festigung deutschen Volkstums in der Untersteiermark nachgekommen sind.
Wer Vermögenswerte, insbesondere
Möbel, Kraftfahrzeuge, Gebrauchsgegenstände
oder Geräte aller Art von Personen, die seit dem 1. 4. 1941 die Untersteiermark verlassen haben, verwahrt oder benützt, wird aufgefordert, diese bis längstens
15. April 1943
schriftlich oder mündlich bei der Dienststelle des Beauftragten des Re'chskomm'ssars für die Festigung deutschen Volkstums in Marburg (Drau), Möbelabteilung, Baracke I, Hugo Wolfgasse-Ecke-Günther Priengasse, anzumelden.	225 Die Unterlassung der Anmeldung wird nicht nur nach Punkt 9 der Verordnung vom 14. 4. 1941, sondern auch nach den allgemeinen straf-gesetzjichen Bestimmungen bestraft werden.
gez. SEFTSCHNIG
SA - Standartenführer
Danksagung
Für die vielen Beweise aufrichtiger Anteilnahme, die uns anläßlich des Verlustes unseres geliebten Sohnes und Bruders, Herrn
3 A N K O
entgegengebracht wurden, sprechen wir auf diesem Wege unseren herzlichsten Dank aus.
Besonderer Dank gebührt seinen Vorgesetzten und dem Reichsbahnpersonal, dem Herrn Gemeindekommissar, dem Herrn Pfarrer, den Verwandten und Nachbarn, Freunden und Bekannten, die mit uns fühlten und unseren unvergeßlichen Sohn zur letzten Ruhestätte begleiteten. Auch allen Kranz- und Blumenspendern innigen Dank!	?*>3
St. Jakob-Sawe (Oberkrain), 20. 3. 1943.
Die trauernde Familie RUTSCHIGEI.
K DOB V "STA3ERSKEM GOSPODARJU" oglašuje, f
Ilir VH	_uspeha se raduje