CeUe, 13. februar 1986
šte¥nka 6 • cena 60 dinl
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Sporočilo
ali trasa?
Na slovesnosti ob zaključ-
jiu ene izmed etap pohoda
po poteh XIV. divizije so
Branku Defarju-Stričku
izročili posebno darilo, saj
se je udeležil vseh doseda-
njih pohodov. Verjetno pa
zaslužijo vsaj priznanje tu-
di vsi ostali pohodniki, ki
so prehodili 250 kilometrov
dolgo pot od Sedlarjevega
do Ljubnega.
Letos jih je bilo nekoliko
manj kot prejšnja leta, ven-
dar pa so ti prišli resnično
zaradi pohoda, zaradi spomi-
na na tiste čase pred več kot
40 leti in zaradi srečanja z
novimi tovariši, s krajani in
borci. Tako tudi organizator-
ji niso imeli težav z discipli-
no, vse je bilo dobro priprav-
ljeno, tako da so bili tudi po-
hojlniki zadovoljni.
Fred pohodom so sicer
razmišljali o tem, da bi ga
premaknili za kakšen teden,
saj so se bali, da bo zaradi
počitnic manj prijavljenih.
Pa je kljub temu ostalo pri
starem, saj se menda ne sme
odstopati od zgodovinskega
datuma. Isto velja za traso,
kjer vsako leto znova ugo-
tavljajo ali je pravilna ali ne.
Vendar pa so vse to povsem
postranske stvari. Bistvena
je vsebina pohoda, sporoči-
lo, ki ga mlad človek odnese
s seboj v življenje. Predvsem
o tem bo treba razmišljati v
prihodnje, če naj pohod še
vedno pritegne mlade s Celj-
skega.
TATJANA CVIRN
Na Golteh ¥ vseh pogledih
boUe kot prejšnja leta
Gostje zadovoljni z vsem razen z vr-
stami pred vlečnimi napravami.
Stran 9.
Poti in stranpoti Lipovega izvoza
Kljub visokemu izvozu ostaja zaradi cen le manjši del
devizne pogače. Stran 4.
S Samorastneži v juhiiel
v SLG Celje pripravljajo 300. premierno predstavo. Stran 8.
Snega je dovolj za
daljše počitnice
v ponedeljek so se na našem
območju končale počitnice,
vendar so se v nekaterih obči-
nah odločili, da jih zaradi no-
vega snega podaljšajo. Veliko
učencev ni moglo priti k po-
uku, še več pa jih je zaradi
neprehodnih cest in snežnih
žametov zamujalo. Zato so se
na posmeznih šolah skupaj z
območnim Zavodom za šol-
stvo odločili za podaljšane
počitnice, proste dneve pa bo-
do učenci nadomestili s po-
ukom ob sobotah.
V Šentjurski občini so zim-
ske počitnice podaljšali za cel
teden, v šmarski pa so se odlo-
čih, da s poukom pričnejo spet
danes (četrtek); seveda pa bo-
do v primeru ponovnega moč-
nejšega sneženja določili nov
datum prvega šolskega dne v
drugem polletju. Za en teden
so podaljšali počitnice tudi v
žalski občini na osnovni šoli
Tabor, v velenjski pa so učenci
Šoštanjske osnovne šole Bibe
Ročk prav tako ostali doma še
nekaj dni več kot je določeno s
pravilnikom o zimskih počitni-
cah. Tudi v laški občini so ime-
li učenci veliko težav zaradi
novega snega. V ponedeljek je
v Jurkloštru in Brezah prišlo k
pouku le polovica učencev, le
nekaj več pa jih je sedelo v
šolskih klopeh v Sedražu. V
občini se niso odločih za po-
daljšanje počitnic, saj so upali,
da se bodo vremenske razmere
kmalu normalizirale.
Kot kaže je bilo še najmanj
težav v celjski, mozirski in ko-
njiški občini, kjer je v ponede-
ljek le nekaj učencev s podruž-
ničnih šol zamujalo k pouku.
IVANA FIDLER
Kljub težavam večina cest prevozna
Zaradi zapadlega snega težave s prevozi na delo
Zadnje, res obilno sneženje,
ko je na našem območju za-
padlo 70 do 110 centimetrov
novega snega, je znova poka-
zalo, da smo na izredne vre-
menske pogoje slabo priprav-
ljeni; tako kot lani ostremu
mrazu, ki je odkril vse slabo-
sti ogrevalnih sistemov pri
nas, tokrat nismo bili kos tudi
snegu.
Zimski službi celjskega
Cestnega podjetja in Ceste-Ka-
nalizacije sta se trudili in de-
lavci so v minulih dneh zelo
malo počivali (celo manj, kot
bi po zakonu morali) toda, ker
so se že pred leti odločili, da
bomo prav pri zimski službi
bolj varčevali, s sedanjo opre-
mo bistveno bolje nista mogh
očistiti cest. Predvsem je pri-
manjkovalo odmetalcev snega
(več sijih s sredstvi, ki so sedaj
f^amenjena za zimsko službo,
ne morejo privoščiti), dokaj
pogoste pa so bile tudi okvare
vozil (še posebej pri Cestnem
podjetju).
Kljub vsem težavam je bila
večina pomembnejših promet-
nih žil na našem območju vse
dni prevozna, seveda pa je bil
promet močno oviran. Dlje ča-
sa so bile zaprte le tri regional-
ne ceste Rogatec-Strmec, Pre-
bold-Vrhe (zaradi zemeljskega
plazuj in Zavodnje-Sleme. Ce-
starji so potrebovali dva dni,
da so očistili žamete na lokalni
cesti Laško-Breze, kjer sta v
snegu obstala traktor s plugom
in avtobusom, cesto od Sveti-
ne do Celjske koče (cestarjem
so z odmetalcem snega poma-
gali komunalci), na cesti Slo-
venske Konjice-Kamna Gora
pa je moral priti na pomoč od-
metalec s Slovenike. Trd oreh
so za cestarje predstavljali tudi
zadnji trije kilometri ceste Zre-
če-Skomaije (visoki snežni za-
meti) in dve cesti v velenjski
občini, do Belih Vod in Graške
gore.
V ponedeljek so vlaki zamu-
jali 10 do 30 minut, mednarod-
ni vlaki pa so nabrali 2 do 3 ure
zamud. Železničarji so imeli
precej težav na progi med Ce-
ljem in Laškim, ker je plaz za-
sul en tir.
Nekoliko večje zamude kot
vlaki so imeli avtobusi Izletni-
ka. Za nekatere bi lahko našli
opravičilo, za večino pa le ne,
ker so zamujali tudi v torek, ko
so bile ceste že precej boljše.
Poleg tega pri Izletniku v po-
nedeljek zjutraj niso pravočas-
no očistili snega pred garažami
ob Kersnikovi uhci, tako da
avtobusi niso mogli na cesto,
ki je bila splužena. Ker so bile
slabše ceste, so se zamude ve-
čale (še predvsem v primest-
nem prometu) in nekaj prevo-
zov je tudi izpadlo. Pn Izletniu
so zatrdili, da im^o dovolj
zimske opreme za avtobuse in
da v ponedeljek tudi ni bilo
kakšnih nesreč njihovih avto-
busov, zato bodo zamude in iz-
pade še toliko težje opravičili.
Zaradi zamud avtobusov in
vlakov je prišlo prepozno v
službo tudi precej delavcev. V
Celjsko Cinkarno so delavski
avtobusi pripeljali v ponede-
ljek zjutraj uro in pol do dve
uri prepozno.
Tudi Pustu se lahko zahvali-
mo, da je središče Celja te dni
bolj očiščeno snega, komunal-
ci pa so se odločili, da bodo
sneg odvažalil še z Ljubljan-
ske ceste (ker drugače ni mo-
goče očistiti pločnikov za peš-
ce) in iz Aškerčeve ulice, ker
je preozka in je zaradi snega
oviran promet in tudi tam-
kajšnjih pločnikov ni mogoče
drugače očistiti.
V štorski železarni zaradi za-
mud proizvodnja ni trpela, v
ponedeljek pa so zamudih le
delavci, ki so se pripeljah z av-
tobusom s Planine.
Nekaj delavcev je prišlo pre-
pozno v službo tudi v EMO.
Zamujali so delavski avtobusi
s Kozjanskega in Krapine in
tudi tisti iz bližjih krajev. Zani-
mivo, da so ti imeli celo večje
zamude, vendar pa iz tozdov
niso sporočili, da bi bila zaradi
tega motena proizvodnja.
S. ŠROT
Tudi letošnji pust je za nami! Žal je bilo najbolj pusto v
denarnicah in zato tudi manj veselih šal na cesti in v
lokalih. Izjema so bili otroci, zlasti v vzgojno varstvenih
ustanovah, kot na primer v Nazarjah, od koder je naš
posnetek, kjer so jih vzgojiteljice našemile v vesele klovne
in jih popeljale tudi po delovnih organizacijah. Pustni
utrip prestavljamo na 12. in 13. strani.
TV - Foto: EDI MASNEC
Samoupravne funkcije pač niso neiiaj tež-
iiega, da bi se jili bilo treba otepati ali
bati. V Celju je baje celo primer, ko pred-
sednik delavskega sveta bolj šteje kot
častni funkcionar, saj zve za seje šele
takrat, ko mu direktor pošlje vabilo za
sejo delavskega sveta ..,
(Novi tednik, 8. 4. 1971)]
2. STRAN - NOVI TEDNIK
13. FEBRUAR 191
Razvejano, a premalo načrtno sodelovanje
Dobre osnove za širitev sodelovanja celjsite oličine z občinami aoma in v tujini
Gospodarsko sodelovanje
občine Celje z drugimi obči-
nami pomaga reševati nje-
ne surovinske, energetske
in prehrambene potrebe, s
svojo razvito gospodarsko
strukturo pa prispeva svoj
delež pri oblikovanju de-
lovnih mest, večjem izko-
riščanju naravnih danosti
in drugih možnosti, ki jih
občine ponujajo. Po oceni je
gospodarsko sodelovanje
med organizacijami združe-
nega dela iz Celja ter z ob-
močja občin Budva, Čupri-
ja, Doboj, Sisak, Titov Ve-
les, Rakovica, Sanski Most
in Sombor lani predstavlja-
jo med 6,7 in 7 milijardami
dinarjev, sodelovanje z me-
sti v tujini pa šele prerašča
iz kulturnega in športnega
na gospodarsko področje.
Možnosti za razširitev in
poglobitev gospodarskega
sodelovanja z občinami, ki
so jih proučili, je še veliko.
Pri preskrbi s surovinami in
energijo prednjačijo nafta in
naftni derivati iz Siska, pre-
mog iz Doboja in Sanskega
Mosta, cink in srebro iz Tito-
vega Velesa ter les iz Siska in
Sanskega Mosta. Preskrba s
kmetijskimi in živilskimi
proizvodi se širi še na občine
Čuprija in Sombor, preskrba
z repromateriali pa še na Ra-
kovico. Za poslovno tehnič-
no sodelovanje v obliki ko-
operacije ter v obliki sodelo-
vanja pri razvoju in skup-
nem nastopanju na doma-
čem in tujem trgu so zanimi-
ve Doboj, Rakovica, Sanski
Most in Sombor, pri prodaji
tehničnega blaga in blaga ši-
roke potrošnje pa izstopa
Budva.
Pri zagotavljanju novih
tehnologij, potrebnih za na-
daljni razvoj celjskega go-
spodarstva, je precej možno-
sti v mestih Grevenbroich,
Singen in Giittlersloch, pri
izvozu izdelkov celjske indu-
strije pa še v Pliberku. S te-
mi in drugimi mesti je izrazi-
to razvito meddruštveno so-
delovanje, zlasti športno in
kulturno, vendar je neorga-
nizirano. Izjemi sta mesti
Grevenbroich in Gutter-
sloch v Zvezni republiki
Nemčiji kot neposredno na-
daljevanje stikov s klubom
naših delavcev na začasnem
delu v tujini in Singer, tudi v
Zvezni republiki, Nemčiji, ki
se je razvijalo iz stikov med
sindikati in kasneje tudi
mladinsko organizacijo s so-
rodnimi organizacijami v
Singenu. Ta medmestna so-
delovanja že preraščajo iz
kulturnega in športnega na
gospodarsko področje in so
tudi usmerjena in organizira-
na. Korak naprej bo tudi
predlagan podpis listnine o
sodelovanju (partnerstvu)
med Celjem in Grevenbroi-
chom marca letos. O tem kot
o sodelovanju občine Celje s
pobratenimi in drugimi ob-
činami bodo spregovorili de-
legati zborov občinske
skupščine na današnjem za-
sedanju.
MILENA B. POKLIC
Prosta carinska
cona v Celju?
Predlog celjske občinske resolucije za leto 1986
sicer vključuje večino pripomb, ki so se oblikovale v
času javne obravnave osnutka, predsedstvo občin-
ske konference Socialistične zveze pa je sklenilo, da
predlaga delegatom na današnjem zasedanju zborov
občinske skupščine dvoje amandmajev k resoluciji.
Predsedstvo meni, da resolucija preohlapno oprede-
ljuje vnašanje rezultatov raziskovalnega dela v proiz-
vodnjo, še zlasti pa pospeševanje vnašanja informa-
tike. Ker je ta v poslovanju in proizvodnji nujna, v
Celju pa še vse premalo živa, jo je treba v resoluciji|
posebej poudariti. V resolucijo je treba vključiti tudil
prosto carinsko cono v Celju. Projekt ustanavljanja
sicer oblikujejo skupno na celjskem območju, a brez
dvoma se bo najbolj odrazil prav v celjski občini, zlasti
v proizvodnji, drobnem gospodarstvu in prometu, ki
vse bolj predstavlja resno oviro razvoju.
Na seji predsedstva so spregovorili tudi o pripra-
vah na skupščinske volitve ter sprejeli sklep, da bo
prva občinska konferenca Socialistične zveze v
sredo 19. februarja, v petek 21. februarja pa bo prva
seja Občinske kandidacijske konference.
Pri uresničevanju letošnje resolucije bi naj v Celju
upoštevali še nekaj drugih pripomb in usmeritev pred-
sedstva. Pri politiki zaposlovanja in razvoja kadrov bi
naj že letos tudi v Celju proučili možnosti za skrajševa-
nje delovnega časa in kjer bi jih ugotovili, pripravili
vse potrebno za skrajšanje v prihodnjem letu. Z vsemi
silami pa si je treba prizadevati, da bi se povečal delež
višje in visoko izobraženih delavcev. Člani predsed-
stva so opozorili tudi na glinokop Ljubečna. za kate-
rega sedaj poteka obsežno usklajevanje z gozdarji.
Imeti mora mesto v resoluciji, saj sicer dlje kot do
uskladitve letos ne bi mogli priti.
MILENA B. POKLIC
Obilen naložbeni zalogaj
Največ naložb v velenjski občini načrtujejo v sozdib Rek in
Gorenje
Velenjsko združeno delo
namerava letos nameniti za
naložbe približno 22,5 mili-
jade dinarjev, čeprav odpa-
de večina naložb, več kot 90
odstotkov, na sozda Rek
Franc Leskošek-Luka in Go-
renje, se postavlja vpraša-
nje, ali bodo v ostalem ve-
lenjskem gospodarstvu
sploh zmogli načrtovane in-
vesticije.
Največ vlaganj bo v Ru-
darsko-enegetskem kombi-
natu Franc Leskošek-Luka,
ki bo letos namenil za nalož-
be 14 milijard 600 milijonov
dinarjev. V okviru sozda pa
bo za naložbe največ porabil
velenjski rudnik lignita, ki
gradi nadomestne objekte
jaška Preloge, kar jih bo sta-
lo 10,4 milijade dinarjev. Za
posodobitev proizvodnje pa
bodo v velenjskem rudniku
lignita namenili nekaj manj
kot 2 milijadi dinarjev.
V Šoštanj ski termoelek-
trarni bodo precejšen del
sredstev namenili za čišče-
nje dimnih plinov in za si-
stem ekološkega nadzora,
skupno pa jih bodo načrto-
vane naložbe veljale milijar-
do 600 milijonov dinarjev. V
Elektrostrojni opremi načr-'
tujejo naložbe v višini nekaj
več kot 300 milijonov din, v
Sipaku bodo nekaj manj kot
500 milijonov din namenili
za posodobitev proizvodnje
in skladiščne prostore, v de-
lovni organizaciji Elektrofil-
terski elementi pa bodo od-
šteli 20 milijonov din za mag-
netno separacijo elektrofiltr-
skega pepela.
Kot rečeno, bo poleg sozda
Rek največ odštel za naložbe
sozd Gorenje, kjer bodo le-
tos namenili za vlaganja sko-
raj 6 milijard dinarjev. V de-
lovni organizaciji Gospo-
dinjski aparati bodo razvili
proizvodnjd^gradne pečice
nove generacije, plastične
kadi in nove vzmetne noge
za gospodmjske aparate. Po-
sodobiti in povečati namera-
vajo zmogljivosti obrata za
predelavo plastike, obnovili,
modernizirali in razširili naj
bi proizvodnjo žičnih izdel-
kov, tehnološko posodobili
proizvodnjo kabelskih setov
in uvedli novo tehnologijo
površinske zaščite gospo-
dinjskih aparatov. V Proces-
ni opremi naj bi modernizi-
rali in povečali zmogljivosti
proizvodnje tehnološke
opreme in osvajali proizvod-
njo tiskanih vezij, v Notranji
opremi pa naj bi med dru-
gim rekonstruirali lakirnico
pohištva ter posodobili pro-
izvodnjo keramičnih ploščic.
V ostalem delu velenjske-
ga združenega dela bodo na-
menili za naložbe približno 2
milijardi dinarjev. V Vegra-
du bodo porabili največ de-
narja, približno 190 milijo-
nov dinarjev, za bazo meha-
nizacije, za toplotno podpo-
stajo Vemonta in posodobi-
tev nekaterih obratov. Era
bo porabila za naložbe 233
milijonov dinarjev in sicer za
ureditev skupnih poslovnih
prostorov skladiščno prodaj-
nega centra v Celju, za poso-
dobitev vinske kleti, uredi-
tev skladišča sadja in emba-
laže na Turnu, ipd.
V Veplasu bodo namenili
za posodobitev proizvodnje
40 milijonov dinarjev, v
Elektrokovinarski opremi
znaša vrednost načrtovanih
naložb 150, v Inženiringu pa
25 milijonov din. V Vekosu
bodo za obnovo komunalnih
objektov namenili 238 mili-
jonov din, za obnovo in po-
sodobitev opreme pa 110 mi-
lijonov din. V šoštanjski to-
varni usnja bodo od načrto-
vanih 107 milijonov dinarjev
za naložbe, odšteli največ de-
narja za ekološke namene, v
Modnem salonu pa načrtuje-
jo naložbe v višini 60 milijo-
nov dinarjev.
V. E.
Željko Lazič
Lidija Njegovec
Stojan Stevanovič
Srečko Srebot
Zaprisega januarske generacije vojakov
»Zavedajoč se resnosti
vojno-političnega stanja v
svetu in vseh težav, s kate-
rimi se danes srečuje naša
družba, smo pripadniki na-
šega garnizona kot pripad-
niki Jugoslovanske ljudske
armade, odločno priprav-
ljeni, da branimo in ohrani-
mo našo svobodo, neodvis-
nost, ustavno ureditev in
ostale pridobitve narodno-
osvobodilne vojne, od vseh
oblik ogroženosti«, je med
drugim dejal podpolkovnik
Ratko Cvijanovič, koman-
dant celjskega garnizona,
ob sobotni slovesni zaprise-
gi mladih vojakov, ki bodo
odslužili vojaški rok v celj-
skem garnizonu.
Vzdušje je bilo takšno, kot
je običajno ob tem sloves-
nem trenutku. Materam, že-
nam in dekletom iz vseh
koncev Jugoslavije je bilo
težko, vendar ob tem niso
mogle skriti ponosa, ki jih je
navdal ob pogledu na mlade
fante, ki bodo leto dni čuvali
našo domovino in skrbeli za
našo varnost. Januarska ge-
neracija vojakov je namreč
prva. ki bo po novem zakonu
o vojaški obveznosti služila
vojaški rok le 12 mesecev.
Zeljko Lazič iz Beograda:
"Tako kot drugim mladim
fantom je bilo tudi meni tež-
ko, ko sem moral zapustiti
svojo družino, prijatelje in
dekle ter oditi na služenje
vojaškega roka. Zdaj sem se
že nekoliko privadil na novo
življenje. Na današnji dan se
počutim povsem normalno.
se pa povsem zavedam, kaj
pomeni slavnosna zaprisega.
Vesel sem, da bom služil vo-
jaški rok v Sloveniji, ker me
zanima tukajšnji kulturni
utrip in način življenja, ki je
povsem drugačen kot v Srbi-
ji. O Celju ne vem veliko po-
vedati, ker bom imel danes
prvič priložnost, da si ga po-
drobneje ogledam.«
Lidija Njegovec iz Mari-
bora: »Čeprav je minilo že
mesec dni, odkar je odšel
mož na služenje vojaškega
roka, mi je še vedno zelo hu-
do in zdi se mi, da tega ne bo
nikoli konec. Tako pač mora
biti, zato lahko le upam. da
ga bom lahko med njegovo
vojaščino čimvečkrat obi-
skala in da bo takrat dobil
izhod. Ne pogrešam pa ga le
jaz, temveč tudi najin dvelet-
ni sin. Razmišljam o selitvi v
Celje, da bi mu bila bližje in
upam da ne bo odšel preda-
leč, ko bo moral v preko-
mando.«
Stojan Stevanovič iz Beo-
grada: "Potoval sem celo
noč, vendar če bi bilo treba
bi tudi cel teden, samo da bi
videl, kako bo moj sin slav-
nostno zaprisegel. Od njega
pričakujem, da bo dober vo-
jak, tako kot se spodobi za
pravega moža. Že pred odho-
dom sem mu zabičal, da se
mora obnašati kot se spodo-
bi za vojaka in spoštovati
ukaze nadrejenih. Prepričan
sem, da me ne bo izneveril,
zato sem že zdaj ponosen
nanj. Na prvi pogled mi je
Celje všeč, mraz pa staremu.
borcu ne more do živega.«
Srečko Srebot iz Ilirske
Bistrice: »Vojska je pač voj-
ska, tako daje povsem nepo-
membno, kje moraš služiti
vojaški rok. Današnji dan mi
veliko pomeni, saj sem šele
danes postal pravi vojak, ko
sem zaprisegel, da bom bra-
nil našo domovino. Slovo od
doma je bilo težko, še najtež-
je je padlo materi, ki se je le
stežka sprijaznila, da bo njen
sin tako dolgo odsoten od
doma. Tudi sam se nisem
mogel takoj vklopiti v novo
sredino in drugačen način
življenja, vendar sem se zdaj
že privadil. Spoznal sem no-
ve prijatelje, tudi iz jugoslo-
vanskih krajev, ki jih sploh
še nisem videl.« V. E-
FOTO: EDI MASNEC.
Izstopi iz partije
Manj komunistov v šentjurski občini
šentjurski komunisti
ugotavljajo, da se je v zad-
njih dveh letih zmanjšalo
število osnovnih organiza-
cij in njihovih članov.
Ukinili so osnovni organi-
zaciji v Veterinarski postaji
in nekdanjem Papu. ker seje
število članov v njih tako
zmanjšalo, da nista imeli več
pogojev za samostojno delo.
V istem času seje zmanjšalo
tudi število članov osnovnih
organizacij, saj jih je 23 izsto-
pilo. Izključili so jih pet, če-
prav v občini že nekaj časa
napovedujejo ostrejšo ka-
drovsko politiko.
Ko ugotavljajo starostno
strukturo članstva, podatki
kažejo, da je še vedno zelo
malo mladih, po izobrazbi pa
im«oo člani večinoma vscO
srednjo šolo. Tako je tudi vse
manj delavcev iz neposredne
proizvodnje, več pa upoko-
jencev, vodilnih delavcev in
obrtnikov.
Menijo, da je eden pozitiv-
nih podatkov o gibanju član-
sva ta, da se število priselje-
nih komunistov na območje
občine veča. Vendar pa do-
slej niso dovolj storili, da bi
jih vključili v osnovne orga-
nizacije v občini, zato tudi ne
preseneča podatek, da so v
dveh letih na novo sprejeli le
16 članov.
Z vsemi temi podatki niso
zadovoljni in pričakujejo, da
bodo smernice za boljše delo
dale programske usmeritve
zadnje konference.
TC
13. FEBRUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Premalo novih članov
v zadnjih letih se je za tretjino zmanjšal letni spre-
jem novih članov v občinsko organizacijo Zveze ^
komunistov občine Laško; kar 36 osnovnih organizacij j
v preteklem letu ni sprejelo niti enega novega člana,
lani pa je naprimer izstopilo več članov kot pa jih je
vstopilo v Zvezo komunistov.
Več o vsebini dela komunistov laške občine bo pove-
danega na programsko volilni konferenci občinske
organizacije, ki bo v soboto ob pol deveti uri dopoldne.
VVE
Se voda ni poceni
y konjiški občini višje tudi stanarine in
odvoz smeti
v konjiški občini veljajo
od 1. februarja nove cene za
črpanje in distribucijo vo-
de, za kanalščino, odvoz
smeti in odpadkov, kakor
tudi za stanarine.
Le-te je 5. februarja med
drugim obravnaval in z dolo-
čenimi pripombami sprejel
tudi konjiški izvršni svet, ki
je ovrgel predlog, da bi višje
cene veljale že od 1. januarja.
Tistim, ki so vodo, kanalšči-
no in odvoz smeti že plačah
po višji ceni, bo potrebno ra-
zliko poračunati.
Občani konjiške občine
bodo od 1. februarja naprej
živeli v 43-odstotkov dražjih
stanovanjih, pili in uporab-
ljali za 23 odstotkov dražjo
vodo, odvoz smeti in odpad-
kov pa je poskočil za 38 od-
stotkov. Vendar pa so cene
za gospodarstvo in negospo-
darstvo različne. Gospodinj-
stva, na primer, bodo plače-
vala vodo po 25 dinarjev za
kubični meter, kanališčino
pa po 2 dinarja, industrija pa
vodo po 68 dinarjev in kanal-
čino po 3 dinarje za kubični
meter. Odvoz smeti bo za po-
samezno gospodinjstvo ve-
ljal 5,50 dinarjev za kubični
meter, za industrijo pa kar
dvakrat toUko. Takšna je de-
litev cen porabnikom v gro-
bem, sicer pa so na izvršnem
svetu menili, da jih mora Ko-
munalna skupnost razvrstiti
po statističnem šifrantu in se
tako izogniti pavšalnim raz-
vrstitvam, kot so npr. »usta-
nove« in »ostali.«
MATEJA PODJED
Bodo v Petrovčah
za samoprispeveli?
Mnogim krajevnim skup-
nostim v žalski občini, ki so
se v zadnjem obdobju odlo-
čile za uvedbo krajevnih sa-
moprispevkov, se bo v ne-
deljo skušala priključiti tu-
di krajevna skupnost Pe-
trovče. Če se bodo krajani v
nedeljo na referendumu od-
ločili za samoprispevek, bo-
do v tej krajevni skupnosti
uspeli razrešiti precej težav
zlasti na komunalnem po-
dročju.
Program samoprispevka
je zastavljen tako da so upo-
števali prav vsa naselja.
Mnogo del bodo opravili zla-
sti pri ureditvi kanalizacije.
Izgradnja kolektorjev in či-
stilne naprave na območju
krajevne skupnosti omogoča
uspešno rešitev odvajanja
odpadnih voda. V programu
samoprispevka je zajeto na-
daljevanje izgradnje kanali-
zacije v L^vcu, podaU.šarue
primarnega voda v Drešinjo
vas in vzhodni del Petrovč
ter urejanje kanalizacije v
Petrovčah, Dobriši ter Arji
vasi. Za ta dela bi namenili
štirideset odstotkov vseh
zbranih sredstev.
Pomembna naloga v na-
slednjih letih bo izgradnja
prizidka k osnovni šoli. v ka-
terem bodo vhod v gardero-
bo učencev višjih razredov,
prostor za kurjača, predpro-
stor za pralnico in kuhinjo.
Sofinancirati nameravajo tu-
di gradnjo mrliških vežic v
Žalcu skupaj s krajevnima
skupnostima Vrbje in Žalec.
Glede na število prebivalcev
so Petrovčani soudeleženi s
34 odstotki potrebnega de-
V naslednjih petih letih
naj bi krajani za samopri-
spevek namenili odstotek
in pol od osebnih dohodkov,
upokojenci, ki imajo dovolj
veliko pokojnino 0,75 od-
stotka od pokojnine, kmetje
štiri odstotke od katastr-
skega dohodka kmetijskih
zemljišč in od dohodka od
poseka lesa, obrtniki pa dva
odstotka od ostanka čistega
dohodka.
narja. V naslednjih petih le-
tih naj bi v krajevni skupno-
sti naredili še javno razsvet-
ljavo v naseljih, kjer je še ni.
Načrtujejo postavitev 44
cestnih luči.
Vse to pa še ni vse, kar
nameravajo v petih letih
zgraditi. Sočasno bodo reše-
vali problem oskrbe s pitno
vodo v Pirešici. Rušah in Go-
rici, zgraditi pa nameravajo
tudi nekaj cestnih odsekov.
Za ta dela bodo denar name-
nile občinske samoupravne
interesne skupnosti. Uresni-
čitev nalog IZ programa sa-
moprispevka pa je seveda v
veliki men odvisna tudi od
sredstev samoupravnih inte-
resnih skupnosti. Samopri-
spevek je pogoj, da dobi kra-
jevna skupnost še ta dodatna
sredstva.
JANEZ VEDENIK
V Taboru so se
odločili za
samoprispevek
Na nedeljskem referendu-
mu v Taboru je 66.8 odstot-
ka upravičencev glasovala
za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka.
V naslednjih petih letih
bodo v tej krajevni skupno-
sti tako zbrali okrog trideset
milijonov dinarjev, ki jih bo-
do namenili za izgradnjo mr-
liške vežice, kanalizacije,
razvoj telefonije, izgradnjo
nekaj cestnih odsekov ter
razširitev doma TVD Parti-
zan v dom krajanov. V Tabo-
ru seveda računajo tudi na
pomoč občinskih samou-
pravnih interesnih skupno-
sti. Udeležba na nedeljskem
referendumu je bila 90.2 od-
stotna, kar je dober rezultat,
če upoštevamo, da je ves dan
snežilo, dobr.šen del prebi-
valcev pa /ivi v hribovitih
predelih krajevne skupnosti.
JANEZ VEDENIK
Direktor naj bo!
Načrtno spremljanje kadrovanja se
obrestuje
v konjiški občini že dese-
to leto načrtno spremljajo
kadrovanje poslovodnih or-
ganov in delavcev s poseb-
nimi pooblastili in odgo-
vornostmi in ugotavljajo
rezultate take politike in iz-
vajanje zahtevnih in odgo-
vornih nalog. Takšno poro-
čilo prihaja danes, v četr-
tek, tudi med delegate zbo-
rov skupščine občine.
V občini je bilo skupaj 60 po-
slovodnih organov, od teh 47 v
gospodarstvu in 13 v negospo-
darstvu. Izvedli so 20 razpisnih
postopkov za imenovanje indi-
vidualnih poslovodnih orga-
nov, od tega 13 v gospodarstvu
in 7 v negospodarstvu. Na 13
razpisanih mest v gospodar-
stvu so se v dveh primerih pri-
javih štirje kandidati, na 7 raz-
pisov v negospodarstvu pa po
en kandidat. Od imenovanih
jih ima 6 visoko izobrazbo, 11
višjo in 3 srednjo. Po starosU
ni nobenega do starosti 30 let,
nad 40-50 let jih je bilo imeno-
vanih 9 ali 45 odstotkov.
Lani so imenovali vršilce
dolžnosti individualnega po-
slovodnega organa za dobo 6
mesecev v naslednjh organiza-
cijah: VIZ, v VIZ tozd osnovna
šola Edvard Kardelj, v LIP
tozd žaga, v GG tozd Pohorje
Vitanje in v obrtni zadrugi
Malgos, ki je bila v ustanav-
ljanju.
V konjiški občini ugotavlja-
jo, da se na razpise ne prijavlja-
jo več neresni kandidati, ki ne
izpolnjujejo razpisnih pogojev,
zato je odziv na razpise v pri-
merjavi s prejšnjimi leti manj-
ši. Vzrok za majhen odziv pa je
nedvomno tudi v težkih gospo-
darskih razmerah in neuspo-
sobljenosti ustrezih strokov-
njakov za prevzem odgovornih
poslovodnih nalog in za uspeš-
no delovanje organizacij zdru-
ženega dela.
MATEJA PODJED
KOMENTAR
Na prste preštejemo lahko,
koliko ovir smo že odstranili
Invalidi preko svojih organizacij vedno bolj opozar-
jajo na najrazličnejše težave, ki jim grenijo življenje,
bodisi v bivalnem ali delovnem okolju. Razumljivo je,
da je v zaostrenih gospodarskih razmerah tudi invali-
dom bistveno težje.
Kako naj, denimo, najtežjemu invalidu zadošča
osem tisočakov in pol za nego ? Kaj v današnjem času
predstavljata dva tisočaka nadomestila za trajno inva-
lidnost delovnemu invalidu? Kako naj slepi ali gluhi
zberejo devize za nakup sodobnih avdiovizuelnih pri-
pomočkov?
Podobnih zadreg je še cela vrsta. K sreči jih v pre-
cejšnji meri pomaga reševati Loterija Slovenije. Zato,
pa je invalidom povsem nerazumljivo, kako da neka-\
tere interesne skupnosti nimajo več razumevanja za)
programe invalidskih organizacij in društev, saj jim \
zagotavljajo v povprečju le okoli šest odstotkov njiho- \
vih programov. i
Invalidi vedo, da je potrebno tudi njihove želje uok-\
viriti v realne možnosti. Naša družba se ponaša sj
humanostjo, zato bi bilo mogoče narediti več tudi z
omejeno vsoto denarja. Zelo preprost primer: deset-
letje, morebiti dve ali celo več, govorimo o odstranje-
vanju prostorskih ovir, pa bi lahko prešteli na prste,
koliko smo jih že odstranili.
ZDENKA STOP AR \
izvolili so novo
vodstvo
Na včerajšnji pro-
gramsko volilni konfe-
renci občinske organiza-
cije Zveze komunistov v
Žalcu so za predsednika
izvolili Franja Tilinger-
ja, direktorja libojske
keramične industrije in
sekretarja aktiva komu-
nistov direktorjev žal-
ske občine.
Za sekretarja OK ZKS
so izvolili Vojka Kropiv-
ška, dosedanjega izvršne-
ga sekretarja, za izvršne-
ga sekretarja Občinskega
komiteja Zveze komuni-
stov pa Viktorja Furma-
na, predmetnega učitelja
iz Braslovč. Na program-
sko volilni konferenci so
ocenili družbenopolitične
in samoupravne družbe-
noekonomske razmere v
občini, v izredno bogati
razpravi o tej oceni pa je
sodelovalo več kot tride-
set razpravljalcev. O pro-
gramsko voUlni konfe-
renci bomo obširneje po-
ročali v prihodnji številki.
JANEZ VEDENIK
Združitev bank še vprašljiva
Novi zakonski predpisi In neizpolnjeni pogoji
Zbor Ljubljanske banke
Splošne banke Celje je pred
dnevi ugotovil, da še niso
izpolnjeni vsi pogoji za pod-
pis samoupravnega spora-
zuma o združitvi Temeljne
banke Velenje in Splošne
banke Celje. Poleg tega sa-
moupravni sporazum tudi
ni usklajen z novo zakono-
dajo, kar pomeni, da se
omenjeni banki še lep čas
ne bosta združili.
Kar zadeva pogoje, ki so
nujni za združitev bank, so
doslej izpolnjdf eni trije in
sicer je rešeno spremljanje
tekočega poslovanja sozda
Gorenje, ustanovljen je
bančni konzorcij za sprem-
ljanje razvoja in za investicij-
sko kreditiranje tega velenj-
skega sozda in Gorenje v
zadnjih dveh letih ni imelo
nepokrite izgube. Še vedno
pa ni sprejet ustrezen doku-
ment za razreševanje dohod-
kovnih posledic v Temeljni
banki Velenje, ki so nastale z
dokončno prodajo deviz Go-
renju v letu 1984.
Za pripravo tega doku-
menta je zadolžena Ljubljan-
ska banka Združena banka,
ki bi morala prispevati tudi
približno 9 odstotkov po-
trebnih sredstev. Gre za po-
kritje razlike, ki je Temeljna
banka Velenje in Splošna
banka Celje ne moreta kriti.
Združena banka je sicer v za-
četku leta že pripravila sa-
moupravni sporazum o prev-
zemu tečajnih razlik, deviz-
nih stroškov in stroškov di-
narskih posojil za odpravo
deviznega neravnovesja pri
Temeljni banki Velenje in
Združeni banki, vendar ima-
ta tako velenjska kot celjska
banka bistvene pripombe.
Zato bo treba samouprav-
ni sporazum pred spreje-
mom še uskladiti. Kot reče-
no, pa je lani stopil v veljavo
tudi nov zakon o temieljih
bančnega in kreditnega si-
stema, ki v znatni meri spre-
minja pogoje delovanja
bank.     VILI FINSPIELFR
Skupščina šentjurskih sindikatov
šentjurski sindikati so se v preteklih letih srečevali z j
vedno močnejšimi težnjami po ekonomski in zaščitni
vlogi Zveze sindikatov.
Tako so delavci vedno odločneje zahtevali, da mora biti'
sindikat sposoben oblikovati stališča in razreševati tista
vprašanja, ki so za delavce v določenem trenutku najpo-
membnejša. Kako je sindikatom v šentjurski občini uspelo
te zahteve uresničevati, bodo povedali v ponedeljek na letni
skupščini občinske organizacije. Predstavili bodo tudi pro-
gram dela za letošnje leto in izvolili nov občinski svet.
TCi
POGLED V SVET
Plrova zmaga - toda čigava?
Piše Jože ŠircelJ
Predčasne predsedniške volitve na Fi-
lipinih, ki naj bi državo popeljale v ure-
jeno demokracijo zahodne vrste, so v
resnici pomenile novo, nevarno nepred-
vidljivo poglavje v zgodovini te države
s 55 milijoni ljudi, živečih na 7100 oto-
kih. Čeprav so bile volitve že minuli
petek. 7. t. m., še prav nič ne kaže, da bo
kaj kmalu znano, kdo je zmagal: ali Co-
razon Aquino, kandidatka opozicije, ali
dosedanji predsednik Ferdinand Mar-
cos, ki že dve desetletji vlada Filipinom
v znamenju brutalne moči, korupcije in
izsiljevanja.
V volilnem boju sta si stala nasproti
dva povsem različna nasprotnika. Aqu-
inova kot vdova po opozicijskem vodi-
telju Benignu .^guinu, ki so ga ubili 21.
avgusta 1983 na letališču v .Manili, ka-
kor hitro je po vrnitvi iz izgnanstva v
ZDA stopil iz letala. Corazon in prav
gotovo večina Filipincev so prepričani,
da je bil umor storjen na .Marcosov
ukaz. Corazon (po rodu iz ene najboga-
tejših družin), 53-letna gospodinja, mati
petih otrok, brez politične prakse, je v
kampanji nastopala z geslom o pošteni,
pravični vladi. Marcos, pri 6S letih po
vsem videzu hudo. če že ne na smrt bo-
lan, je segal po starih metodah - straše-
nju. da bi zmaga predsedniške kandi-
datke pomenila uvod v komunizem, da
bi s tem Filipini postali -Sikaragva Ju-
govzhodne .\zije.
Takšna svarila so bila naslovljena ka-
kopak predvsem na Washington, ki je v
zadnjih letih tudi v lastno dobro skušal
odstraniti z Marcosove vladavine nele-
pe poteze diktatorstva, teptanja člove-.
kovih pravic, korupcije in bogatenja
vladajočih z Marcosovo družino na če- \
lu. Tako je 1984. moral Marcos razpisati
parlamentarne volitve. Opozicija je do-
bila 52 odstotkov glasov - .Marcos in
njegovi pa dve tretjini poslanskih mest.
Na  prigovarjanje  (pritisk)  uradnega
Washingtona je Marcos tudi privolil v\
predčasne predsedniške volitve (man-
dat bi se mu namreč iztekel šele 1987.
leta). ]
Filipini so edina prva bivša kolonija |
ZD.4, ki so jih konec 19. stoletja kupile \
od Španije za 20 milijonov dolarjev.
Manilski zaliv velja za najboljše prista-
nišče na vsem Daljnem vzhodu, Filipini
so na strateftio ključnem položaju v Ju-
govzhodni .Aziji, predvsem pa premore-
jo tod ZD.\ dve veliki vojaški oporišči -
mornariško bazo Subic Bay in letalsko
bazo Clark. Kaže, da imajo v obeh opo-
riščih shranjeno jedrsko orožje. Bazi sta
še bolj pridobili na pomenu po ameri-
škem porazu v Vietnamu, kjer je Sovjet-
ska zveza prevzela nekdanjo pomorsko
bazo ZDA Cam Ranh Bav in jo očitno v j
zadnjih letih še razširila in okrepila; od
baze do Filipinov pa je komaj kaj več
kot 1000 kilometrov.
Washington pa je zaskrbljen še zavo-
ljo drugega. Filipini v resnici lahko po-
stanejo »nova Nikaragva« ali -novi
/ran« (kjer je Washington tako rekoč do
zadnjega podpiral šaha Pahlavija). Fili-
pini so revna dežela. Sedem desetin lju-
di živi na vasi. Večina vaščanov nima
zemlje. Deželi vladajo v glavnem vele-
posestniki, skorumpirani visoki častni-
ki in velika buržoazija. Socialne nape-
tosti se še zaostrujejo spričo gospodar-
ske krize v zadnjih letih.
Partizani NPA (nove ljudske vojske)
štejejo do 20.000 mož in vse akcije sicer
številne in dobro oborožene filipinske
vojske niso nič zalegle. Ilegalna komu-
nistična partija, ki ima glavni vpliv v
NP.4. vodi tudi po socialni sestavi širo-
ko in vplivno frontno organizacijo. Ko-
munisti so bili za bojkot volitev. Ni zna-
no, koliko je uspel.
Vsekakor pa izid volitev, kakršen koli
že bo, v bistvu ne more spremeniti do-
sti. Pač pa utegne privesti do novih
konfliktov, do bolj ali manj izrazite dr-
žavljanske vojne. Če bo za zmagovalca
proglašen Marcos, mu tega nihče ne bo
verjel in število njegovih nasprotnikov
bo še narastlo. Če bo zmagovalka .Aqu-
inova, utegne priti do takšnega ali dru-
gačnega vojaškega prevrata, do obnove
gole diktature.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
13. FEBRUAR 1986
Obrat, ki živi s krajem
y Pristavi urejena tudi družbena prebrana
Ko je Tekstilna tovarna iz
Prebolda pred dobrimi peti-
mi leti odprla v Pristavi
svoj obrat, je bilo tam zapo-
slenih 23 delavk. Danes se je
to število povečalo na 80 za-
poslenih. Da gre za izredno
delaven kolektiv z dobrimi
rezultati, govorijo ocene na
ravni delovne organizacije,
kjer pravijo, da je obrat toz-
da Pletenine v Pristavi
eden najboljših v Tekstilni
tovarni Prebold.
Delovni program obsega
dve zaključni fazi izdelave
ženskih hlačnih nogavic in
kar 80 odstotkov jih izvozijo
na zahodnonemško tržišče.
Dnevno izdelajo v Pristavi
do 45 tisoč hlačnih nogavic,
zaradi izredno smelo zastav-
ljenega načrta pa le-tega ob
koncu lanskega leta niso mo-
gli doseči. Občasno jim je tu-
di primanjkovalo delavk.
V Preboldu in Pristavi ta
čas razmišljajo o novi nalož-
bi, obratu z novim progra-
mom, kjer naj bi zaposlili
predvsem moško delovno si-
lo s tega območja. Do poletja
bo pripravljen elaborat za
novogrdnjo.
Obrat Tekstilne tovarne
Prebold v Pristavi tudi
zgledno sodeluje s krajevno
skupnostjo. Sodeloval je pri
vseh večjih skupnih akcijah
v kraju, povezuje pa se še s
krajevnimi družbenopolitič-
nimi organizacijami in do-
mačim gasilskim društvom.
Zadnje čase je dobro tudi so-
delovanje s Kmetijskim
kombinatom Šmarje, kije za
delavce obrata in ostale ob-
čane uredil prostor za druž-
beno prehrano.
M. AGHEŽ
Teža in poza 193. čiena
Lani decembra je bil sprejet Zakon o
temeljih bančnega in kreditnega siste-
ma, ki v poglavju »krediti« v 193. členu
opredeljuje investicijsko kreditiranje
in kreditiranje tekočega poslovanja
delovnih organizacij. V konjiški obči-
ni, točneje na tamkajšnjem izvršnem
svetu se nagibajo k temu, da bi veljalo
ta člen čimprej spremeniti. Zakaj?
Glede na vsebino tega člena banka ne
sme kreditirati svojih članic, če so v iz-
gubi, če neredno izpolnjujejo svoje ob-
veznosti iz drugih kreditov, ali nimajo
izpolnjenih obveznosti za pokrivanje
trajnih obratnih sredstev s trajnimi viri.
Izjema bodo tiste delovne organizacije
ali tozdi, za katere bo na podlagi poseb-
ne izjave jamčila družbeno-politična
skupnost: le-ta bo s takim aktom prev-
zela obveznosti vračila kredita banki, če
tega ne bo zmogla delovna organizacija
sama.
V konjiški občini zaenkrat ni večjih
problemov z likvidnostjo posameznih
tozdov. Takšno izjavo ali garancijo bi v
tem času potrebovalo 9 tozdov v občini,
pa še njihove težave so bolj trenutnega
značaja. Teže bo drugod, v tistih obči-
nah, kjer bodo morali dajati garancije
morda tudi za izplačilo osebnih dohod-
kov. Zna pa se zgoditi, da bodo takšne
izjave, oziroma garancije družbenopoli-
tičnih skupnosti dobile v Jugoslaviji kaj
kmalu status letaka, zato velja ta, 193.
člen jemati bolj življensko, so menili na
izvršnem svetu. Če bo potrebno, bodo
takšne izjave pač podpisali.
MATEJA PODJED
Poti in stranpoti Lipovega izvoza
Varčevanje preti osiromašiti opremljenost te konjiške delovne organizacije
v delovni organizaciji
LIP Slovenske Konjice so
od osmih tozdov trije s svo-
jo proizvodnjo v glavnem
usmerjeni v izvoz na kon-
vertibilni trg, kamor odpo-
šljejo 93 odstotkov svojih
izdelkov. Poleg teh treh se v
izvozu s stavbnim pohi-
štvom in delno z lesom, po-
skušata še dva tozda. Lani
so izvozili za približno 4 mi-
lijone 200 tisoč dolarjev iz-
delkov - v glavnem je bilo
to masivno pohištvo. Za le-
tos so predvideli 12 odstot-
no povečanje izvoza.
Tuji trg se v glavnem ogle-
duje po garniturah za jedilni-
ce: to so kredence, mize, sto-
li, pa tudi za programom
otroškega pohištva. Izdelke
iz LIP bi zato lahko našli
predvsem v Angliji, zahodni
Nemčiji, Nizozemski, Fran-
ciji, Belgiji in v skandinav-
skih deželah. Pretežni del
pogodb za letos imajo že
sklenjenih.
Izvoz pa prinaša tudi LIP
mnoge senčne strani. Na Za-
hodu niso uspeli doseči no-
benih povišanj cen, ampak
so naleteU na težnje, da bi
cene celo znižali. Na ostalih
tržiščih so dosegli komaj do
4 odstotno devizno poviša-
nje cen svojih izdelkov. To
pa je seveda premalo, saj so
komaj kos pokriti visoko
rast cen surovin in ostalih re-
promaterialov na domačem
tržišču.
Lani so v LIP dosegli celo-
ten prihodek v znesku 5 mi-
lijard 250 milijonov dinar-
jev, od tega je ostanek pri-
hodka znašal komaj 170 mi-
lijonov dinarjev, ali malo
več kot leta 1984. Sicer pa
so vsi tozdi končali leto
brez izgub, vendar na robu
rentabilnosti.
Letos zato vidijo velike te-
žave prav v tistih tozdih, ki
so izvozno usmerjeni in če se
politika stimulacij izvozni-
kom ne bo spremenila, je
pričakovati, da bosta dva
tozda, ki v pretežni meri iz-
važata, prigospodarila izgu-
bo. Še posebej, ker izvozne
težave spremlja kopica nere-
šenih spremljajočih predpi-
sov in zakonov o deviznem
in trgovinskem poslovanju,
ki ovirajo uvoz najbolj nuj-
nih reprodukcijskih materi-
alov.
Na domačem trgu pričaku-
jejo težave pri prodaji stavb-
nega pohištva, medtem ko
naj bi bila prodaja ostalih
programov normalna. Pred-
videli so, da bi letos dosegli
celoten prihodek v znesku 8
milijard dinarjev in pol in
ohranili vsaj enak fizični ob-
Vlagali so le v najnujnej-
še, morali so varčevati tudi
pri izplačilu z osebnimi do-
hodki, ki pa so še vendar
nad povprečjem v lesni in-
dustriji, a močno zaostajajo
za osebnimi dohodki sosed-
njih delovnih organizacij v
občini. Varčevalni ukrepi
še trajajo, čeprav se v LIP
močno bojijo, da bodo osi-
romašili opremljenost, če
ne bodo imeli možnosti za
vlaganja v razširjeno repro-
dukcijo.
seg proizvodnje kot lani, ozi-
roma nekoliko večjega. K iz-
voznim usmeritvam pridaja-
jo, da je v dani situaciji uvoz
bolj stimuliran kot izvoz, kar
je nesprejemljivo.
MATEJA PODJED
Oprema za tovarno pohištva na poti
Prejšnji petek je iz Celja odpeljal vlak naložen s stroji in
opremo za tovarno ploskovnega pohištva, ki jo je kupil
naročnik na Kitajskem. Gre za drugi večji izvozi posel
Lesnine s Kitajci (lani so izvozili opremo za tovarno
stolov).
Lesnina se je tudi tokrat odločila, da bodo sestavili vlak in
natovorili del opreme v Celju. Že zaradi ugodne geografske
lege Celja in pa zato, ker so celjski železničarji že pri prvi
pošiljki dokazali, da znajo dobro delati. Tokrat je bilo naj-
bolj pomembno, da so pravočasno zagotovili ustrezne va-
gone.
V tem izvoznem poslu sodelujeta z našega območja tudi
Sipak Titovo Velenje in Kostroj iz Slovenskih Konjic, v
Laškem Boru pa bodo poskrbeli za šolanje kadrov, ki bodo
delali v tovarni na Kitajskem. Tako je te dni v Boru že na
praksi 18 kitajskih strokovnjakov. Lesnina je namreč naroč-
niku poleg strojev in opreme prodala tudi tehnologijo, izšo-
lala bo tudi kadre in poskrbela za poskusno proizvodnjo.
Posel s Kitajci je vreden 6 milijonov zahodnonemških mark.
Vlak je iz Celja odpeljal na Madžarsko. Po transsibirski
železnici bo prispel do Zabajkalska, do naročnika v provinci
Jilin pa, računajo, naj bi oprema prispela čez približno tri
mesece po 16.000 kilometrov dolgi poti.
S. Š.
Juteks išče nove programe
Minili so časi ko je žalski
Juteks izvozil domala vso
svojo proizvodnjo talnih
oblog. Dobršen del proiz-
vodnje je izvozil v Sovjet-
sko zvezo, potem pa se je pri
nas pojavilo nekaj več pro-
izvajalcev tovrstnih izdel-
kov s sodobnejšo opremo, ki
lahko na tuje prodajajo po
nekoliko nižjih cenah.
V Juteksu zdaj mrzlično
razmišljajo o novih proiz-
vodnih programih, še zlasti
potem, ko so izvedeli, daje v
vodo padel načrt za izdelova-
nje jeklenih kodrov za potre-
be gumarske proizvodnje ju-
goslovanskih tovarn ter v so-
delovanju z znano italijan-
sko firmo Pirelli. Vzrok za to
je v pomanjkanju deviz jugo-
slovanskih proizvajalcev, ki
so nameravali sofinancirati
takšno proizvodnjo v Ju-
teksu.
Sedaj razmišljajo o proiz-
vodnji izdelkov, ki jih potre-
buje naša čevljarska indu-
strija ter še o nekaterih dru-
gih možnih novih progra-
mih, ki pa jih zaenkrat še no-
čejo omenjati. Zaradi teh te-
žav zaenkrat ni nobene mož-
nosti za širitev na novo loka-
cijo v Ložnici pri Žalcu, kjer
imajo že zgrajene nove proiz-
vodne prostore.
Letos bodo zmanjšali pro-
izvodnjo talnih oblog, saj
prodaja na domačem tržišču
upada tudi zaradi padanja
življenjske ravni prebival-
stva, še težje pa bo z nadalj-
njim izvozom v zahodnoe-
vropske države, saj ocenjuje-
jo, da bodo tam talne obloge
zaradi padanja cen nafte vsaj
za tretjino cenejše, že doslej
pa je Juteks na te tržiščih
zaradi ostre konkurence do-
segal nižje cene.
JANEZ VEDENIK
Stanovanjska posojila v
LB, Splošni banki Celje
Danes krajša informacija o možnostih pridobivanja stanovanjskih
posojil. Že ustaljena oblika pridobivanja stanovanjskih posojil je tista na
osnovi namenskega varčevanja.
Letos pa bo banka omogočala občanom najemanje stanovanjskih
posojil tudi na osnovi dinarske vezave denarnih sredstev pod nasled-
njimi pogoji:
• na vezan znesek daje banka 220-odstotno poso-
jilo po 9-odstotni obrestni meri in z najdaljšo dobo
vračanja posojila oziroma njegovega odplačila 15 let. j
(Doba odplačila je leto dni krajša od vezave!) ;
• posojilo dobi lahko vsak občan, ki je že prejeli
posojilo iz namenskega varčevanja in sicer do višinej
privarčevanih sredstev in pripadajočega posojila. Ta^
pogoj pa je mogoče občanu nadomestiti z vplačilom!
depozita v višini 10 odstotkov od zaprošenega poso-i
jila. Znesek se veže za dobo dveh let in obrestuje po;
dvo odstotni obrestni meri. ^
Vsa omenjena posojila je mogoče dobiti za namene po pravilniku o
stanovanjskih posojilih. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti v
enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, LB, Splošne
banke Celje v Vrunčevi 1 v Celju in tudi v vseh ekspoziturah.
13. FEBRUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Iz Sedlarjevega so 6. februarja krenili na pot mladi
iz šmarske in laške občine, vojaki in teritorialci.
Branko Defar-Striček     Franc Skvarča Vinko Javorič Stanka Belej Miloš Bakič
Robert Mlinar Ferdo Einfalt Aleksander Pavline        Sonja Avberšek Borut Diklič
Mi gremo, gremo, mjuli snegu in mrazu
Ko smo se kot gledalci
zbrali na zaključku ene iz-
med etap Pohoda po poteh
XIV. divizije, je eden izmed
prisotnih pripomnil: »Mene
že ne bi spravili na pot v
tem snegu in mrazu!« Vsi
smo mu vneto prikimavali,
kajti že po nekaj minutah
smo bili premraženi. Z rde-
čimi nosovi in poplesujoči-
mi koraki smo čakali, da bo
prireditev pri koncu. Po-
hodniki, ki so odhajali, pa
so bili dobre volje, kot bi ne
vedeli, kaj jih čaka in kot bi
ne videli svojih utrujenih in
prezeblih predhodnikov.
Le kateri vrag jih žene, da
se podajo na kilometre dolgo
pot? Tega verjetno niti sami
ne vedo dobro. Toda, ko en-
krat pridejo, pravijo, da mo-
rajo priti tudi naslednjič in
potem spet. Nekateri so po-
hodu zvesti že od njegovih
začetkov in vsakokrat se
znova veselijo srečanja s sta-
rimi prijatelji. Prvič jih po
navadi prižene radovednost,
ker jim je ta ali oni prijatelj
razlagal, kako krasno je na
pohodu. Ko želiš izvedeti,
kaj je tako krasnega, pa ti
niti ne znajo razložiti.
Letošnjega trinajstega po-
hoda, ki se je pričel prejšnji
teden v Sedlarjevem, se je
tokrat udeležilo nekoliko
manj mladih kot prejšnja le-
ta, toda ti so bili res pravi
pohodmki. Mraz in sneg jim
nista mogla do živega, ustra-
šili se niso niti najtežjih de-
lov poti kot je na primer noč-
ni pohod čez Bohor ali pa
vzpon na Paski Kozjak. Ob
vprašanjih, ali bodo zaradi
slabega vremena pohod pre-
kinili, so samo začudeno gle-
dali in pojasnili, da so to pač
zimske razmere. Borci pa so
bih zadovoljni, saj so ugotav-
IjaU, daje vse skupaj zelo po-
dobno vremenskim razme-
ram pred 42 leti in da bodo
mladi sedaj lažje začutili, ka-
ko je bilo njim v listih časih.
Sicer pa je bilo med potjo
poskrbljeno za hrano, pijačo,
prenočišče, nujno zdravni-
ško pomoč, če bi jo kdo po-
treboval, pa tudi obutev in
obleka pohodnikov je bila
primerna, tako da lahko par-
tizanska leta le zaslutijo. Ne-
kateri borci so celo menili,
daje na pohodu na voljo pre-
več hrane, da udeležence
razvajajo in da bi naj bilo vse
skupaj bolj špartansko. Pa bi
se potem sploh še kdo odlo-
čil, da gre na pohod?
Pred leti je bilo menda v
programu veliko manj razne-
ga družabnega življenja in
spremljevalnih prireditev. V
zadnjih letih se organizatorji
trudijo, da bi tudi na ta način
pohod približali širšemu
krogu mladih. Tako program
obsega različne mitinge, kul-
turne večere, srečanja z bor-
ci in krajani, kviz o pohodu
Štirinajste na Štajersko in
celo maškarado. Seveda ne
pozabijo na vojaško uspo-
sabljanje, na polaganje ven-
cev na grobove padlih in na
posebne zgodovinske ure,
ko jim preživeli borci govori-
jo o junaškem pohodu. Vsaj
del vsega tega naj bi mladi
odnesli s seboj v življenje in
to naj bi bil porok, da na svo-
jo preteklost ne pozabljamo,
ampak da jo skušamo tudi
na ta način čim bolj pribhža-
ti mlademu človeku.
Branko Defar-Striček, ki
se je udeležil vseh doseda-
njih pohodov pravi, da borci
sami premalo storijo, da bi te
revolucionarne tradicije ži-
vele. »Kot nekdanji borec
Šercerjeve brigade se rad
udeležujem pohoda in letos
bom že petič prehodil celot-
no traso. Škoda je le, da dru-
gi borci mislijo, da so preveč
bolni, da bi to zmogli. Jaz pa
mislim, da bi lahko še mar-
Letošnji trinajsti pohod
po poteh XIV. divizije so
pripravile občinske konfe-
rence mladih s Celjskega,
RK ZSMS, občinski štabi
teritorialne obrambe, JLA
in borci. S finančnimi sred-
stvi so pomagale delovne
organizacije iz Celja.
sikdo šel zraven. Mladi na-
mreč veliko sprašujejo, kako
je bilo v letih vojne, pa jim
pravim, daje bilo tako hudo,
da še sam več no verjamem.
Premalo govorimo o parti-
zanskih junaštvih. Tudi tisti,
ki je bil samo tri mesece v
partizanih in se držal mule za
rep, je heroj. Korajžen je bil
namreč tisti, ki je svoj strah
potlačil in šel, baU pa smo se
tako vsi. Prav takšni pohodi
kot je ta, so priložnost, da
mladi več zvedo o tistih tež-
kih časih. Gotovo bi jih bilo
še več, če se starši ne bi zanje
bali. Takšen pohod je zanje
preizkušnja, ki zahteva cele-
ga človeka. Sam bom gotovo
šel tudi drugo leto, če bom
zdrav in pri močeh.«
Franc Skvarča, prav tako
borec Šercerjeve, seje udele-
žil le otvoritve pohoda. Pra-
vi, da sicer gre s taborniki
večkrat na izlet, na takšen
pohod pa ne bi mogel več.
»Res je, da smo borci prema-
lo aktivni pri prenašanju tra-
dicij. Mladim bi lahko več-
krat pripovedovali, kako
smo doživljali leta vojne.
Sam sem bil v času pohoda
kurir in doživljal sem lepe in
težke trenutke. Zgubil sem
m.nogo sotovarišev in imel
sem srečo, da sem ostal pri
življenju.«
O svoji odločitvi, da gredo
na pohod, o vtisih s poti pa
so seveda govorili predvsem
pohodniki. Ene smo ujeli
pred odhodom na težavno
pot, druge potem, ko je bilo
najhuje že za njimi.
Vinko Javorič, rezervni
oficir teritorialne obrambe:
»To je moj tretji pohod, le da
sem se ga letos udeležil kot
komandant 2. voda. Zdi se
mi, da vsako leto prihajajo
vedno mlajši in da jih priteg-
ne predvsem to, da bodo lah-
ko spoznali nove prijatelje.«
Stanka Belej iz Rimskih
Toplic: »Na pohod pridem
zato, da preizkusim samo se-
be in vidim, koliko zdržim.
Letos sem že desetič. Med
potjo si skušam zamišliati.
V krajevni skupnosti Za-
gorje so se krajani sami po-
nudili, da pripravijo sreča-
nje s pohodniki. Da bi jim
ustregli, so organizatorji
nekoliko prilagodili traso,
da so omogočili srečanje, ki
je zelo dobro uspelo. Enako
velja tudi za vse ostale spre-
jeme krajanov, saj so bili
pohodniki vselej dobro-
došli.
kako je bilo borcemj ki so
bili lačni in prezebli. Že nam
se zdi težko, kako je moralo
biti šele njim! V pogovoru z
borci in krajani pa si tudi laž-
je predstavljam tista leta, kot
pa samo z branjem litera-
ture.«
Miloš Bakič iz Celja: »Le-
tos sem prvič na pohodu. Za-
me pohodi niso nikakršna
novost, ker sodelujem v ta-
borniški organizaciji, kjer
imamo precej podobnih po-
hodov. Prepričan sem, da bo
tudi tokrat šlo brez težav. V
pohodni enoti bom imel tudi
pomembno nalogo in sicer
vzdrževanje radijske zveze z
druge etape do občinskih
konferenc«
Robert Mlinar iz Žalca:
»Mislim, da moramo mladi
ohranjati revolucionarne tra-
dicije, zato sem se letos odlo-
čil za ta pohod. Nekoliko me
skrbi visok sneg in pot čez
Paski Kozjak, verjetno pa ne
bo prehudo.«
Ferdo Einfalt iz Titovega
Velenja: »Na pohod grem že
četrtič in mislim, da je letos
pot še posebej težka zaradi
visokega snega. Rad se ga
udeležim zaradi družbe,
spoznavanja novih krajev in
ljudi in vesel sem, d^ je zani-
manje za pohod vsako leto
večje.«
Aleksander Pavline iz La-
škega: »Vtisi s pohoda so ze-
lo dobri. Letos sem. prišel še-
stič. Nekoliko naporno je bi-
lo zaradi slabih vremenskih
razmer, vendar mi ni bilo žal
in mislim, da tudi drugim ne.
Vesel sem, da se je vse sreč-
no končalo. Če primerjam le-
tošnji pohod s prejšnjimi,
lahko rečem, da je tokrat ze-
lo dobro pripravljen.«
Sonja Avberšek iz Pake:
»Na pohodu sem petič in tu-
di najtežje dele poti sem pre-
magovala z voljo in smehom.
Bil pa je to najtežji pohod
doslej, še posebej, ker je bil
sneg sipek in smo v bistvu
gazili vsi pohodniki. Pone-
kod so se iz gazi videle samo
še glave. Fantom na čelu. ki
so se menjavali vsakih 50
metrov, vse priznanje. Tudi
Zaključek pohoda bo ju-
tri, v petek ob 15. uri v Kul-
turnem domu na Ljubnem.
naši mladinci so se dobro
odrezali, ko so na nekaterih
delih poti zamenjali vojake
na čelu kolone.«
Borut Diklič, komandant
tretje etape pohoda: »Imeli
smo sila težke pogoje za po-
hod, a mladi so pot dobro
premagovali. Reševala jih je
dobra kondicija. Prvi dan
smo bili na pohodu polnih
devet in pol ur. Vse prizna-
nje je treba dati vojakom, ki
so delali gaz na najtežjih pre-
delih, kjer so bili tudi do dva
metra visoki zameti. Na po-
hodu je bilo 59 mladincev iz
občine Velenje, štirje Žalča-
ni in 11 vojakov iz postojn-
ske garnizije.«
^rnjuni so pohodnike povsod prijazno sprejeli, jim pripravili topel čaj in
nekaj za pod zob, da je bila strmina manj naporna.
Kolona pohodnikov se je vila preko Brdc proti Paškemu Kozjaku, snega
pa je bilo vse več, nazadnje do pasu in čez.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
13. FEBRUAR 198«
Za vsako ped zemlje
Ureditev zemljišč v konjiški in bistriški
občini
. v konjiški občini name-
njajo izsuševanju in zlož-
bam zemljišč vse večjo po-
zornost, da bi s pridom upo-
rabili vsako ped zemlje. Da
je to področje še posebej za
kmete posebno občutljivo,
vedo iz izkušenj preteklih
let, ko se je marsikje zaradi
komasacij in melioracij za-
tikalo.
Konjiški izvršni svet je na
zacinji seji sprejel tudi odloč-
bo o uvedbi komasacij na de-
lu melioracijskega področja
Pobrež, ki leži v občini Slo-
venske Konjice v izmeri pri-
bližno šest hektarjev in pol
in meji na bistriško občino.
Predlog bo posredoval v
sprejem in obravnavo še
skupščini občine. Gre za to,
da bi se obe občini, bistriška
in konjiška, dogovorili o
enotnem urejanju zemljišč
na tem območju. Nad izved-
bo bo bdela komasacijska
komisija, ki sojo ustanovili v
bistriški občini, kjer ima
zemljo večina lastnikov,
medtem ko jih je na tem ob-
močju iz konjiške samo pet.
Celotna melioracijska dela
bodo naredili po projektu
Vodnogospodarskega     po-
djetja Maribor. Predlog vse-
buje tudi okvirni načrt stro-
škov komasacije. Ti naj bi
znašali 41 tisoč dinarjev po
hektarju. Kmetijska zadruga
Slovenska Bistrica naj bi pri-
spevala 90 odstotkov sred-
stev, 10 odstotkov pa koma-
sacijski udeleženci sami.
Denarja kajpak še ni, za iz-
vedbo komasacij pa se je od-
ločilo 65 odstotkov udele-
žencev z območja Pobrež,
kjer je 85 hektarjev kmetij-
skih zemljišč.
MATEJA PODJED
S pomočjo
združenega
dela
(Jsnutek srednjeročnega
programa razvoja krajevne
skupnosti Rogaška Slatina
je zelo obsežen, zahteven,
vrednost vseh nalog pa je
milijado in 60 milijonov di-
narjev. Ob tem pa se v kra-
jevni skupnosti dobro za-
vedajo, da bo program mo-
goče uresničiti le s pomoč-
jo krajanov in združenega
dela s tega območja. Do se-
daj teh problemov ni bilo,
zato upajo, da bo združeno
delo ponovno podpisalo sa-
moupravni sporazum o so-
financiranju programov
KS in da bodo občani letos
zopet izglasovali novi kra-
jevni samoprispevek,     /i^
Na Dobrni praznujejo
Na Dobrni bodo v nedeljo praznovali svoj krajevni praz-
nik, prireditve v počastitev praznika pa se vrstijo že ves
teden. Tako so v ponedeljek pripravili sprejem pohodnikov
2. etape letošnjega pohoda po poteh borcev XIV. divizije,
popoldne pa so v zdraviliški dvorani prisluhnili predavanju
profesorja Janeza Bogataja o kulturni dediščini, gostoljub-
nosti in urejenosti kmečkega doma.
V okviru praznovanja so pripravili tudi pustno rajanje za
osnovnošolce, danes ob 16. uri pa bo v osnovnošolski telo-
vadnici meddruštveno tekmovanje v streljanju z zračno
puško. Uro kasneje bo v zdraviliški dvorani tudi mladinska
kulturno^zabavna prireditev »Več znaš, več veljaš«. Prazno-
vanje bodo zaključili v nedeljo ko bo v zdraviliški dvorani
proslava v počastitev krajevnega praznika.
I. F.
Strokovna vzgoja in preventiva
y gasilskib vrstab Je še mnogo premalo žensk
V teh dneh potekajo v
celjski občini zadnji občni
zbori prostovoljnih in indu-
strijskih gasilskih društev,
kjer je osnovno delo name-
njeno lani opravljenemu
delu, ki je bilo izredno bo-
gato zlasti na preventivnem
področju in pri strokovni
vzgoji kadrov.
»Čeprav je bilo veliko na-
rejenega, pa še vedno ne do-
volj,« ocenjuje položaj v ga-
silskih vrstah Tone Sentoč-
nik, sekretar SIS za požarno
varnost Celje in načelnik ga-
silske zveze Slovenije. Po
končanih občnih zborih dru-
štev bo občinska gasilska
zveza pripravila oceno po-
žarne ogroženosti in na pod-
lagi nje izdelala načrt, kako v
bodoče. Takoj z novim letom
so začeh z akcijo preventiv-
nih pregledov, kar bodo
opravljali vse leto. V zim-
skem času do začetka spo-
mladi želijo, da bi v vseh kra-
jevnih skupnostih izvedli
problemske konference, to
pa še posebej velja za tiste
krajevne skupnosti, kjer je
požarna ogroženost še pose-
bej velika. Ugotovili bodo
tudi, kje je potrebno zaradi
večje preventive in varstva
ustanoviti nova gasilska dru-
štva ali vsaj enote. Te akcije
bodo izpeljali skupaj s soci-
alistično zvezo in sindi-
katom.
Najbolj kritično je v Tr-
novljah (veliko nevarnih
snovi), v centru Celja, Gaber-
ju zaradi industrije. Novi va-
si in Hudinji zaradi novih
strnjenih naselij itd. Poseb-
ne pozornosti bo deležno po-
dročje strokovne vzgoje in
bodo takoj začeli s seminarji
za ravnanje z nevarnimi
snovmi, ki jih je v Celju do-
volj. Ti seminarji ne bodo
izključno za gasilce, pač pa
za vse tiste, ki imajo pri svo-
jem delu opravka z nevarni-
mi snovmi. »To so za letos
glavne naloge in če jih bomo
uresničih se bo to odražalo
na učinkovitosti požarne
varnosti,« pravi Tone Sen-
točnik.
V celjski regiji na področju
požarne varnosti zaenkrat ni
posebnih problemov, razen
morda v šentjurski občini,
kjer se v to problematiko
premalo poglabljajo. Gasilci
so sicer aktivni, žal pa pri
svojem delu ostajajo vse pre-
več osamljeni. Za vse občine
celjskega območja pa velja
skupna ugotovitev, da so ga-
silci vse preveč usmerjeni v
obnovo gasilskih domov in
nabavo tehnike, premalo pa
skrbijo za nabavo osebne in
tehnične zaščite ter vse pre-
malo se posveča pozornost
delu z mladimi in zlasti z
Lani je bilo v Sloveniji 1736
požarov (leta 1984 pa 1684), od
tega v družbenem sektorju
827 (830), zasebnem 902 (848)
in inozemskem sektorju 7 (6).
V celjski regiji je bilo lani
190 požarov (155), največ v ob-
čini Celje, ki je s 95 požari na
drugem mestu v Sloveniji
(85), sledijo pa občina Žalec 30
(16), občina Šmarje 25 (17), ob-
čini Velenje in Laško po 10 (10
oz. 5), občini Slovenske Konji-
ce in Šentjur po 8 (oba po 10)
in občina Mozirje 4 (2).
Zanimivo je, da je občina
Celje po številu požarov prav
pri vrhu v republiki, po škodi
pa čisto na koncu, medtem ko
je žalska občina po številu po-
žarov nekje v sredini, po ško-
di pa pri vrhu.
V celjski občini je bilo lani
največ požarov v stanovanj-
skih objektih 34, pri vžigu
smeti 11, proizvodnih objek-
tih 7, kmetijskih objektih, ba-
rakah in potniških cestnih vo-
zilih po 5, obrtnih delavnicah
4, mešanem in listnatem goz-
du po 3 itd.
ženskami. Te še niso dobile
ustreznega prostora v gasil-
skih vrstah TONE VRABL
Banka za računalniško opismenjevanje
v preteklem letu je Ljubljanska
banka Splošna banka Celje pristopi-
la med mnoge delovne organizacije
na celjskem področju, ki so že spoz-
nale pomen uvajanja računalniške
opreme v osnovnih šolah. Banka si je
sicer to nalogo zadala iz preprostega
razloga: pomagati šolam pri obdelavi
podatkov v njihovih šolskih hranil-
nicah. Pri tem pa se banka dobro za-
veda, da takšna oprema pride zelo
prav tudi pri predmetnem pouku.
Težko je sicer dobiti primerne pro-
grame, vendar če je na šoli kakšen
sposobnejši mentor, tega tudi ni tako
težko narediti.
Šole na našem področju so oprem-
ljene z računalniki tipa Svnclair, neka-
tere s Commodorji. Ljubljanska banka
je pripravila program za obdelavo po-
datkov šolske hranilnice na obeh tipih
računalnikov. Vendar je pri tej obdela-
vi potreben tiskalnik, zato je banka
nabavila tiskalnik EPSON za osnovno
šolo Podčetrtek, ki je z začetkom šol-
skega leta že pričela z redno obdelavo
hranilnice.
Nasploh šola v Podčetrtku prednjači
pri delu s tovrstno opremo. Njihovi
cilji v bodočnosti stremijo še za pove-
čanjem opreme in za večje vključeva-
nje v šolski program.
Tudi ostale šole na področju delova-
nja Ljubljanske banke Splošne banke
Celje z zunanjimi mentorji kot tudi z
lastnimi silami uvajajo in spoznavajo
delo računalnikov. Poleg omenjenega
tiskalnika je banka nabavila še 2 Com-
modorja za osnovni šoli Braslovče in
F. Roš v Celju. Gotovo pa je največ
storila z nabavo opreme PARTNER
Tehniški šoli v Celju.
Učenci te celjske srednje šole so go-
tovo tisti, ki takšno znanje najbolj po-
trebujejo oz. ga bodo morali pokazati v
OZD, kjer se bodo zaposlili.
Tudi letos bo banka nadaljevala z
opremljanjem šol z računalniško
opremo.
Pri vsem tem v banki želimo, da bi
bila oprema tudi po ostalih šolah čim-
bolj izkoriščena. Predstavniki nekate-
rih šol. ki to opremo že resno uporab-
ljajo trdijo, daje kljub naporom njiho-
va oprema izkoriščena le polovično.
Torej možnosti praktične uporabe so.
treba jih je le najti in izkoristiti.
BENO PODERGAJS
Mladi in kmetijstvo
Doslej so se v poznavanju kmetijskih dejavnosti in
kmečkih opravil pomerili v petih občinah našega
območja, jutri in v soboto pa bodo kviz tekmovanja
pripravili še v celjski, laški in konjiški občini.
V celjski občini je pokroviteljstvo nad tekmovanjem
prevzel sozd Merx, mladi pa se bodo v znanju pomerili
v dvorani Doma Jugoslovanske ljudske armade. Tudi
v laški občini bodo kviz tekmovanje pripraviU jutri in
sicer se bodo mladi zadružniki srečali v Vrhu nad
La.škim. V Slovenskih Konjicah pa je organizator tek-
movanja Kmetijska zadruga, ki bo v soboto pripravila
tudi zaključek kuharskega tečaja. V konjiški občini
imajo v okviru Kmetijske zadruge samo en aktiv mla-
dih zadružnikov, da pa bi na območno tekmovanje, ki
bo 22. februarja na Selah pri Šentjurju, poslah tiste, ki
zares največ znajo, so za tekmovanje pripravili v
okviru aktiva več ekip. Ekipe so ustanovili po krajev-
nih skupnostih, da bi se mladi lahko čimbolje pripra-
vih na tekmovanje.
I. F.
MIlan Pečnik
Zunaj je bilo hladno in
sneg je naletaval. V dnev-
ni sobi lepe in prostorne
nove hiše Milana Pečnika
v Radečah pa je bilo pri-
jetno toplo. Pravkar se je
vrnil s svojega običajnega
jutranjega sprehoda po
radeškem trgu. Kupil je
mleko in svež kruh. Mor-
da bo pripravil tudi kosi-
lo ženi, ki se bo popoldne
vrnila z dela v Pivovarni.
Včasih pride tudi katera
izmed njegovih strank, da
ji popravi protezo: »Apri-
la bom star petinšestde-
set let. Pri teh letih in pri
devetinštiridesetih letih
delovne dobe mi res ne
morejo zameriti, če kot
zobotehnik še doma kaj
opravim. Rad imam svoj
poklic in bom delal do-
kler bom mogel,« pravi.
Ko ga pa vprašam, kolikš-
no ima pokojnino, reče,
ne da bi komentiral:
»30.100 dinarjev.«
»Ko sem se upokojil,
mi je bilo sprva hudo, po-
tem sem odkril, da imam
tudi doma dovolj dela.
Hiša še ni gotova, pa vrt
imamo.  Redno  obisku-
jem svoje bivše sodelavce
v Laškem, ker hočem biti
z vsem, kar je v zvezi z
zobotehniko, na tekočem.
Pa tudi težko se ločim od
njih. Dolga leta smo sku-
paj delali in zelo dobro
sodelovali. Zelo po-
membno je, da zoboteh-
nik dobro sodeluje z zo-
bozdravnikom in spozna
pacijenta. Samo tako mu
lahko napravi pravilno
protezo.«
Od Hrastnika, Radeč,
Rimskih Toplic, Laškega
je le malo takšnih, ki jim
Milan, ni pogledal v zobe.
»Ljudje se še vedno težko
navdajo na higijeno zob.
Toda jaz nisem imel niko-
li predsodkov, ko sem
gledal njihove škrbinaste
zobe in umazane proteze.
Pa se je dogajalo, da je
prišel kdo, ki mu je s pro-
teze viselo zelje, meso in
vsa druga hrana. Na lep
način sem ga opozoril, naj
si drugič pač umije pro-
tezo. «
Milan Pečnik ima naj-
daljši zobotehnični staž v
Sloveniji, saj je začel s
šestnajstimi leti pri zo-
bozdravniku v Radečah.
In še bi delal. »Včasih še
grem pomagat v ambu-
lanto. Do svojega poklica
sem imel zmeraj veselje
in veliko mladih sem pri-
pravil na poklic. Rad de-
lam,« ponovno doda. Oči
izpod košatih obrvi se za-
zrejo nekam v daljavo. Či-
sto malo žalosti je v njih.
Milan ve, daje bil skrajni
čas, da se upokoji. Toda,
v njem je še toliko volje,
znanja in energije, da...
A, leta se ne dajo priklica-
ti nazaj.
VIOLETA V. EINSPIELER,
OBRAZI
iob še ni, gobarji že marljivi
Leta 1964 je nekaj vnetih
celjskih gobarjev ustanovi-
lo Gobarsko društvo, ki se
je potem preimenovalo v
Gobarsko družino »Biserni-
ca« Celje. Že v prvih dru-
štvenih pravilih in v prvih
programih dela so predvi-
deli vrsto dejavnosti, ki ve-
ljajo še danes. Gre pred-
vsem za razširjanje gobar-
skega znanja in pravilnega
gobarjenja, za zaščito nara-
ve in za organizirano rekre-
acijo občanov.
Lahko rečemo, da se je v
družini vedno marljivo dela-
lo, saj je vsako leto vstopilo v
naše vrste dosti novih čla-
nov. Sedaj nas je že krepko
nad 200.
Tudi letos bomo imeli vr-
sto prireditev, ustanovili bo-
mo mladinsko sekcijo, začeli
s tečajem za dobre poznaval-
ce gob, delali bomo s šolarji
in dijaki in razširili akcijo za
zaščito ogroženih gobjih
vrst. Tako bomo imeli letos 6
gobarskih ekskurzij v nara-
vo, 3 predavanja, 4 razstave
gob in 2 gobarska klepeta.
Toliko o predstavitvi dru-
žine. O gobarjenju, o zaščiti
gobjih vrst, kakor tudi o
vseh drugih naših nalogah
bomo še pisali. Danes bi radi
vse člane, pa tudi druge ob-
čane, povabiU na drugi go-
barski klepet, ki bo v pone-
deljek 17. februarja v prosto-
rih KS Nova vas in se bo pri-
čel ob 17. uri.
S klepeti smo začeli letos,
predvsem zato ker je dosti
članov pogrešalo družinske
dejavnosti v zimskem času,
torej takrat ko pravzaprav
gob ni. Udeležba je neobvez-
na, prav tako tudi vsebina.
Na zadnjem klepetu v janu-
arju smo si, na primer, ogle-
dali barv^ni video posnetek z
naše ekskurzije na Šmartin-
skem jezeru v lanskem letu.
Posnetek je zajel celotno
predavanje našega priznane-
ga mikologa Polarja iz Mari-
bora, prav tako pa tudi vese-
lo razpoloženje ob gobjih je-
deh, pa še dva krapa smo
spekli, saj so nam pri ek-
skurziji pomagali ribiči celj-
ske Ribiške družine.
Tudi februarski klepet bo
dokaj zanimiv. Razdelili bo-
mo platnene našitke z grbom
naše družine, ki si jih bomo
prisili na naša gobarska
oblačila. Prišla bo tudi naša
članica Vera Hudnik s svojo
harmoniko in nam bo zaigra-
la nekaj pesmic, predvsem
pa gobarsko himno, ki jo je
sama sestavila in uglasbila.
Prvič jo je uspešno predsta-
vila ob praznovanju 20-letni-
ce naše GD.
Razumljivo je, da se bomo
pogovarjali tudi o marsičem
drugem v zvezi z gobami in
družino, zato pridite.
I. J.
GOSTILNA ZELENI GAJ
iz Gotovelj
obvešča cenjene goste, da je lokal zopet odprt
vsak dan od 10. ure dopoldan do 10. ure zvečer,
razen ponedeljka. Nudimo vam pristne srbske
specialitete. Ob petkih in sobotah pa je
poskrbljeno tudi za razpoloženjsko glasbo.
^3. FEBRUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Nesreča nikoli ne pride sama
usodne posledice padcev lahko marsikdaj preprečimo
počitnic je konec, vendar
se za vse niso končale sreč-
no. Zimsko veselje na snegu
je tudi letos terjalo precej
zlomljenih nog in drugih
poškodb. Podatki za letoš-
nje leto še niso zbrani, saj se
zima šele prav začenja. Sta-
tistika iz prejšnjih let pa
kaže, da število poškodb iz
leta v leto narašča. Za pri-
merjavo: pred štirimi leti
so zabeležili 240 smučar-
skih poškodb, lani pa že 630.
»Po svoje je to razumlji-
vo,« pravi dr. Majda Bizjak-
Janež z otroške kirurgije
celjske bolnišnice, »saj so
zadnje zime bolj bogate s
snegom tudi v dolinah, kot
so bile prejšnje. Razen tega
smuča vse več otrok, ker
imajo v petem razredu obve-
zen program smučanja v ok-
viru šole v naravi. Vendar je
poškodb na urejenih smučiš-
čih in pod vodstvom smu-
čarskih učiteljev razmeroma
malo. Največkrat se otroci
poškodujejo na smučiščih,
ki si jih smučarji uredijo sa-
mi, blizu doma.«
Temu pritrjuje tudi dr. Jo-
vo Džordževič, ki pravi:
»Smučarska oprema, kakrš-
no ima danes večina otrok,
sodi le na urejena smučišča.
Za neurejena pobočja so bolj
varne navadne, takoimeno-
vane ,kandahar' vezi in obi-
čajni smučarski čevlji, v ka-
terih lahko otrok dviguje pe-
to in udobno hodi z njimi tu-
di navzgor.«
Približno tretjina vseh po-
škodb so zlomi. Od tega jih
skoraj pol nastane zaradi vi-
sokih čevljev.
»Padci so usodni pred-
vsem zaradi neustrezne
opreme,« nadaljuje dr. Biz-
jak-Janež. »Ugotovili smo,
da se v treh četrtinah prime-
rov vezi na smučeh pri pad-
cu niso odprle. Otroci mno-
gokrat smučajo s sposojeno
opremo, ki ni primerna nji-
hovi velikosti in teži. Vezi ni-
so pregledane in namazane,
vse to pa zmanjšuje varnost
smučanja.«
Večina padcev se seveda
srečno konča. Tudi hujših
poškodb je razmeroma malo.
Poleg zlomov je predvsem
veliko poškodb mehkih de-
lov: kolen in gležnjev. Za
dva smučarja se je nesreča
končala bolj tragično. Pri
smučanju sta se zaletela v
voz. Izgubila sta ledvico. Ne-
kaj težkih poškodb so pov-
zročili tudi padci pri smučar-
skih skokih.
Nesreča ne pride sama. Iz
podatkov, ki jih skrbno zbi-
rajo na poškodbenem oddel-
ku celjske bolnišnice je raz-
vidno, da jo marsikdaj iz ne-
previdnosti zakrivimo - ali
vsaj pripomoremo k njej -
sami, kar seveda pomeni, da
jo lahko tudi preprečimo.
»Če za neko epidemijo
zboh pet otrok, vsi zaženemo
vik in krik,« pravi dr. Džor-
dževič. »Če si vsak dan zlomi
nogo pet ali šest otrok na
smučanju, še nihče ne vzne-
mirja. Do danes ni še nihče
izračunal, koliko nas to sta-
ne. Verjemite pa, da so stro-
ški enega samega zloma
ogromni. Mislim, da bomo
morali začeti razmišljati o
bolj učinkoviti preventivi.«
MADA KUMER
Deset let okteta
Studenček
Priljubljeni oktet Stu-
denček z Ostrožnega pri
Celju slavi letos desetlet-
nico obstoja.
Na slavnostni koncert, ki
ga bodo pripravili 16. maja
zvečer v Narodnem domu
se temeljito pripravljajo, ta-
ko da so ob koncu prejšnje-
ga tedna (od 31. januarja do
2. februarja) opravili tudi
tridnevne intenzivne vaje v
Portorožu. Na slavnostnem
koncertu bodo predstavili
vse od vaških ljudskih po-
doknic do umetnih pesmi,
obljubljajo pa, da bodo za-
peli kar v petih jezikih.
TV
Na poškodbenem oddelku celjske kirurgije si po svojih močeh prizadevajo, da ponesrečeni
otroci ne bi bili povsem prikrajšani za otroško veselje. Vsi, ki lahko hodijo, se v teh mrzlih
zimskih dneh zbirajo v igralnici, kjer si na razne načine krajšajo čas. Nazadnje so s pomočjo
medicinskih sester izdelovali pustne maske, ki so jih tudi praktično preizkusili. V torek so
namreč pripravili pustno rajanje, ki so se ga najbolj razveselili otroci, ki so zaradi poškodb še
vedno priklenjeni na postelje. FOTO: EDI MASNEC
V Brezaii želijo boljšo oskrbo
li/lorda bo bolje, če bodo imeli zasebno trgovino na drobno
Krajani Brez, z manj razvi-
tega območja občine Laško,
že dolgo niso več zadovoljni
z oskrbo, ki jim jo nudi tam-
kajšnja prodajalna.
Prodajalna na Brezah je v
neprimernih kletnih prosto-
rih, brez skladišča in hladil-
nikov, celo deUkatesnega
pulta nimajo. Pritožujejo se
tudi kmetje, ker v trgovini
ne morejo dobiti niti najos-
novnejših pripomočkov in
drugega nujnega materiala.
V tej trgovini pa se oskrbuje-
jo krajani iz zaselkov, ki so
oddaljeni tudi dve in pol ure
hoda. Ta podatek ni zane-
marljiv, če povemo še, da so
cestne povezave slabe in re-
dek javni avtobusni promet,
ki tako in tako ne doseže
vseh zaselkov.
Novo trgovino so zaman
načrtovali že v treh srednje-
ročnih obdobjih. Denarja ni
bilo dovolj. Matični tozd Po-
trošnik Merx Laško pa se tu-
di sam otepa s finančnimi
problemi, saj je trgovska
mreža v laški občini zelo raz-
vejana in skoraj polovica tr-
govin na drobno je v manjših
zaselkih, kjer poslujejo z iz-
gubo.
Lani poleti so v Brezah pr-
vič prišli na zamisel, da bi ta
problem rešili z zasebno pro-
dajalno. O tem so se večkrat
pogovarjali na skupščini
sveta krajevne skupnosti,
vso podporo je dobil predlog
na zboru krajanov.
Pred kratkim je obravna-
val problematiko oskrbe v
Brezah tudi izvršni svet ob-
čine Laško in odobril priče-
tek postopka z predajo trgo-
vine v zasebni sektor. Razpi-
V sozdu Merx podpirajo
zasebne trgovine na drob-
no, seveda tam, kjer ima
družbeni sektor zaradi ob-
jektivnih okoliščin, izgubo.
V sozd ugotavljajo, da se
zasebna trgovina obnese
tam, kjer je le-ta združena
še s kakšno drugo dejav-
nostjo zasebnega prodajal-
ca, z gostinstvom naprimer.
Takšne trgovine so navad-
no na kmetijskih področjih,
kjer zasebnik lahko svojo
dejavnost dopolni še s kme-
tovanjem in si z vsem sku-
paj lahko zagotovi socialno
varnost.
Sicer Merx v takšnih pri-
merih nudi pomoč in v pri-
meru, da zasebnik ne bi
zmogel te naloge zagotav-
lja, da ponovno prevzame
skrb za oskrbo krajanov
družbeni sektor.
sali bodo natečaj za pridobi-
tev kandidatov, ki bodo mo-
rali izpolnjevati prepisane
pogoje od izobrazbe do tega,
da imajo možnost sami zago-
toviti prostore za trgovino.
S tako odločitvijo so v Bre-
zah zadovoljni, vendar se bo-
jijo, da bodo prikrajšani za
marsikaj drugega. Načrtova-
li so namreč gradnjo večna-
menskega objekta v katerem
bi bila trgovina, skladišča,
gasilski dom in nekaj druž-
benih stanovanj. Kako bo s
tem, v tem trenutku še ni jas-
no, čeprav kakšnega trdnega
zagotovila, da bi se objekt
res zgradil, tudi do sedaj niso
imeli. Razen zagotovila sta-
novanjske skupnosti, da bi
ta v primeru, če bodo objekt
zgradih, odkupila stano-
vanja.
VIOLETA V. EINSPIELER
Male vokalne
skupine v Vojniku
Mešani oktet Lokvanj,
ki pod vodstvom Marjana
Adamiča deluje v okviru
KUD France Prešeren v
Vojniku, bo tudi letos,
zdaj že šestič, pripravil
srečanje vokalnih skupin.
Nastopilo naj bi 12 do 15
skupin s področja ZKO Ce-
lje, Slovenije in tudi morda
kakšna skupina iz zamej-
stva. Prijave sprejemajo do
15. marca, vsaka skupina
pa bo zapela tri pesmi, sre-
čanje pa bo 12. aprila ob 19.
uri v vojniški dvorani.
TV
V Žalcu
predavanje
o AIDS
Da bi bolje spoznali bole-
zen našega časa AIDS, zla-
sti možnosti za preprečeva-
nje njenega širjenja, je kra-
jevna organizacija Rdečega
križa Žalec pripravila za
danes popoldan (četrtek 13.
februarja ob 17. uri) o njej
posebno predavanje. V
prostorih družbenopolitič-
nih organizacij Žalec bo
predaval dr. Jože Arzen-
šek, organizatorji pa priča-
kujejo, da se bodo odzvali
predvsem mladi.
Po predavanju bo letna
konferenca Rdečega križa
Žalec.
MBP
V konjiški ZŠAM
uspešno delajo
Minulo obdobje je bilo za
člane Združenja šoferjev in
avtomehanikov Slovenske
Konjice izredno uspešno in
delovno, kar so ugotovili
tudi na letni skupščini. Iz-
volili so nov izvršilni od-
bor. Na predsedniškem me-
stu je Jožeta Koširja zame-
njal Franc Janžič.
Združenje šteje danes okoh
450 članov in je kot društvo
najmočnejše v občini. Na
skupščini so podelili dolgo-
letnim in zvestim članom
številna priznanja. Med nji-
mi za 30 let dela Mihi Pe-
triču.
Preteklo obdobje je bilo
toliko bolj uspešno, ker je
Združenju uspelo lani prido-
biti prostore v novem domu.
Pred kratkim so nabavili tu-
di vozilo za avto šolo, golf X
diesel. Poseben poudarek so
člani dajali boljšemu delu in
preventivnemu izobraževa-
nju članstva. Pri gradnji do-
ma je pomagala večina čla-
nov z več kot 1800 prosto-
voljnimi delovnimi urami.
Dodati pa je treba, da brez
pomoči krajanov Skomarja
in Hudinje, ki so pomagali z
lesom, ne bi uspeli.
Združenje tudi vzorno so-
deluje z ostalimi Združenji
na Celjskem in s svetom za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu. Organizirali
so tudi nekaj skupnih akcij,
kot na primer: »brezhibno
vozilo je varno vozilo« in
»prvi šolski dan« ter pripra-
vili akcijo brezplačnega ano-
nimnega testiranja vozni-
kov. Svoje delovanje pa na-
meravajo še bolj razširiti v
osnovne šole in vrtce.
Ker Združenje nima dru-
gih prihodkov, se finančno
opira na svoje dejavnosti.
Poleg avto šole, ki že nekaj
let uspešno dela, prireja tudi
tradicionalne tombole.
V avto šoli so za izpite v
devetih tečajih pripravili 219
kandidatov, ki so uspešno
opravili izpite A in B katego-
rije. Poleg teh pa v sodelova-
nju s srednjo kmetijsko in
živilsko šolo v Celju še 25
kandidatov za voznike trak-
torjev. Kot novost velja ome-
niti tudi to, da prihaja komi-
sija za opravljanje izpitov za
voznike motornih vozil iz
Celja v Slovenske Konjice in
da sedaj kandidati teoretični
del izpita opravljajo v doma-
čem kraju.        j^^E ONIČ
večje sodelovanje
s civilno zaščito
v žalski občini so od 1. fe-
bruarja do začetka tega ted-
na opravili že petnajst obč-
nih zborov prostovoljnih
gasilskih društev ali več
kot polovico.
Na žalskem občnem zboru
so ugodno ocenili lani oprav-
ljeno delo, kjer pa je še ved-
no veliko možnosti za izbolj-
šave in večjo učinkovitost te
Pomembne organizacije.
Predsednik Franc Naraks je
razložil tudi program dela za
letos, ki ima šest temeljnih
točk. Vse leto bo potekala
požarnovarnostna preventi-
va po stanovanjskih objektih
in pregledi izpravnosti hi-
drantov. Kot v ostalih dru-
štvih bodo tudi v žalskem
namenili vso pozornost
y2goji mladine pa tudi starej-
šega članstva. Okrepiti je tre-
ba sodelovanje s civilno zaš-
čito v kraju in občini, ker je
bilo na tem področju doslej
premalo narejenega. Sodelo-
vali bodo z vsemi šolami in
delovnimi organizacijami,
posebno pozornost pa bodo
namenili področju NOB.
Ob 30-letnici občinske ga-
silske zveze Žalec sta dobili
priznanje Ivanka Strnad in
Ivan Cotl, za 10 do 30 letno
delo v društvu pa Iztok San-
da, Franc Trobeš, Anton Ve-
ne in Vili Silovšek. V čin ga-
silca prve stopnje so napre-
dovali Marija Vidmajer, Do-
ra Cepin, Andrej Novinšek,
Joži Stiplovšek, Darko Ko-
prive. Alojz Cilenšek. Dam-
jan Smiljan, Ivan Oresnik,
Srečko Veler, Mario Špec,
Iztok Sanda, Jaka Ugovšek,
Franci Strnad in Jože Turn-
šek mlajši. Za častnega po-
veljnika žalskega gasilskega
društva pa so imenovali dol-
goletnega gasilca Karla Ju-
ga, ki je občni zbor tudi
vodil.
T. VRABL
Uspešen tečaj smučanja
Smučarsko društvo Prebold je pripravilo začetni tečaj smučanja. Obiskalo ga je 115
otrok, tečaj pa so vodili vaditelji in učitelji smučanja tega društva. Trajal je pet dni po dve
uri na dan. Vodja tečaja Marjan Plavčak nam je povedal, da v tem tednu poteka že drugi
tečaj, ki ga prav tako obiskuje preko sto otrok, največ pa iz vrtca. V ponedeljek so se pričeU
tudi tečaji za najmlajše v Celju - Na Golovcu in Gričku. Na sliki: Voditelj smučanja Anton
Grenko med učenjem najmlajših. T. TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNIKI
13. FEBRUAR 1
S Samorastneži v jubiiej
Tristota premiera v SLG Celje
Jutri zvečer bo ansambel
SLG Celje krstno uprizoril
novo izvirno slovensko dra-
mo Ferija Lainščka Samo-
rastneži, v režiji Francija
Križaja. S tem bo poklicni
ansambel v Celju zaokrožil
dosedanjo uspešno delova-
nje s 300. premierno uprizo-
ritvijo od 17. marca 1951, ko
se je prvič predstavil pre-
miernemu občinstvu. Gre
za pomemben jubilej v celj-
skem in širšem slovenskem
prostoru, ob katerem velja
opozoriti še na stalnico, da
je imelo celjsko gledališče
vselej posluh za slovenske
novitete in uveljavitev mla-
dih avtorjev.
Samorastneži Ferija La-
mščka so svobodna variacija
na Prežihovo temo. Delo izri-
suje usodo otrok Hudabiv-
ške Mete. Rod se razcepi v
tiste, ki gospodujejo in v ti-
ste, kijih gospodujoči tlačijo
in mučijo do izničenja. V raz-
pletu zgodbe se izničijo tudi
tlačitelji. Lainščkova variaci-
ja je po slogu bolj podobna
ekspresionističnim dram-
skim obhkam. Drama je na-
pisana z izredno zagnanostjo
in v visokem poetičnem jezi-
ku in je ponudila svojevrsten
izziv režiserju in igralcem. Z
njo se brez dvoma pisatelj
prepričljivo uvršča med slo-
venske dramatike.
Jubilej bodo tako v SLG
Celje obeležili delovno. De-
lovno in slovesno bo v gleda-
lišču tudi jutri popoldne,
pred samo premiero. Na sre-
čanje so namreč poleg pred-
stavnikov republiškega ko-
miteja za kulturo, kulturne
skupnosti Slovenije, povabi-
li tudi vse nekdanje umetni-
ške delavce tega gledališča.
Stekel bo pogovor o 35-letni-
ci delovanja poklicnega gle-
dahšča v Celju, ki so ga na-
slovili: »Spomini in vizije«.
Udeleženci srečanja se bodo
sprehodili po zgodovini celj-
skega gledališča in tako na
svojstven   način   obogatili
razmišljanja za v naprej. Raz-
govor bo dodal pečat k praz-
ničnemu razpoloženju ob ju-
bileju. Do konca sezone pa
želijo v gledališču izdati po-
seben almanah s prispevki
umetniških sodelavcev in
kritikov.
Celjski poklicni gledali-
ški ansambel je doslej odi-
gral približno 6500 pred-
stav, ki si jih je ogledalo več
kot Z milijona gledalcev.
Veliko tudi na gostovanjih
v širšem slovenskem pro-
storu v več kot 60 različnih
krajih, kamor ga vabijo in
kjer so pač tehnične možno-
sti za uprizoritve.
Odrsko igro Ferija Lainšč-
ka Samorastneži je režiral
Franci Križaj, dramaturg je
bil Taras Kermauner, lekto-
rica Majda Križaj, scenograf
Marjan Kravos, kostumogra-
finja Milena Kumar, za glas-
beno opremo je poskrbel Ivo
Meša. Nastopa domala ves
umetniški zbor. Premiera bo
jutri, v petek, ob pol osmih
zvečer. K jubileju iskrene če-
stitke!
MATEJA PODJED
Tisoč in en večer
Letna zbirka Mohorjeve med bralci
Naslov je sposojen po
knjigi Antona Dermote ali
kakor jo je sam poimenoval
v podnaslovu: Iz življenja
poklicnega pevca. To je ena
od petih knjig redne letne
knjižne zbirke naše najsta-
rejše knjižne založbe Mo-
horjeve družbe v Celju za
leto 1986.
Ob koledarju za leto 1986,
ki ga v koledarskem delu
krasijo reprodukcije fresk
hrastoveljske cerkve, so izšle
še štiri knjige. Ena je že ome-
njena v naslovu in govori o
našem znanem pevcu Anto-
nu Dermoti, ki živi in ustvar-
ja na Dunaju. Erna Meško je
napisala knjigo z naslovom
Rada bi vam povedala, pred-
stavlja pa nenavaden prikaz
notranjih občutenj človeka
ob hoji skozi življenje do so-
potnikov, soljudi in krajev.
Slovenske večernice so nam
dale knjigo Stanka Lapuha z
naslovom Črni svatje in Kos
- dve zgodbi iz živalskega
sveta. Zbirka Naši kraji pa
nam je prinesla knjigo Mat-
jaža Puca z naslovom Hodil
po zemlji sem naši, ki nam
razkriva izbor člankov, ki so
avtorjevi osebni pogledi na
našo naravno in kulturno de-
diščino.
Knjige Mohorjeve družbe
so v več kot stoletnem po-
slanstvu prinesle v sloven-
ske domove več kot tisoč in
en večer svetlobe prosvet-
Ijenstva in samozavesti.
D. MEDVED
Dosiedna miitenost
L. Pongrašič ¥ Muzeju revolucije
številnim prireditvam ob
slovenskem kulturnem
prazniku se je v teh dneh
pridružila tudi razstava ki-
parskih del Lojzeta Pongra-
šiča, ki je sicer v Aeru zapo-
slen kot varilec, vstopa pa v
tem letu že v tretje desetlet-
je kiparjenja in organizira-
nega razstavljanja svojih
del.
Na razstavi, ki je odprta v
Muzeju revolucije, lahko vi-
dimo tudi risbe in ponazori-
tev mozaika v pravem kam-
nu. To je poskus, risbe pa so
pomembna podoba kom-
pleksnega razmišljanja av-
torja, ki se ukvarja z odnosi v
prostoru.
Tudi tokrat ostaja Lojze
Pongrašič najbolj zvest sa-
memu sebi in svojemu ele-
mentarnemu odnosu do ma-
teriala. To se vidi najbolj v
lesu, manj v skulpturah, ki
jih je razstavil v glini. V lesu
je še bolj poglobil odnos, do
katerega seje dokopal v letih
dela in študija. Znal je elimi-
nirati tiste podrobnosti, ki so
v izpovedni čistosti obreme-
njevale značilnost kiparske-
ga medija. To je glavni po-
udarek, ki pooseblja splošni
vtis z omenjene razstave, ris-
ba pa je nekaj novega, nekaj,
kar doslej pri Lojzetu Pon-
grašiču še nismo videli.
Podrobnost z otvoritve, ki
je bila prejšnji petek: kljub
nekaterim splošnim napove-
dim, da so prireditve ob kul-
turnem prazniku formalnost
in brez pravega občinstva, se
je na omenjeni otvoritvi raz-
stave ljudi kar trlo.
D. MEDVED
»iVIož s i(iobuifom
Januarja letos je v Diisseldorfu umrl v starosti pet
šestdesetih let Joseph Beuys, »mož s klobukom« h
so ga popularno imenovali, verjetno najbolj atraktiv
osebnost sodobnega umetniškega sveta ustvarjalec,
je vztrajno zagovarjal mnenje, da je > vsak človek umt
nik« in s takšnim demokratičnim stališčem nedvomi
sprožil polet, pa tudi kakšno zablodo sodobne umi
nosti.
Beuysovo ustvarjanje je bilo vseskozi povezano
življenjem. Izhajalo je iz razmerja med njegovim gl
bokim spoštovanjem narave in civilizacijskim razv
jem, ki s svojo težnjo po tehničnih koristih ubija pi
mamo, elementarno nrav človeka. S takšnim koren
njenjem v elementarnosti je bil Beuys pravzaprav tip
čen predstavnik moderne umetnosti, ki je že vse o
znamenite Picassove »Les demoiselles d'Avignon« ,
leta 1907, izražala svoj upor in dvom v avtentičnoi
civilizacijske formule. Dejstvo je, da lahko s smrtj
Beuysa kot umetnika, ki je izkoristil jedro modei
nizma do skrajnih možnosti, zaključimo tudi obdobj
moderne v umetnosti, ki se vse bolj preliva v t.i. posl
modernizem.
Pri nas se z Beuysovim delom skorajda nismo imel
prilike srečati. Leta 1983 je bila v ljubljanski Modem
galeriji na razstavi Sodobna nemška risba razstavljeni
njegova risba »Kateri vzorec naj vzamem za novi pulo
ver?«. To, »čutno nazorno« delo iz leta 1968 je bik
izvrstna ilustracija Beuysovih ustvarjalnih teženj, k.
pa je ob nepoznavanju njegovih estetskih izhodišč
nujno delovala banalno in abotno. Razumljivo je tudi,
da Beuysovo delovanje ni učinkovalo ali odzvanjalo v
okviru naše institucializirane umetnosti; odzive je moč
zaslediti v alternativnih oblikah kulture in pa pri kakš-
nem »outsiderskem individualistu«.
Nekoč so umetniki umirali v bedi in pozabi, danda-
našnji pa jih je vse več, ki zapuščajo ta svet v izobilju,
tančico slave pa so si nadeli že po prvi razstavi. To
priča o korenitih spremembah v fenomenu Umetnosti,
ki se navkljub svoji modemi nerazumljivosti uspešno
vključuje v stvarno življenje. Prisotnost osveščenosti v
sami ideji moderne umetnosti, realizirana s pomočjo
mrtvega zajca, ujetega kojota, masti in klobučevine pa
je prav po zaslugi »moža s klobukom.«
BORI ŽZUPANČIČ
Herman v graščini Grmovje
Največ po zaslugi ravnate-
ljice doma Nine Pokom Ma-
rije Trobec v Grmovju je
akademski kipar Anton Her-
man dobil v obnovljeni graš-
čini imeniten prostor, kjer si
je uredil stalno razstavo svo-
jih del v različnih tehnikah.
Seveda bo razstavo občasno
dograjeval in zamenjeval ne-
katere eksponate. Vsekakor
gre za domiselno idejo, kako
olepšati prostore in dati lju-
dem, ki v njih prebivajo ter
tistim, ki jih obiskujejo, del-
ček lepega iz sveta Ukovne
umetnosti. Prav gotovo pa
bo razstava privabila tudi ti-
ste, ki sicer doma Nine Po-
kom ali graščine nikoli niso
obiskali. To bo še posebej
primerno spomladi, poleti in
jeseni, ko bodo urediU še
okolico.
Anton Herman je d(l»mačin
iz Galicije, zato je kar razum-
ljivo, da je v domačem kraju
dobil možnost prikazati dela
iz širokega likovnega sveta,
ki ga obvlada v akvarelu,
grafiki, kiparstvu in še čem.
Doslej je pripravil že 26 sa-
mostojnih razstav, sodeloval
pa je tudi na mnogih skupin-
skih. Dela so nastala in še
nastajajo v njegovem atelje-
ju v Titovem Velenju, kjer
tudi sicer živi. »V Grmovju
sem poskušal prikazati na
enem mestu, kaj vse delam
in kaj znam. Dela bom ob-
časno zamenjeval, bodo pa
tudi naprodaj,« pove Anton
Herman, ki sicer poučuje te-
lesno vzgojo na šoli Boris Ki-
drič v Celju.
V graščini je zbrana polo-
vica njegovih del manjšega
in srednjega formata, ki se
dopolnjujejo v prijetno celo-
to, so pa dober prikaz Her-
manove ustvarjalnosti in ra-
ziskovanja v likovnem svetu.
»Zanima me gibanje sto-
pala, kajti stopinje so simbol
našega bivanja v sedanjem
prostoru. Samo zamisli si
stopinje v snegu ... Za zdaj
sem pri stopinjah naredil pi-
ko na i, nadaljeval pa bom po
lastnem študiju, kajti meni
to ogromno pomeni. Umet-
niki pač stalno nekaj posku-
šamo. Pri posameznih nači-
nih dela nočem priti do kon-
ca, ampak si pustim čas za
kasnejše ponovno ustvarja-
nje, nadaljevanje začetega.
Morajo biti spremembe, kaj-
ti drugače se zasitiš sam in
tudi druge, ki te gledajo. Mi-
slim da se z nekaterimi ek-
sponati uvrščam v vrh, ne sa-
mo doma . . . Veliko sem de
lal in se izpopolnjeval po Ita
liji, kar, mislim, se pozna m
mojih delih.«
Nemiren duh je Anton
Herman, ki ustvarja že pet-
najst let. Stalno je v gibanju
in raziskovanju. Dobro je
poznan in tudi dobro oce-
njen njegov ciklus portretov
slovenskih športnikov od
Štuklja, Cerarja do Lorgerja.
Vidi se, da zna delati, da poz-
na svoj posel. Razmišlja o ga-
leriji v graščini ...
»V Galiciji sem preživel|
mladost in prav je. da temu i
lepemu kraju nekaj poda-
rim. Začetek bo težek, ven-
dar se bo galerija začela uve-'
Ijavljati z osebnimi stiki in
obiski. Sicer se pa bo kraj
urbano razvijal in tu bo ved-
no več ljudi. Zgradili bodo še
okoli 30 hiš, dobili pošto, šo-
lo, pred krajem je bodočnost
in zakaj poleg ostalih dobrin
ne bi imeli še kulturne. Tu
ljudje pojejo, igrajo, prav je,
da imajo tudi likovni ko-
tiček.«
TONE VRABL
Foto: JANEZ KROFLIČ
Razglašanje Iculturne dediščine
Usoda naših spomenikov,
vse od starih mestnih, tr-
ških in vaških domačij, spo-
menikov NOB, pa do cerkva
in gradov, je že dolgo eno
izmed vprašanj, ki vznemir-
jajo našo javnost. Živimo v
času, ko se skušamo ovesti
svojih korenin, sem pa sodi
tudi vse tisto, kar nas obda-
ja in kar smo podedovali iz
preteklosti.
Skrb za ohranjanje spome-
nikov ali kot v novejšem ča-
su navadno rečemo kulturna
dediščina, je naša družba za-
upala specializiranim orga-
nizacijam, spomeniški služ-
bi, ki jo na celjskem območ-
ju opravlja zavod za spome-
niško varstvo v Celju. Pri
njegovem delu pa ne gre kaj-
pak le za obnavljanje spome-
nikov, marveč vselej tudi za
njihovo evidentiranje. Do-
kler naše dediščine ne poz-
namo, je ne moremo vredno-
titi in spoštovati, zato je ena
temeljnih nalog spomeniške
službe prav v tem. da doslej
neznano kulturno dediščino
na terenu evidentira, stro-
kovno opredeli in ovrednoti,
nakar so šele možni ustrezni
varstveni ukrepi.
V skladu z zakonom zato
zdaj celjski spomeniški za-
vod pripravlja evidenco spo-
menikov najrazličnejših zvr-
sti, ovrednotene spomenike,
od arheoloških do vseh dru-
gih pa nato razglašajo pri-
stojne občinske skupščine.
Celjski spomeniški zavod je
nazadnje evidentiral kultur-
no dediščino v hrastniški ob-
čini, ki tudi sodi v njeno pri-
stojnost. Naravna in kultur-
na dediščina je bila torej v tej
občini prvič evidentirana.
Elaborat je rezultat večme-
sečnega dela celotnega zavo-
dovega strokovnega tima,
sodelovali so strokovnjaki z
najrazličnejših področij, od
naravovarstvenikov oziroma
biologov in arhitektov kraji-
ne, do arheologov, etnolo-
gov, umetnostnih zgodovi-
narjev in arhitektov.
Delček naše kulturne kra-
jine bo tako spet kompleks-
no ovrednoten, naravno in
kulturno dediščino na tem
območju pa bo mogoče pol-
novrednje vključevati v
družbene načrte.
Z. S.
Premiera Kastellce
člani prosvetnega društva v Veliki Pirešici se že dalj
časa pripravljajo na uprizoritev igre Kastelka. Premiera
bo 23. februarja, delo pa režira Jožica Ocvirk, ki igra tudi
glavno vlogo - Kastelko.
T. TAVČAR
Razvejana Iculturna dejavnost
Delo Delavsko prosvetnega društva Svoboda Polzela je
bilo v preteklem letu uspešno, so poudarili na letni konfe-
renci minulo soboto. O delu je poročal predsednik Stanko
Novak, ki je na kratko orisal delo moškega in mešanega
zbora, vokalne skupine Lastovka, gledališke skupine,
ansambla Slovenija, tamburaške skupine, plesne skupine,
kino sekcije, društvene knjižnice, razstavnega salona
Komenda in poletnih kulturnih prireditev. V program dela
za letos pa so zapisali, da bi radi povečali število članov v
vseh sekcijah in uredili galerijo Darinke Pavletič-Lo-
vrenčak.
T. TAVČAR
13. FEBRUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Marjan Skornišek
Jovica Ivaniševič
Franc Kos
Brane Stermecki
Zvone Brilej
Na Golteh v vseh pogledih bolje kot prejšnja leta
Motijo pa še vedno prevelilie vrste pri žičnicali in nedisciplina smučarjev
Kot kaže, se v zimski sezo-
ni 1985/86 upravljalci smu-
čarskih centrov ne bodo
mogli pritoževati zaradi
skromne debeline snežne
odeje. Podobno je tudi na
Golteh, kjer sicer tudi pred
zadnjimi padavinami snega
ni manjkalo. Sezona je ena
redkih, ki je s snegom po-
stregla ob vseh pomembnej-
ših konicah, ko je bil obisk
največji: med prazniki ob
Dnevu republike, med no-
voletnimi prazniki in tudi
med počitnicami, tako da se
v tem centru lahko pohvali-
jo z rekordnim obiskom.
Golte smo obiskali prejšnji
teden, ko so na nov sneg še
čakali in podobno kot v osta-
lih centrih nas je zanimalo
predvsem mnenje smučar-
jev, gostov in upravljalcev o
letošnjih razmerah na smu-
čiščih. Ker je Golte v januar-
ju obiskalo v povprečju tisoč
smučarjev dnevno, torej več
kot prejšnja leta, je bil pro-
blem, kako z gondolo čim-
prej prepeljati vse smučarje
do smučišč, še večji kot v
preteklosti. Kljub temu je bi-
lo zastojev in čakalne dobe
zaradi boljše organizacije
manj kot lani. Marjan Skor-
nišek, strojnik, je o tem po-
vedal: »Dnevno smo opravili
z gondolo med 35 do 40 vo-
ženj od spodnje postaje do
hotela, vendar čakalna doba
ni bila tako dolga kot prejš-
nja leta. Bolje smo se organi-
zirali pn spodnji postaji, ta-
ko da je bilo tam tudi manj
prerivanja in nereda. Manj
problemov smo imeli seveda
pri povratku smučarjev v do-
lino, saj se redno vsaj polovi-
ca tistih, kijih z gondolo pre-
peljemo do hotela, nazaj spu-
sti po cesti, s smučmi.«
Po izjavah sodeč, so bile
letos boljše usluge tudi v ho-
telu, ki je s svojimi skromni-
mi posteljnimi zmogljivost-
.mi skozi vso sezono zaseden.
Največ je gostov iz Istre,
predvsem iz Rovinja, Poreča
in Pule.
Jovica Ivaniševič iz Rovi-
nja je o kakovosti uslug in
urejenosti smučišč povedal:
»Že peto leto zaporedoma z
družino prihajamo na Golte
in mislim, da so usluge letos
najboljše. To velja tako za
urejenost prog kot tudi za
ponudbo v gostinskem delu,
ki je pestrejša in bolj kako-
vostna. Manjka le nekaj iz-
venpenzionske ponudbe, saj
si v sedmih dneh. kolikor jih
po navadi preživimo tukaj,
želimo tudi kakšnega organi-
ziranega izleta. Tega bi orga-
nizirali tudi sami, a žal ni po-
skrbljeno za prevoz nazaj, saj
po 20. uri gondola ne vozi
več.-'
Najštevilnejši so seveda
smučarji s širšega celjskega
območja. Da bi bilo njihovo
mnenje kar se da objektivno,
smo poiskali rednega gosta
centra, ki na Golteh ni pr\'ič.
Franc Kos iz Titovega Vele-
nja \-sa) desetkrat v sezoni
smuča na Golteh:  Lahko re-
čem, da za urejenost smučišč
dobro skrbijo, pa tudi na od-
nos žičničarjev do smučarjev
nimam posebnih pripomb.
Imam pa nekaj dobronamer-
nih pripomb, z odpravo kate-
rih bi bila smuka tukaj še
boljša. Predvsem bi lahko
bila tekmovališča in proge za
trening zavarovane, tako da
ne bi več prihajalo do prepi-
rov na smučišču, odpravlje-
na pa bi bila tudi nevarnost
poškodb. Tako bi tudi zame-
njali (na ročki) nekatera pok-
varjena sidra, kar tudi ni po-
sebno velika investicija. Naj-
bolj me seveda moti preriva-
nje v vrstah pred vlečnicami,
pri čemer prednjačijo smu-
čarji, ki imajo tukaj treninge.
Ti se prerivajo tudi takrat ko
ne trenirajo, kar povzroča
nejevoljo vseh ostalih. Sicer
pa, potrebno bi bilo več dis-
cipline tudi med nami, smu-
čarji samimi. Ne le na smu-
čišču, kjer bi lahko bil tudi
kakšen redar, tudi v vrstah
pred vlečnicami in pri spod-
nji postaji nihalke.«
Smučarska kultura oziro-
ma nekultura je tema, kiji na
naših smučiščih nasploh, pa.
tudi mi novinarji, posveča-
mo premalo pozornosti. Z
upoštevanjem Zakona o var-
nosti na javnih smučiščih bi
namreč lahko preprečili
marsikatero nezgodo ali pa
zmanjšali število neljubih
scen na smučiščih. In kateri
so najpogostejši vzroki
nezgod?
Brane Stermecki s postaje
milice Mozirje je o tem pove-
dal: »Januarja je bilo na Gol-
teh 23 nezgod, od tega 11 zlo-
mov nog, ostalo pa so bile
lažje telesne poškodbe kot
so odrgnine in udarnine. Od-
stotek poškodovancev v pri-
merjavi s 23 tisoč smučarji,
kolikor se jih je v januarju
smučalo na Golteh. ni velik,
vendar pa bi lahko masikate-
ro poškodbo smučarji pre-
prečili sami, z upoštevanjem
vseh pravil, ki so pri smuča-
nju potrebna. Do poškodb
prihaja najpogosteje zaradi
precenjevanja fizičnih zmog-
ljivosti, predvsem mlajših
smučarjev, med katerimi je
največ zlomov, ki so v večini
vsi posledica preutrujenosti.
Primerjalno lani ni bilo toli-
ko nezgod, vendar moramo
upoštevati, da so bile tudi
snežne razmere slabše. Mi
smo zadolženi za kontrolo
urejenosti smučišč in s tem
upoštevanja zakona o njiho-
vi urejenosti. Letos še nismo
imeli pripomb. Letos tudi še
nismo kaznovali smučarjev
za kršenje javnega miru in
reda, za vinjenost ali pa div-
janje po smučišču. Kontrole
opravljamo tedensko, kar se-
veda še ni dovolj, saj so smu-
čarji bolj disciplinirani, če na
smučišču vidijo miličnika ali
pa reditelja.«
Miličniki tudi opozarjajo
smučarje na pomanjkljivo
opremo, saj večina smuča
brez zavor ali lovilcev smuči,
kar možnost, da pride do
nezgode, še povečuje. Skrbi-
jo pa tudi za varnost premo-
ženja: »Letos je bilo manj ta-
tvin smuči in ostale opreme,
predvsem zato, ker smo se
tega problema lotili bolj or-
ganizirano, z dobro poveza-
vo med upravljalci in postajo
milice. Tako imamo za lani
in letos neraziskano le eno
kaznivo dejanje. Da je kraj
manj, pa so pomagale tudi
naše učinkovite in posebno
lani zelo odmevne akcije. Žal
smučarji tudi sami še niso
dovolj samozaščitno osveš-
čeni in puščajo opremo brez
nadzora povsod v okolici ho-
tela.«
Smučarske kulture se se-
veda začnemo učiti ko prvič
stopimo na smuči. V smu-
čarski šoli Brilej RTC Golte
temu namenjajo še posebno
pozornost: »Cisto normalno
je. da naš postopek poučeva-
nja zajema določene elemen-
te varnosti na smučišču. Os-
nova smučanja je namreč
obvladanje smuči v vsakem
trenutku. Da se tega nauči-
mo, ni nikoli prepozno, kar
dokazuje tudi dober obisk
naše smučarske šole, kjer je
struktura prijavljenih takš-
na, da imamo tudi do polovi-
co     starejših     smučarjev.
Obisk v šoli je letos zelo do-
ber, dobri pa so tudi pogoji
za učenje. Vsi vaditelji so na-
mreč strokovno usposoblje-
ni. Podobno kot vsi v centru,
kjer so usluge v vseh pogle-
dih boljše kot lani, predvsem
pa veliko boljše kot v prejš-
njih letih, se tudi mi trudi-
mo, da prijavljenim nudimo
čim več. Letos imamo prvič
organizirano tudi tekmoval-
no šolo. O varnosti pa le še
toliko, da tudi učitelji smu-
čanja opozarjamo na var-
nost. Moram pa povedati, da
med tistimi, ki povzročajo
nered na smučiščih, niso le
mladi, tudi starejši znajo pre-
ceniti svoje zmožnosti. Mi-
slim da predvsem zato, ker
nimajo potrebnih osnov na
katerih bi lahko svoje smu-
čarsko znanje dograjevaU,«
je povedal vodja smučarske
šole na Golteh Zvone Brilej.
Prevelika objestnost na
smučišču je včasih tudi po-
sledica dolgega čakanja v vr-
stah pred vlečnicami. Na
Golteh je tak »zamašek« se-
dežnica Medvedjak, kjer je
čakalna doba še posebno
dolga. Pomembna novost
centra bo zato v prihodnji se-
zoni nova dvosedežnica od
hotela do Starih stanov, s ka-
tero bo sedanja gneča bistve-
no manjša. O teh in ostalih
načrtih pa bo kaj več znane-
ga ob koncu tega meseca, ko
bodo o tem spregovorili na
Družbenem svetu za sanaci-
jo RTC Golte.
RADO PANTELIČ
Prireditve v
letu 1986
Celjska turistična zve-
za je objavila seznam tu-
rističnih in ostalih prire-
ditev na širšem celjskem
turističnem območju v
letu 1986. Sodeč po prija-
vah, ki so jih dobili iz
posameznih krajev in iz
posameznih turističnih
društev, novih priredi-
tev ne bo, kakšne pa bo-
do spremembe v pro-
gramskih zasnovah (ki
so v nekaterih primerih
prav zaželene) zaenkrat
še ni znano.
Turistične prireditve:
že prvega marca bo v Ce-
lju tradicionalni Valčkov
večer, naslednja turistič-
na prireditev pa bo šele
14. junija, Pomlad v pe-
klu v Šempetru. Od 16. do
21. junija bo v Celju Turi-
stični teden, v tem času
pa na Vranskem tudi
Večno lepe melodije.
Žalski Turistični teden
bo od 23. do 28. junija, ko
bo v Žalcu tudi Žalska
noč. Bogat, pester in tudi
časovno zelo raznolik
program bo tudi letos v
Ločah, na Loških polet-
nih prireditvah, ki bodo
trajale od 3. julija do 6.
septembra.
V juliju bo poleg teh
najprej Kovaški piknik
na Rogh (4. 7.), od 13. do
20. julija bo v Laškem Te-
den piva in cvetja, na Do-
brni 19. 7. Noč pod kosta-
nji, na Vranskem od
22.-22. 7. Kmečke igre,
19. in 20. 7. v Gornjem
gradu Čebelarski praz-
nik, 22. 7. v Strmcu Jugo-
slovanska folklora ter 26.
7. v Rogaški Slatini Veliki
rogaški ples.
V avgustu bo na Ljub-
nem flosarski bal (2.-3.
8.), v Braslovčah praznik
hmeljarjev (9. in 10. 8.),
Lučki dan - (10. 8.), Turi-
stični teden v T. Velenju
(16.-23. 8.), Večer pod li-
pco v Trebeliškem (16.8.),
Srečanje narodnozabav-
nih ansamblov na Graški
gori (17. 8.). Kmečki praz-
nik v Trnavčah (17. 8.), ter
Noč ob velenjskem jezeru
(23. 8.).
Septembra bo Turistič-
ni dan na Planini (7. 9.),
Velika kmečka tombola
na Vranskem (14. 9.) ter
Jesen v peklu (Šempeter,
20. 9.). 5. jugoslovanski
šanson v Rogaški Slatini
bo od 24. do 25. oktobra, v
oktobru pa bo tudi Kosta-
njev piknik v Šoštanju.
Hranilno kreditne
službe kmetijstva in
gozdarstva Žalec
razpisuje
dela in naloge
individualnega
poslovodnega
organa - direktorja.
Kandidati morajo poleg
splošnih pogojev, ki so do-
ločeni z zakonom, izpolnje-
vati še naslednje pogoje:
- da imajo visoko ali višjo
izobrazbo ekonomske,
pravne, organizacijske ali
agronomske smeri in 2. oz
4, leta delovnih izkušenj na
vodilnih ali vodstvenih de-
lih v zadružništvu ali fi-
nančni službi:
- ki izpolnjuje pogoje po
družbenem dogovoru ka-
drovske politike občine
Žalec.
Izbran kandidat bo imeno-
van za dobo 4. let.
Pisne prijave z dokazili o
izpolnjevanju razpisanih
pogojev, naj kandidati po-
šljejo v 15 dneh po objavi-
Prijavljene kandidate bomo
o izbiri obvestili v roku 30
dni.
Hranilno kreditna služba
kmetijstva in gozdarstva
Žalec (razpisna komisija)
Hmeljarska ul. 3
63310 ŽALEC
TURISTIČNO DRUŠTVO
Šempeter v Sav. dol.
objavlja
prosta dela in naloge
turističnega vodiča-gostinca
Pogoji:
- nižja gostinska šola ali kvalifikacija gostinske
stroke
- aktivno ali pasivno znanje nemščine oz. angleš-
čine
Delovno razmerje sklenemo za določen čas osmih
mesecev (marec-oktober). Ostalo po dogovoru.
Objavlja velja 8 dni od dneva objave. Kandidate bo-
mo obvestili o izbiri v 8 dneh po preteku roka za
prijavo.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
Turistično društvo
63311 Šempeter v Sav. dol.
Hude težave Savinjskega gaja
Letos bo vsaj še cvetja dovolj, za naprej pa . . .
Savinjski gaj v Mozirju, v
zadnjih letih ena najbolj
obiskanih turističnih točk v
Savinjski dolini, bo moral v
bodoče postati skrb vse
Gornje Savinjske doline, so
rekli na zadnji seji izvršne-
ga sveta skupščine občine
Mozirje, kjer so ocenjevali
težak finančni položaj v ka-
terem so se upravljalci gaja
znašli pred letošnjo sezono.
Dosedanji amaterski pri-
stop je skupno s prostovolj-
nim delom sicer ponesel ime
gaja tudi preko naših meja,
vendar pa na amaterski os-
novi širitev tega parka ne bo
več mogoča. Samo za sanaci-
jo lanskoletne zmrzali na-
mreč v odboru, ki skrbi za
urejanje  gaja,   potrebujejo
štiri milijone dinarjev, ki pa
jih bodo lahko dobili le s po-
močjo komunalne interesne
skupnosti in organizacij
združenega dela v občini.
Takšna rešitev je seveda za-
časna, v bodoče pa naj bi v
gaju več zaslužili, tudi z draž-
jo vstopnino, nekaj pa tudi z
dinarjem, ki bi ga v občini
posebej in namensko zdru-
ževali samo za razvoj turiz-
ma, o čmemer naj bi v krat-
kem razpravljali tudi delega-
ti v skupščinskih klopeh.
A finančni problem ni edi-
ni. Sodelovanje je zaradi na-
kopičenih težav in neureje-
nih razmer odpovedal tudi
mozirski vrtnar Jože Skorn-
šek, ki je vsa leta vzorno skr-
bel za ureditev gaja. Tega, ali
bodo lahko njegovo ljubitelj-
sko (ne le profesionalno)
vnemo v občini nadomestili,
še ne vedo, o tem pa bodo
razpravljali prihodnji teden.
Odboru za urejanje gaja pri
tem vsekakor ne bo lahlco,
posebej še. ker bi radi uredili
tudi nekaj objektov, na kate-
rih je delo lani zastalo. Kak
dinar več pa bi od obiskoval-
cev lahko dobili tudi v pri-
meru, da bi bili v že postav-
ljenih objektih uredili tudi
dodatne oblike ponudbe. Na
srečo je za letos poskrbljeno
vsaj za cvetlice, saj so že jese-
ni v parku posadili 50 tisoč
čebulic tulipanov in ostalega
cvetja, tako da si bo po tej
plati gaj še vedno vredno
ogledati.
R. PANTELIČ
10. STRAN - NOVI TEDNIK
13. FEBRUAR 1981
Gibalno prizadeti otroci so smučali
šola za starše in smučanje za otroke na Pohorju
Društvo za pomoč prizadetim s ce-
rebraino paralizo Celje je v začetku
meseca pripravilo šestdnevno šolo za
starše in smučanje za otroke na Želez-
ničarskem domu na Pohorju. 34 ude-
ležencev sta vodila Roman Hriberšek
in Marija Seničar.
Šolo so popestrili s predavanji pred-
sednika Zveze prizadetih za cerebral-
no paralizo Slovenije tovariša Poljan-
ca in zdravnikov zakoncev Veličkovič,
ki sta v zadnjih desetih letih mnogo
naredila za prizadete v svetovnem me-
rilu. Starši so dobili odgovore na mno-
ga vprašanja tudi v medsebojnih
stikih.
Smučanje za prizadete otroke ni sa-
mo sprostitev, rekreacija. Je šola za
življenje,  ki omogoča enakopravno
vključevanje v družbo zdravih. V Slo-
veniji je smučanje del naše kulture,
vključimo pa ga lahko tudi v terapijo
in osamosvojitev otrok. Ko gredo pr-
vič od staršev, so prisiljeni skrbeti zase
in opravijo marsikaj, česar doma še
niso, čeprav bi zmogli. Navadijo se sa-
mostojno oblačiti in jesti, skrbijo za
osebno higieno, se pri smučanju priva-
jajo novih gibov. Palice, smuči in čev-
lji nudijo oporo, tako da otroci, ki s
težavo hodijo, postanejo dobri smu-
čarji. S tem se jim odprejo nova po-
dročja gibanja v naravi, doživljajo ve-
selje, se potrdijo in dobijo več zaupa
nja vase.
Pri prizadetih otrocih je večina
spontanih gibov napačnih, zato je po-
treben močan team strokovnih delav-
cev pri fiziotorapiji na snegu. To je
sicer drago, a nobena cena ni previso-
ka, če dosežemo uspeh.
Smučanje je le eno od področij, kjer
se otroci z okvarami lahko uveljavijo.
Če jim hočemo pomagati, je nujna do-
bra organiziranost, v kateri imajo stro-
kovni delavci in starši enako pomemb-
no vlogo. Društvo se krepi z novimi
člani in v dobro otrok bi bilo prav, da
bi se vključih prav vsi. Informacije o
delu društva lahko dobijo starši pri dr.
Verdelovi na otroškem dispanzerju ali
pri tov. Špornovi na nevrofiziologiji v
Celju.
Med načrte društva sodi tudi udelež-
ba na mednarodnem simpoziju o mož-
nostih športne rekreacije za gibalno
prizadete, ki bo junija na Ohridu.
HERMAN ČATER
Ljudske pesmi na Vrhu
Kot lani so tudi letos v Vrhu nad Laškim za kulturni
praznik prijetno presenetili. Priredili so večer ljudskega
petja in sicer tako, da so iz vsakega zaselka in vasi povabili
skupine, ki naj bi segle po čim starejših ljudskih pesmih.
Nastopilo je osem skupin, večinoma moških »klap«. nekaj
pa tudi mešanih. Dogovorjeni med seboj so peli take pesmi,
da niti ena ni bila ponavljana. Prireditev m privabila v
dvorano, zgrajeno za okoli 150 obiskovalcev, le kakšnih 300
navdušenih poslušalcev, marveč tudi ekipo RTV. kije pevce
prišla posnet za svoje oddaje. O prireditvi bomo obširneje se
pisali. Radio Celje pa ji bo posvetil posebno oddajo.
(Foto: V MAROLT)
ALOJZ, JOŽICA
BASTL
Parižlje 61
Braslovče, telefor) 721-353
Zaposlimo:
- Dva kvalificirana
delavca
- enega
kovinostrugarja
za samostojno delo
in enega kovino
rezkalca
prav tako za samostojno
delo
OD 100.000 do 150.000 din
Tri nekvalificirane
delavce
ki se želijo priučiti na kovin-
sko obdelovalnih strojih.
OD od 60.000 naprej.
Satlerjeva zlatoporočenca
v soboto je sneg pobelil na-
ravo kot bi jo hotel odeti v
praznično oblačilo. Tako se je
vsaj zdelo številnim svatom,
ki so spremljali Satlerjevega
Mihaela in Kristino k zlati po-
roki.
Veternikova oče in mama,
kot ju imenujejo vsi, kiju poz-
najo, živita na kmetiji v Zalo-
žah že vse svoje življenje. Oče
Miha se je na Veternikovo do-
mačijo priženil iz sosednjega
obronka ter leta 1936 zagospo-
daril. Vseskozi velja za napred-
nega kmeta, ki v svoje gospo-
darjenje in kmetovanje rad
vpeljuje novosti, ki se mu zdijo
smotrne. Kristina je rodila tro-
je sinov in hčer. Vso svojo skrb
in ljubezen je posvečala njim
in možu, tako da v družini.ni
manjkalo razumevanja in lju-
bezni. Medtem se je Mihael
razdajal tudi drugod. Opravljal
je razne funkcije tako v krajev-
ni skupnosti kot jsri društvih
in organizacijah. Sest let je bil
tudi predsednik Krajevnega
ljudskega odbora na Polzeli.
Za uspešno kmetovanje in
družbeno delo je prejel več
priznanj in odlikovanj.
Čeprav sta zakonca še čila in
dokaj zdrava, sta glavno breme
kmetovanja prepustila sinu
Daniju in njegovi ženi. Skupaj
živijo na domačiji, ki je vzorno
urejena. Jubilanta pa sta naj-
bolj zadovoljna, kadar se doma
zberejo tudi drugi člani druži-
ne. Imata že šest vnukov in
pravnuka. Številnim prisrč-
nim željam ob zlatem jubileju
se pridružujemo tudi mi.
TONE TAVČAR
Komisija za delovna razmerja
MERCATOR-ROŽNIK, TOZD GOLOVEC, Ljubljana,
Leninov trg 4, objavlja prosta dela in naloge za*
PE Center osnovne preskrbe v Celju, na Hudinji:
1. prodajalke II
(4 delavke)
POGOJA:
končana šola za trgovinsko dejavnost
tečaj higienskega minimuma
2. natakarice I
POGOJI:
končana gostinska šola
1 leto delovnih izkušenj
30 dni poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili: pod 1. za določen
čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopu-
stu), pod 2. za nedoločen čas, s polnim delovnim
časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev
sprejema 8 dni po objavi komisija za delovna razmer-
ja na naslov: Mercator Rožnik, Tozd Golovec, Ljub-
ljana, Leninov trg 4.
Informacije po tel. št. 31-320 ali (061) 443-968.
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
DELOVNA ORGANIZACIJA
KOfVlUNALA CELJE
Občane in OZD obveščamo, da na osnovi sklepov
delavskih svetov TOZD Javne naprave, TOZD
Ceste-kanalizacija, TOZD Vodovod in TOZD
Plinarna s 6. 2. 1986 obračunavamo nove cene
naslednjih komunalnih storitev:
TOZD Toplotna oskrba
obvešča občane in OZD, da na osnovi sklepa DS
obračunava nove cene ogrevanja od 1. 2. 1986:
kovinotehna
TOZD ZUNANJA TRGOVINA
Komisija za delovna razmerja
objavlja
dela in naloge
prevajalca
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še:
- VII. ali VI. stopnja strokovne zahtevnosti ustrezne
smeri
- 3 leta delovnih izkušenj,
- aktivno znanje ruskega in angleškega jezika, na-
mesto angleškega jezika lahko tudi drug svetovni
jezik.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objav-
ljenih del in nalog, naj pošljejo pisne ponudbe z
dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi
na naslov:
KOVINOTEHNA, Mariborska c. 7. Kadrovski oddelek
13. FEBRUAR 1986
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Sto žensk na
morju
Bliža se izlet 100 žensk na
morju in ne zamerite mi, če
vas spet nadlegujem. Lani je
bila na moje veliko veselje
izžrebana Marija Škorjanc,
ki pa na izlet ni šla. Letos
imam veliko prošnjo, čeprav
vem, da odloča žreb.
V Podčetrtku, v Imenski
gorci, živi 82-letna ljubezni-
va Berta Strašek. Še vedno
je zelo delovna na velikem
posestvu, ki pa gaje zapusti-
la svojemu sinu. Sinje zaradi
sladkorne bolezni pred štiri-
mi leti umrl in vse je podedo-
vala snaha, ki s taščo slabo
ravna. Ponovno se je poroči-
la in zet je kar v redu. Stra-
škom je en sin padel, mož pa
je že pred več leti umrl. Ro-
dila je devet otrok.
Zelo rada bi videla, če bi jo
razveselili z izletom, saj je
veselja še kako potrebna. Ce-
lo leto sem računala na to in
pridno bom pošiljala kupone
zanjo, saj je v življenju izgu-
bila vse najdražje, samo do-
bre volje do dela in soljudi
ne, čeravno je že vsa upog-
njena.
Upam, da ne boste rekli,
spet ta mama Gajšek. Že
vnaprej hvala za skrb za
kmečko delovno ženo in pri-
srčne pozdrave z mislijo na
žreb, da bi se posrečilo tudi
Berti Strašek.
mama GAJŠEK,
Celje
Uredništvo:
Hvala za pismo. Žal, po-
magati ne bomo mogli. Po-
magal bo lahko le žreb.
Ostaja tolažba, da ta le ni
vedno muhast in da bo to
pot namenjen kmečki mate-
ri, ki bi jo še kako radi vzeli
s seboj.
Pred 35 leti
v soboto. 11. januarja, je
bila v gostišču Andreja Jer-
neja v Šentjurju pri Celju
redka slovesnost. Po 35 letih
so se sestali nekdanji dijaki,
ki so leta 1950 opravili malo
maturo v takratni nižji gim-
naziji v Šentjurju.
Zbirati so se začeli ob 18.
uri. Nekateri med njimi so se
po maturi le še malokdaj sre-
čali. Bilo je mnogo primerov,
da se med seboj niso več
poznali - takrat še otroci, da-
nes mnogi že z vnuki, so si
segali v roke.
Zažareli so rdeči nagelj i v
pozdrav, mali maturanti so
za nekaj trenutkov odložili
vsakdanje skrbi. Izbrali so
posrečen program: osebne
izpovedi o svojem življenju.
Marsikatera bi bila kar pri-
merna zasnova za izvirno in
zanimivo črtico.
Mnogi so prehodili težko
pot študija ob delu in postali
inženirji, gospodarstveniki,
profesorji, učitelji, medicin-
ske sestre, vsi predano
opravljajo svoje delo.
Iz pripovedi je izžarevala
močna življenjska volja do
ustvarjalnega dela, kar budi
še kako potreben opti-
mizem.
Navzoče so pozdravili tudi
pevci šentjurskega pevskega
zbora s pesmimi Ipavcev.
Organizatorica, tudi sama
jubilantka, Nada Jerrtbjeva,
je vložila za pripravo in iz-
vedbo tega lepega srečanja,
veliko truda.
DRAGICA RAUTER,
Šentjur
Delajo, ker
hočejo
Pred nedavnim smo v NT
brali, da teharski gasilci de-
lajo kar hočejo. To ni res, de-
lajo, ker hočejo delati. To je
tudi namen njihove humane
dejavnosti, saj niso gasilci le
na papirju, temveč tudi v de-
lu. Vsakomur pomagajo pri
nesreči in varujejo skupno
družbeno imetje.
Člani GD so se 24. januarja
zbrali k svojemu občnemu
zboru pri Mlinarjevem Jane-
zu. Povabili so vsa sosednja
društva, predstavnike KS,
prijateljsko društvo iz Ga-
brovca pri Metliki, ki jim je
pred nedavnim ugodno pro-
dalo rabljeni avtomobil in
predsednika Občinske gasil-
ske zveze.
Kljub temu, da društvu
primanjkuje kadra, so boga-
ta poročila pričala o dobrem
delu. Imajo desetino pionir-
jev, desetino mladincev, dve
članski desetini in še deseti-
no veteranov, z najstarejšim
gasilcem Francem Kože-
ljem, ki ima že 89 let. V takš-
nem sestavu so tudi tekmo-
vali v občinskem merilu. Ve-
terani in mlajši člani so bili
prvi. starejši člani drugi. De-
setina članov je sodelovala
na tekmovanju v Schladmin-
gu na Avstrijskem in v dveh
disciplinah osvojila srebrno
in bronasto značko. Z izjemo
dveh ali treh primerov, poža-
rov lani ni bilo.
Največja pridobitev dru-
štva je bila. ko so lani z dele-
žem SIS za požarno varnost
in s pomočjo krajanov kupili
nov orodni avto TAM T 75.
Njegov prevzem je bil ob
krajevnem prazniku Teharje
8. septembra lani. Mladina in
krajevna skupnost so takrat
pripravili tudi mnogo tek-
movanj, najboljšim pa so po-
delili pokale in diplome. Ga-
silci so pripravili družabno
prireditev, ki je dobro
uspela.
Preveč bi bilo. če bi pisal
še o vseh ostalih poročilih
gasilskih funkcionarjev in o
vsej  problematiki društva.
Veliko pa je, da takšno dru-
štvo obstaja v tako majhni
KS. ki šteje le okoli 800 ljudi.
Po razpravi o poročilih je
dobil stari odbor razrešnico.
Ivana Senico so ponovno iz-
volili, že šestič, za predsedni-
ka. Novi funkcionarji pa so
podpredsednik, člani nad-
zornega odbora, tajnik in po-
veljnik. Ob koncu so si za
letošnje leto zadali dokaj ob-
širen program, saj bodo
praznovali 66. obletnico
ustanovitve, ki jo bodo pove-
zali s sektorsko vajo in dru-
žabno prireditvijo. Razšli so
se polni optimizma.
A. V., Teharje
Ljudje med seboj
Bodimo pošteni! Živimo v
času stabilizacije. Nekateri
pa vseeno kar dobro odrine,
žal ne vsem. Razlika je očit-
na. Poraja se ogorčenje, za-
kaj ni enakosti. Premožnejši
si dovolijo čez mero. Nižji
morajo popustiti, sicer . . .
Vmes nastaja neka zvrst, ki
bi naj vsaj delno izenačila
pravilni medsebojni življenj-
ski odnos. Na cesti, v uradu,
povsod. Pri tem bi bil vpliv
osnovne oblike, bontona, le-
pega vedenja zelo pomem-
ben, toda . . . Mnogi kar po
svoje, kar jim je pač po godu.
Nič jim ni rnar, če bližnjemu
to ni všeč. Toda že stoletja je
lepo vedenje služilo kot vzor
človeku, kjerkoli je živel. Pa
danes? Kdo bo še k temu na-
vajal naš rod?
Založbe in knjigarne imajo
tovrstne police povsem praz-
ne. Nedavno mi je prodajal-
ka v znani založbi izjavila, da
o bontonu niso prejeli že dve
leti nobene izdaje, češ, da jih
ne zmorejo sproti tiskati. Za-
želeno bi bilo, da bi dostojna
olika postala kot hrana, ki jo
vsak dan potrebujemo. Ka-
kršnokoli učilo o lepem ve-
denju bi precej pripomoglo
k boljšim medsebojnim od-
nosom.
S. M.. Dobrna
Problem v Vinski
gori
Pred kratkim sem bil na
Vinski gori in v tamkajšnji
domačiji pri Vihar (po doma-
če Gorjanci) opazoval žalo-
sten prizor. Videl sem čisto
onemogla in bolna ženo in
moža. Mož je star 84, žena 62
.let. Imata štiri otroke, vsi so
poročeni od doma. Zdaj, ko
sta onemogla in bolna, bi po-
trebovala nego, toda nihče
od otrok ju ne obiskuje. Živi-
ta v samoti, oddaljena od so-
sedov.
Imata srednje veliko kme-
tijo, ki je ne moreta obdelo-
vati. Dokler sta bila dela
zmožna in sta lahko tudi kaj
dala otrokom, so ti redno pri-
hajali. Edina pomoč je pri
oddaljeni sosedi.
Sprašujem se. kako v kra-
jevni skupnosti skrbijo za za-
postavljene, kako da ne vidi-
jo takih prizorov, kot so pri
Viharjevih.
A. V., Rogatec
CENA MALIH OGLASOV
- do 10 besed 550 din
- vsaka nadaljnja beseda    40 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali
oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naro-
čite najkasneje do ponedeljka do 9. ure zjutraj.
Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v
uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo oddati pi-
smene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo
šifre v oglasni oddelek.
Naročniki Novega tednika imajo p/avico do enega
brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto.
Pohištvena industrija
»GARANT« p.o. POLZELA
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
vzdrževalec - avtomehanik
Pogoji:
- KV avtomehanik
- 12 mesecev delovnih izkušenj na področju vzdrže-
vanja vozil
- poskusno delo 2 meseca
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok
in stalno bivališče v bližini DO.
Stanovanja ni.
Prošnje z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov:
Pohištvena industrija »GARANT« POLZELA, 63313
Polzela.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 15 dni po
opravljeni izbiri.
Zavod Golovec vas vabi v svoje
objekte na zdravo rekreacijo:
- bazen je odprt vsak dan od 7.30 do
19.30 ure
- savna je odprta vsak dan od 14.30
dO 20.30 ure
- kegljišče je odprto vsak dan od 12.
dO 22. ure
- tenis V glavni preireditveni dvorani
od 9. dO 15. ure, rezervacije pri
varnostniku telefon 33-098.
Turnir treh dežel v rokometu bo v
soboto 15. 2. od 9. do 20. ure.
Avtosejem vsako soboto od 8. do 12.
ure.
Vabljeni!
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
četrtek, 13. teb. ob 19.30: Feri Lainšček: SAMORASTNEZl.
Abonma V. mladinski.
Petek, 14. feb. ob 19.30: Feri Lainšček: SAMORASTNEZl.
Abonma premiera.
Sobota 15. feb. ob 19.30: Feri Lainšček: SAMORASTNEZl.
Abonma sobotni večerni in izven.
Ponedeljek, 17. feb. ob i2.00: Feri Lainšček; SAMORAST-
NEZl. Abonma VI. mladinski.
Torek, 18. feb. ob 11.00: Feri Lainšček: SAMORASTNEZl.
Zaključena predstava za srednjo šolo B. Kidrič Celje.
Ob 19.30: Feri Lainšček: SAMORASTNEZL Abonma Torek
in izven.
Sreda, 19. feb. ob 11.00: Feri Lainšček: SAMORASTNEZL
Zaključena predstava za srednjo šolo B. Kidrič Celje.
Dom kulture Titovo Velenje
v Domu kulture bo jutri gostovalo Plesno gledališče iz Ljub-
ljane s koreodramo Damira Zlatara Freya: Metastaze. Pred-
stava, ki je skupni projekt gledališča Glej, Plesnega gledališča
iz Ljubljane in Centra interesnih dejavnosti mladih, bo jutri ob
19.30 uri.
• Od ponedeljka, 17. pa do petka, 21. februarja bo v domu;
kulture Gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljub-J
Ijane, ki bo po posebnem razporedu za učence osnovnih šol j
pripravilo predstavo mladinske igre Carla CoUodija Ostržek. j
Glasbena šola Titovo Velenje
v dvorani glasbene šole bo v torek, 18. februarja ob 19.30 uri j
koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje. Na koncertu bodo 1
izvajali narodne in umetne pesmi domačih in tujih skladate-
ljev.
Kulturni dom Lesično
v nedeljo, 16. februarja bo v Lesičnem koncert, na katerem
bo nastopil Moški pevski zbor kulturnega društva Bohor iz
Kozjega. Koncert bo ob pol desetih dopoldan. ^
Kulturni dom Vojnik
v kulturnem domu v Vojniku bo jutri ob 18. uri proslava, ki so
jo pripravili ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika.
Y programu bodo sodelovali Tamburaški simfonični orkester
ZPD France Prešeren, ki je tudi organizator proslave.
V soboto, 15. februarja pa bo v kulturnem domu prva
reprizna predstava komedije Carla Goldonija Krčmarica
Mirandolina. Predstavo bo uprizorila dramska sekcija vojni-
škega kulturnega društva, predstava pa bo ob 19.30 uri.
Kulturni dom Žalec
v kulturnem domu v Žalcu bo jutri gostoval Teater mladih iz
Griž z musicalom Norme Sherment Nevidni Leonard. Pred-
stava bo zaključena za Center usmerjenega izobraževanja pri
Delavski univerzi, za osnovno šolo Žalec in izven, pričela pa se
bo petnajst minut čez enajsto uro.
Dom Svobode Radeče
v radeškem domu Svobode bo danes ob 18. uri klavirski
koncert, na katerem bosta nastopila pianista Aci Bertoncelj in
Bojan Gorišek.
Osnovna šola Frankolovo
v telovadnici osnovne šole na Frankolovem bo v nedeljo. 16.
februarja ob pol devetih dopoldan proslava ob kulturnem
prazniku, na kateri bodo sodelovali Harmonikarski orkester
Glasbene šole iz Celja ter Moški pevski zbor Prosvetnega
društva Anton Bezenšek Frankolovo.
Zadružni dom Ljubečna
v Zadružnem domu na Ljubečni bo v soboto, 15. februarja
gostovalo Kulturno umetniško društvo Anton Tanc iz Marija
Gradca. Predstavili se bodo s folklorno postavitvijo starega
kmečkega običaja Ohcet bo, ohcet. Predstava bo ob 19. uri.
Narodni dom Celje
v torek, 18. februarja ob 19.30 uri bo v dvorani Narodnega
doma IV. abonmajski koncert, na katerem bo nastopil Kvartet
Šoštakovič iz Sovjetske zveze.
Mesec kulture v občini Mozirje
v okviru prireditev, ki so jih pripravili v Mesecu kulture, bo
jutri v mozirskem kulturnem domu ob 16. uri predstava lut-
kovne igrice Butalske razglednice, ki jih bodo uprizorili člani
Prosvetnega društva Savinja Mozirje. V kulturnem domu v
Lučah pa bo ob 18. uri predstava Kajuhove in Štihove drame
Mati v izvedbi Prosvetnega društva Fran Žmavc iz Gornjega
grada.
V kulturnem domu v Mozirju bo v soboto, 15. februarja ob
19. uri nastopilo PD Savinja Mozirje s komedijo Jara meš-
čanka, ob istem času pa bo v kulturnem domu v Novi Štifti
domače prosvetno društvo uprizorilo komedijo Marjana
Marinca Ad acta.
Komedijo Jara meščanka si bodo Mozirjani lahko ogledali še
. v nedeljo, 16. februarja ob 17.uri, v kulturnem dornu Šmartno
ob Paki bodo člani prosvetnega društva iz Nove Štifte ob 15.
uri uprizorili Marinčevo komedijo Ad acta, ob istem času pa bo
v kulturnem domu v Gornjem gradu gostovalo Šentjakobsko
gledališče iz Ljubljane s Shakespearovo Ukročeno trmo-
glavko.
V galeriji v Mozirju bodo v ponedeljek, 17. februarja ob 17.
uri predstavili knjigo Aleksandra Videčnika Podobe iz prete-
klosti Mozirja, uro kasneje pa bodo odprli razstavo Kitajska
fotografija iz prejšnjega stoletja.
V torek, sredo in četrtek pa si bodo lutkovno igrico Butalske
razglednice lahko ogledali šolarji v posameznih krajih občine.
Muzej revolucije Celje
v razstavnem prostoru Muzeja revolucije bodo jutri oL 17.
uri odprh razstavo slik Romana Selimoviča. V programu ob
otvoritvi bo nastopil pianist Hinko Haas. razstava pa bo odprta
do 24. februarja.
Laški dvorec Laško
v Laškem dvorcu bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo likov-
nih del slikarja Goceta Kaladžijskega. V programu ob otvoritvi
bosta nastopila gledališka igralca Ljerka Belak in Bogomir
Veras.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
13.
^onočije dobil obvestilo Miha Valenci ali srčni Tonči, da pripravi mini 24. pustni karneval v T. Velenju
n se še bolje pripravi na jubilejnega prihodnje leto. Letošnji je le delno uspel.
Upamo, da zgornji in spodnji naslov nimata kaj posebno skupnega pa čej
šaljivi in šarmantni pustni dan, ko za masko raje povemo več, kot običaji
Pust vse manj oi
»Pustovanje sodi med
najstarejše ljudske običa-
je na Slovenskem. O pustu
v širšem pomenu besede
govorimo v času od
sv. Treh kraljev do pepel-
nice, v ožjem pomenu be-
sede pa s pustom označu-
jemo zadnje dneve pred
pepelnico, ki se končajo s
pustnim torkom, ko dose-
že pustovanje svoj višek.«
Tako v slovenski stoletni
pratiki.
Veliko resnice je bilo
včasih v teh stoletnih stav-
kih, kajti danes je je vedno
manj. Ljudje po posamez-
nih krajih še poskušajo
oživljati mit o pustu, ven-
dar jih posnema vedno
manj zlasti mladih, ki teh
običajev ne poznajo.
Srečali smo se v Mozir-
ju. Pust mozirski je bil tudi
letos aktualen, saj se je ak-
tivno vključil v iskanje, iz-
biranje in premeščanje no-
vih in starih prisklednikov
za najodgovornejše funkci-
je v Pustni upravi. Pri svoji
predvolilni kampanji pa se
je izognil stihijskemu iska-
nju novih kandidatov, saj
so bile volitve kar se da de-
mokratične. Izvedli so jih s
pomočjo polavtomatskega
stroja s katerim so kandi-
dati dobili brez težav po-
trebno število volilnih
glasov ...
Po nekaj letih so že v ne-
deljo pripravili pustni
karneval v Šoštanju, kjer
so bili pustni karnevali že
pred velenjskimi. Po preki-
nitvi so letos z njimi nada-
ljevali. Bilo je mini! Ponu-
jali so samo predvolilne in
volilne recepte. DELE-
GATSKI ZAVITEK: naj-
prej pripravimo vlečeno te-
sto po enem dolgem se-
stanku krajevne skupnosti.
Damo ga počivati. Nato ga
razvlečemo od sestanka do
sestanka. Ko ga imamo ta-
ko razpotegnjenega, ga na-
devamo z raznimi delegat-
skimi obljubami in ideja-
mi. Zvijemo ga na zboru
krajanov, nakar ga položi-
mo v pekač, ki smo ga po-
prej namazali z raznimi ob-
ljubami in lažmi. Spečemo
ga na neprevroči jezi kraja-
nov, ohlajenega nato razre-
žemo po zakonu o sistemu
družbene kontrole prehra-
njevanja krajanov. Servira-
mo ga ob raznih priložno-
stih, ko prejmemo raznoli-
ke čeke za poravnavo raz-
noraznih terjatev. Dober
tek vam želi občinski ku-
har »Pustek«.«
Titovo Velenje: Miha
Valenci, neumorni amater-
ski dobri humorist ah srčni
Toni je dobil v pustni noči
telegram od velenjskega
turističnega društva, da
lahko organizira 25. pustni
velenjski karneval prihod-
nje leto. Žal Miha Valenci
ne ve, kako bo, ko bo za to
izvedela Občinska turistič-
na zveza Velenja. Kar pa so
pripravili letos, je bilo tako
kot se spodobi: v znamenju
volitev, novih županov in
Županovih Mick, kar je še
posebej aktualno in zani-
mivo, žal ne samo za ve-
lenjsko občino ampak tudi
za celjsko!
Celje: karneval, imeno-
van kongresni, je pripravil
Zavod za kulturne priredi-
tve. Najtežje delo so imeli
zbiralci finančnih sredstev
pa oni z onimi, ki naj bi
sodelovali. Najlažje delo pa
ocenjevalna komisija, ki ji
ni bilo težko oceniti treh
oziroma štirih vozov v kar-
nevalskem sprevodu in ne-
kaj kurentov. Sam presvet-
li pustno karnevalski car
imenovan v civilu Borut
Alujevič je proglasil po so-
glasju s člani komisije: prvi
dve mesti sta zasedli (kako
aktualno!) temi na vohtve
86, tretje pa celjsko javno
stranišče. Med posamezni-
ki je zmagala ekipa zimske
službe ali komunale lepo z
orodjem v rokah v parad-
nih uniformah, sledijo po
športno kurenti, ki so ljudi
- veliko jih j(
malo videli - (
za trenutek na
nje, zadnji pa ]
ker ga ni bilo.
Ne vemo pa,
drugje. Vemo t(
kljub obljubi ni
pihalni orkeste
Store in skupi
Trnovelj (da di
javljenih pa n
sploh ne omenj
Radijski Ž vej
so bili drugačE
diu. Tam se slii
hov glas z bogi
tu pa so na od
štoru dodali š
»slavnostno« ol
Najlepše pa sf
opravičilne bes
vse skupaj pi
zmanjšal sneg, 1
predsednik celji
nizacijskega odi
vala Drago Hor
je v tem nekaj re
bo takrat, ko sn
Bomo tudi ob i
Ije vsaj enkrat v
Včeraj, v sred
številnih mestih
kopali. Mnogok
bilo kaj pokopal
^osnetek s karnevala v Mozirju, kjer je moral dosedanji predsednik skupščine občine Mozirje Lojze
^laznik odstopiti za nekaj ur mesto pustni vladi. Odpeljali so ga na njegovo bodoče delovno mesto v
imetijsko zadrugo, kjer je že dobro poznan.
"akole pa naj bi izgledala nova a vtobusna postaja v Mozirju, kjer a vtobusi v bodoče po sedanji praksi ne
i več ustavljali, ampak potnike kar med vožnjo metali skozi vrata ...
Šoštanj je tokrat zaslovel v prijetnem pustnem vzdušju, čeprav so vsi imeli občutek, da bi vsaj na ta dan
lahko naredili oziroma opozorili na še več napak in težav, ki jih tarejo v zadnjih letih.
Pri pustovanju in poko-
pu pusta smo sodelovali:
EDI MASNEC
SREČKO ŠROT
TONE TAVČAR
LOJZE OJSTERŠEK
RADO PANTELIČ
TONE VRABL
Med redkimi, a z^^'},
s kopanjem v um^'
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Mora imeti delegat res tako veliko glavo, so se spraševali tisti, ki so na celjskem
K    pustnem karnevalu gledali prvonagrajeno skupino? Mora, glede na materiale, ki jih
dobiva ...
Vrli pustni možje v Mozirju so prvič do sedaj prikazali tudi patentni izum, ki bo
aktualen pri letošnjih volitvah. V pojasnilo: roke volilcev dvigujejo s škripcem.
itih, uutiovitin, iia tudi mastnih ust
v Vrb ju pri Žalcu so uspešno
pripravili pustni karneval
celo z menjalnico pri vho-
dih v kraj. Plačilno sred-
stvo je bil Vrbiz.
Na pustni torek smo dobili tudi karneval v Vrbju pri Žalcu,
kjer so poleg ustanovitve svoje republike in postavitve svoje
vlade izdali tudi svoj denar. Pustna Vrbenska narodna banka
je natisnila 1 VRBIZ, ki je bil na pustni dan v rednem obtoku
pri vstopu v Vrbje vreden 100 din. Sam tisk njihovega novega
denarja pa, žal, nima nobene zveze z našim trenutno najcenej-
šim novcem!
Vrbenčani so si tokrat umi-
slili svojo republiko, s svo-
jim denarjem in svojo vla-
do. Kako bo v prihodnje pa
bo pokazal prihodnji
pust...
prikazi, so obiskovalci v Mozirju tudi lahko videli novo turistično vas v vsem svojem sijaju
'«Ji. Na posnetku pa vidimo tudi predlog za pridobivanje novih dolarjev.
V Celju so bili med tremi avtomobili in nekaj deset otroškimi maskami pravo poživetje
kurenti, ki so z zvonci simbolično opozarjali na lep praznik in da bi v Celju morali na
tem področju narediti več, kot smo letos. Naj ne bi različni kurenti stali ob strani, ko si
drugi prizadevajo za dobro ljudem.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
13. FEBRUAR 198
Enajsta šola
Ne sicer pod mostom, pač pa
na betih poljanah so učenci pe-
tih razredov OŠ Anton Aškerc iz
Titovega Velenja preživljali ne-
pozabne šolske dneve. Tako
vsaj zatrjujejo v pismu, in ker
so zraven poslali tudi kopico za-
nimivih utrinkov, jim, seveda,
lahko verjamemo. Za objavo
smo izbrali nekaj vtisov.
Prvi dan, ko sem prvič stopila
na smuči, mi je najbolj ostal v
spominu. Tovariš nam je rekel,
naj si zapnemo smučarske čevlje.
Seveda sem si jaz zapela samo
enega. Sicer pa, saj ni čudno: po
glavi mi je neprestano rojilo
vprašanje, kako bo, ko se bom
prvič spustila po tej snežni beh-
ni. Oh, kako sem bila razburjena!
Ko smo se počasi spustili po hri-
bu navzdol, sem, seveda, padla.
Vsi so se mi smejali. Drugi dan
sem se vozila že bolje. In zadnji
dan? Bila sem že prava smu-
čarka!
Saša Kokol, 5. c
V sredo je na smučišču zmanj-
kalo električnega toka in vlečni-
ca ni delala. Zato smo odšli na
ogled kmetije. Ker še tovariša
Oca nismo nakepali, smo to delo
morali čimprej izvršiti. Pri tem
smo sodelovali vsi Šilčki. Seveda
pa nam je tovariš to kmalu vrnil.
Vsakega je vrgel v sneg in ga za
povrh še »naribal«. Bili smo vsi
rdeči in pa, kar je glavno, veseli.
Nataša Novak, .5. c
Kaj mi je najbolj ostalo v spo-
minu?
Ples, ko me je nanj povabila
punca.
Zdravko Pirtovšek, 5. d
Neko n oč se je Barbara zalete-
la v omaro. Bilo je takole: Vesna
in Barbara sta spali skupaj v za-
konski postelji. Dolgo v noč sta
telovadili v postelji in se smejali.
Čeprav smo ju mirile, ni nič po-
magalo. Ko smo me končno za-
spale, sta se onidve odločili, da
gresta na stranišče. Barbara se je
plazila po vseh štirih in nenado-
ma je nekaj močno zaropotalo.
Zaletela se je v omaro. Vesna se
je začela na ves glas smejati in
tako smo se vse zbudile.
Darja Hladin, 5. d
Deklice smo sestavile himno
naše šole. Najbolj všeč mi je dru-
ga kitica:
Zvečer vsi bedimo,
lier zaspati ne moremo,
vrata se odpirajo,
vrata se odpirajo
in fantje v sobo vdirajo.
Janja Javornik. 5. d
Učenci OŠ Anton Aškerc
TITOVO VELENJE
Divje račke pri nas
Pri nas je veliko divjih račk.
Najraje so v Savinji, kjer po mili
volji čofotajo po vodi. Glave na-
makajo v vodo in lovijo ribe.
Včasih se dvignejo v zrak in leti-
jo v jatah.
Poleti se je zgodilo nekaj po-
sebnega. Mimo naše hiše teče po-
tok, ki se pod temnim tunelorh
izliva v Savinjo. Po tem tunelu je
priplavala račka s celo vrsto mla-
dičev. Ob hiši je nastal pravi
vrišč. Bilo nam je jasno, da so se
račke izgubile. Prestrašene so za-
šle na cesto. Počasi so se zibale
sem in tja, saj so bile premajhne,
da bi lahko letele. Izgledalo je, da
jih je mama račka šele učila pla-
vati in hoditi. Zaustavil seje pro-
met. Vsak bi bil rad pomagal rač-
kam, da bi prišle na svoje mesto,
vendar one tega niso razumele.
Šele po dolgem času nam je
uspelo spraviti račke v Savinjo.
Ko pa sem prišel domov, je ob
hiši nekaj čivkalo. V grmu sem
zagledal še enega mladička, ki se
je v strahu skril. Prijel sem ga in
ga odnesel v Savinjo. Tako smo
rešili račke.
Tudi letošnjo zimo je veliko
račk. Toda jaz si raje zatiskam
ušesa, da ne slišim, kako jih lovci
streljajo. Takrat sem žalosten, in
če bi bilo po moje, bi takšen lov
prepovedal.
LEON PIRNAT, 4. r
OŠ Frana Krjunca
CELJE - POLULE
Drevo se je streslo
Nekega zimskega dne, med po-
čitnicami, so k nam prišli sorod-
niki, Z Marinko sva se šli takoj
sankat. Peljali sva se po bregu in
se zaleteli v jablano.
»Stresla se je,« je rekel moj
brat Miha.
Z Marinko sva odšli, ker me je
bolela noga. Naslednji dan. ko
sem se prebudila, noge nisem
mogla premakniti. Mislila sem,
da imam zlomljeno. Proti pold-
nevu mi je stari ata namazal ra-
njeno mesto z arniko. Malo je po-
magalo, naslednji dan pa že ni-
sem vedela, kje me je bolelo.
Sklenila sem, da se ne bom več
sankala tako nerodno.
PETRA KOLAR, 3. r
OŠ STRANICE
Na obisku pri
najstarejši krajanki
v četrtek smo imeli v razredu
prijetno dolžnost. Tovarišica ra-
zredničarka, tovariš ravnatelj pa
Tina, Andrej in jaz smo obiskali
gospo Frece.
Veste, kaj smo najbolj želeli iz-
vedeti?   .
Recept za dolgo življenje,
kajpak.
Njena mladost je bila težka,
kot večina mladosti v obdobju
pred prvo svetovno vojno. Roje-
na je bila v Olimju pred 90 leti.
Mlada leta pa je preživela pri teti
v Kozjem. Služila je v župnišču.
Tam je spoznala svojega moža. Z
njim je preživela v zakonu 50 let.
Ob spominu na zlato poroko so
oživele drobne oči. Verjemite,
kakor da je sončni žarek pokukal
z oblačnega neba, tako svetlo in
nežno so žarele.
Povedala je, da v njeni mlado-
sti ni bilo zdravil. Zato so upo-
rabljali zdravilne čaje. K zoboz-
dravniku so hodili v Celje ali v
Podčetrtek.
Še vedno rada bere knjige.
Pozna nekaj del Cankarja. Finž-
garja, brala je tudi Martina Krpa-
na in Desetega brata. Ko smo jo
vprašali, ali je kdaj karkoli zbira-
la, je odgovorila, da samo fižol.
Za kakšne osebne zbirke ni ime-
la nikoli časa. V kraju je bilo več
gostiln, nikoli pa ni hodila na ve-
selice plesat.
Med vojno so ob napadu na
Kozje zbežali v Bistergrabn. Par-
tizanom so pomagali tako. da so
jim dali hrano, pekli zanje kruh
in vse znali dobro skriti.
Rodila je štiri otroke. Eden je
umrl, trije pa še živijo. Najstarej-
ši je sin. ki dela v Metki. Ena
hčerka Je doma, druga pa v Nem-
čiji. Nekoč jo je v Nemčijo k njej
peljala Andrejeva mama. Tudi
sedaj jo pričakuje. Zelo se je ve-
seli, saj pravi, da zato, ker je ni
vsak dan doma. V njen vsakdan
bo prinesla zopet nekaj osve-
žitve.
O vsakem svojem otroku govo-
ri z veliko ljubeznijo. Še vedno
čutiš v njenem glasu skrb in tre-
pet zanje.
Naš obisk je šel h koncu. Še
enkrat smo jo vprašali za recept
za dolgo življenje. Dala nam je
dober nasvet: ne preveč jedače,
jesti pa preprosto, kmečko hra-
no: fižol, žgance, repo, zelje, pa
jabolčni možnik . . . Delo in veli-
ko gibanja, pa kozarček dobrega
vina tudi ne škodi.
Kakor vsaka dobra mati, jc tu-
di ona srečna, da lahko jesen živ-
ljenja preživlja ob svojih otrocih,
prij^ateljih in sosedih. Še vedno
želi kaj delati.
Za slovo smo se fotografirali,
podali roke m odšli. Ohranili pa
smo prijeten spomin na ta obisk.
TADEJA CEPIN. 6. r
OŠ KOZJE
Šola prijeten dom
Tisti petek je revček naredil sa-
mo tri četrtine naloge. Ker si je za
celo minuto zaspal, je nič hudega
sluteč tekel po hodniku in čudil
se je sam sebi, kako more tako
hitro teči. Saj ne bo zamudil več
kot nekaj sekund.
Teče in teče in se zabija v neko
visoko goro. Bil je to drugi naj-
močnejši človek na svetu: tovariš
nik pečrtus, ki ga je samo lepo
pogledal in žeje revež letel z nad-
svetlobno hitrostjo in pristal na-
tanko pred playboyem. Ta ga je
zaradi zamujanja ožgal z bliski in
mu nato skoraj še dodelil dva
ukora, ter ga poslal v klop. Naš
revež je upal, da bo playboy po-
zabil pregledati nalogo, a komaj
je na to pomislil, že se je oglasil
razredni einstein in revčkovi upi
so se podrli. Vedno bolj hudo ga
je žgalo v srcu, ko se je playboy
približeval njegovi klopi in ved-
no bolj so mu noge silile na beg.
Slednjič pa se je opogumil in se
dvignil. A že po nekaj korakih je
začutil po vsem telesu grozno bo-
lečino in obležal je tam sredi učil-
nice bled, ko nikdar pred, ves
sam, ves nem. ves lep.
Toliko o našem drugem domu.
Upam, da malo pretiravanja v
mojem spisu ne bo nikomur ško-
dilo.
FRANCI OPLOTNIK. 8. c
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Pozdravi zdomskih otroic
Prišlo je pismo iz daljne dežele, belo pismo, črn pečat.
(O. Župančič)
Poslalo nam gaje Slovensko društvo Celje iz Grevenbroicha in
zraven priložilo fotografijo, na kateri so otroci v slovenskih
narodnih nošah. Kar priznajte, da so videti nadvse imenitni. To
so člani mladinske sekcije, ki znajo prav lepo po slovensko
zapeti ob spremljavi harmonikarja, 9-letnega Tadeja Novaka.
Sekcijo vodi prizadevna voditeljica Marta Goričanova in lahko
verjamemo, da otroci na vseh svojih nastopih požanjejoprisrčen
aplavz.     ^
Sicer pa so nas mladi v pismu prosili, naj v njihovem imenu
prisrčno pozdravimo vse vrstnike na našem območju.
Vam, mladi Slovenci na tujem pa želimo še velko uspehov pri
vašem delu in oglasite se nam še s kakšnim pismom
Obisk arheološkega
muzeja
Preteklo leto sem se odpravil
na obisk arheološkega muzeja
Celju. Pri zgodovini smo se uči]
o najdiščih raznih dob na našen
območju. Nam najbližje najdišč
je Rifnik pri Šentjurju. i
Ko sem stopila v muzej, serj
najprej zagledala najdbe starejše
kamene dobe; neobdelane sekin
in kladiva. Ob nadaljevanju pa š(
različno posodo in nakit iz kovin
skih dob. Od nakita mi je bil naj
bolj všeč prstan, ki je že kar moj.
strsko narejen. Videla sem še
druge najdbe iz kasnejših obdo-
bij, ki pa me niso posebej zani.
male.
Ko sem odhajala, sem bila zelo
zadovoljna, s^ sem se ob obisku
muzeja naučila precej zgodovine
in mislim, da je prav, da nam
tovarišice dajo tudi take naloge,
ne pa le pisanje snovi in odgovar-
janje na vprašanja.
BERNARDKA MESTINŠEK,
COŠ Fran Roš
CELJE
Sprostitev?
Sedim pri pisalni mizi, v rokah
imam delovni zvezek. Nezbran
sem. Počil bom. Kaj je z mano?
Menda ta nora leta! Do zdaj je šlo
vse v redu. Izteklo se je, kot sem
si želel. Kaj pa je zdaj? Uf - spro-
stitev potrebujem.
Odpravim se k potoku. Sonce.
Topel veter. Sanjarjenje. Kako
lepa je narava! Počasi pridem do
potoka. Šok! Kaj vse je tam?
Konzerve, deli razbitega avtomo-
bila, škatle vseh oblik, vreče -
polne in prazne. Pravo smetišče,
ki ga vidiš že od daleč. Vseeno
grem bliže. Ojej! Zdaj me obide
še hujša groza! Zagledam mrtve
ribe, ki jih voda nosi s seboj. Za-
strupljene! Pa kaj je to?
Ptice brezskrbno letajo nad po-
tokom. Ne zavedajo se katastro-
fe. Pomislim: morda čaka prav
kmalu uničenje tudi njih. Kaj
mene in nas ljudi?
Kaj naj napravim? Najpamet-
nejša bitja na planetu smo. Pa
tako neumna! Delamo robote, a
uničujemo, kar nam je dala nara-
va. Jamo si kopljemo. Morda ne
bomo padli vanjo sami. Kdo bo?
Lahko da tisti, ki ne bodo ničesar
krivi.
Vračam se domov. Na pisalni
mizi še vedno čaka delovni zve-
zek. Tako sem potreboval spro-
stitve.
SEBASTJAN LEBER 8. b
Vojnik
Pionirji fotografirajo
Sandi Pečarič iz osnovne šole Anton Aškerc
v Titovem Velenju je avtor objavljenega pos-
netka,- ki mu je dal naslov »Ptič med skalov-
jem«. Podobno uspelega posnetka verjetno ne
bi mogli dobiti, če ne bi, tako kot Sandi, upora-
bili teleobjektiva, ki nam je ptiča nekoliko pri-
bližal in ga zaradi manjše globinske ostrine
objektiva, tudi lepše zarisal.
Za objavljeno fotografijo bo Sandi prejel na-
gradni kupon, njegov krožek pa bo tudi letos
kandidat za najvišja priznanja in nagrade v
akciji Pionirji fotografirajo. Redno nam na-
mreč pošiljajo svoje izdelke, jih tudi opremijo z
osnovnimi podatki in estetsko kaširajo na pa-
pir formata A4.
Pošljite nam svoje izdelke tudi vi!
Urednik fotografije
NAGRAJUJE J
ATKINE
IZŽREBANCE
Aticina zanlca
Atki je prišlo v roke glasilo Glasovi izpod zelenega
Pohorja, ki so ga izdali učenci OŠ 3. bataljona VDV iz
Vitanja. Poleg vrste zanimivih rubrik, so v glasilu'kar tri
strani nagradnih ugank. Atki se je zdelo glasilo tako ime-
nitno, daje sklenila zastaviti vam zanko iz tega Usta.
Uredi številke tako, da bo seštevek vodoravno, nav-
pično in diagonalno vedno 60.
Rešitve pošljite do torka. 18. decembra 1986 na NOVI
TEDNIK. Trg V. kongresa 3a, 63 000 CELJE. Med pravil-
nimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca tovarne AERO.
V prejšnji Atkini zanki pa ste morali ugotoviti, da niz
nadaljuje število 43. Zakaj? Ker vsakemu številu sledi
število, sestavljeno iz istih številk v obrnjenem zaporedju.
Številu 34 torej sledi število 43. Nagrado dobi: Špela Kri-
vec. Čuprijska 11 D, 63 000 Celje.
PEBRUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15

J . avel V. se je pred dnevi
, i pred vhod v celjsko
' kiiuinico. Ni povedal, kaj bi
} J s tem izsilil, vsekakor pa
> je že pred prihodom milič-
[ jcov pobrisal. Očitno se njih
" jj boji kot pa zdravnikov.
, Franc L. iz Celja je v go-
Ini Ob Savinji razbijal in
lerjal strežno osebje. Franc
zagotavljal, da zlepa ne bo
č pnšel v to gostilno, nata-
j-ji pa so bili kar veseli nje-
^ve obljube in upajo, da jo
I tudi držal.
« Konrad B. je zaspal kar
I parkirišču pred bifejem Ir-
ančnik na Ostrožnem. Vse-
I prezeblega so ga zvečer
išli miličniki in ga odpeljali
i toplo domov. Konrad je ta
(čer očitno naredil precej
•ometa v bifeju Irmančnik,
4a še premalo, da bi ga go-
ilničar spravil tudi domov.
i • Miličnika, ki sta posre-
jovala v Merxovi restavraciji
I Novi vasi, sta imela težko
jelo. saj sta naletela na raz-
jrjenega Vihada B.. ki je že
lekaj časa razgrajal. Vihad se
iidi miličnikov ni ustrašil in
jar precej sta se namučila, da
»a ga ukrotila in ga spravila
rprostore za treznenje. kjer
je je v naslednjih dvanajstih
Lrah popolnoma streznil - in
Judi umiril.
• Jože V. je zvečer ob 23.
ri preplezal ograjo okrog
;iime. Buden čuvaj je takoj
oklical miličnike, ker je su-
lil, da gre za tatvino. Pa je
ila stvar precej bolj nedolž-
a; Jože ni imel kje prespati,
a se mu je zdelo, da bi bilo v
[limi le bolj toplo kot zunaj.
S. S.
Sodniki so vse boij učinkoviti
Skupščine na meniaj o premalo časa obravnavi pobud sodišč
Temeljno sodišče Celje je
lani uresničilo ves načrt de-
la, ki so si ga zastavili. Pre-
cej uspešno so se vključeva-
li tudi v programe dela ob-
činskih skupščin, čeprav v
isti sapi ugotavljajo, da so
skupščine še premalo sezna-
njene z delom sodišča in
njegovimi težavami in da
tudi odbor za pravosodje v
preteklem letu ni odigral
svoje vloge.
Nekatere skupščine so še s
posebnimi priporočili zadol-
žile sodišče za določene
ukrepe. Tako so Laščani
opozorili, da je potrebno
skr^šati sododne postopke,
ker nerešene zadeve povzro-
čajo nezadovoljstvo pri ob-
čanih. Mozirska skupščina je
predlagala sodišču, da en-
krat na leto nameni več po-
zornosti problematiki druž-
beno škodljivih dejanj, v
Žalcu pa so opozorili na da-
janje pobud za izvensodno
reševanje sporov, na razvoj
pravne pomoči in varnostne
kulture.
Žal, ugotavljajo na sodiš-
ču, druge razprave na skupš-
čini izrinjajo z dnevnega re-
da pravosodne istitucije, ta-
ko da tudi analize, ki jih je
naredilo sodišče, niso bile
ustrezno obravnavane in so
zato ostale tudi brez pravega
odmeva. Takšen je bil na pri-
mer lani primer pri poročilu
o pravnomočno končanih za-
devah s področja gospodar-
skega kriminala. To zanimi-
vo problematiko so obravna-
vale samo tri skupščine na
našem območju - celjska,
konjiška in šentjurska.
Na Temeljnem sodišču
ugotavljajo, da so bili lani
precej uspešni tudi pri pre-
ventivni dejavnosti. Tu so
pomembno vlogo odigrale
tudi posamezne enote te-
meljnega sodišča z opozorili.
Tako je velenjska enota opo-
zorila na neurejenost zemlji-
ško-knjižnega stanja pri
družbenih pravnih osebah in
se aktivno vključila v akcijo
za zmanjšanje oziroma od-
pravo nezakonitih vselitev.
V Celju je enota precej pri-
spevala k oblikovanju kako-
vostne ocene prornetne var-
nosti v občini, v Šmarju in
Šentjurju pa so sodniki po-
magali z nasveti predsedni-
kom poravnalnih svetov.
Ob vseh teh zadolžitvah pa
seje lani povečala tudi storil-
nost; sodniki Temeljnega so-
dišča Celja so v povprečju za
13 odstotkov presegali repu-
bliške norme. Daje še vedno
precej nerešenih zadev, je
kriva tudi fluktuacija in dalj-
ši bolezenski izostanki sod-
nikov. Vendar pa na Temelj-
nem sodišču v isti sapi ugo-
tavljajo, da so lani dosegli bi-
stveno boljše rezultate pri
prednostnem reševanju ne-
katerih vrst zadev, pravočas-
nosti izdelave sodnih od-
ločb, večji kakovosti in
skrajšanju postopkov.
S. ŠROT
Znižana kazen
Višje sodišče v Celju je
delno ugodilo pritožbi 52-
letnega Rajka Šemrova z
Vrha nad Laškim in mu za
kaznivo dejanje nasilništva
znižalo kazen na leto dni in
dva meseca zapora. Sodniki
pa so zavrnili pritožbo
Stanka Anderluha in potr-
dili sodbo prvostopenjske-
ga sodišča.
Anderluh in Šemrov sta
bila obsojena za pretep, ko
sta 7. julija lani ob približno
3. uri zjutraj pretepla Mirana
N. na gradu Tabor v Laškem.
Ker sta bila že prej obsojena
za podobna kazniva dejanja,
so ju tudi priprli; Rajka Se-
mrova 22. avgusta, Stanka
Anderluha pa dan kasneje.
Prvostopenjsko sodišče je
lani Rajka Šemrova obsodilo
na leto dni in pet mesecev
zapora, Stanka Anderluha
pa na 9 mesecev zapora. Viš-
je sodišče je pritožbo Ander-
luha zavrnilo kot neuteme-
ljeno, menili pa so, da je del-
no upravičena pritožba Raj-
ka Šemrova. Gre predvsem
za primerjavo oziroma neso-
razmerje med obema izreče-
nima kaznima. Res da je bil
Šemrov bolj aktiven v prete-
pu, vendar pa njegov delež le
ni bil toliko večji, kot pa je
bil izražen v izrečeni kazni.
Poleg tega so sodniki Višje-
ga sodišča upoštevali, da je
Semrov dejanje delno priz-
nal in ga obžaloval in da mo-
ra prispevati za preživljanje
dveh mladoletnih otrok.
S. Š.
Steklina še ni zatrta
čeprav o steklini že približno dve leti ni kakšnih
bolj vznemirljivih vesti, pa veterinarski inšpektorji
opozarjajo, da ta nevarna nalezljiva bolezen le še ni
zatrta. To potrjujeta tudi zadnja dva primera, ko so v
Strmcu pri Vojniku odkrili steklega psa, v Socki pa
lisico.
Gotovo se steklina nc bo več tako razširila kot pred
leti, ker so bolezen m pa lovci precej zmanjšali število
lisic v naših gozdovih, ki so tudi najpogostejši in tudi
najbolj nevaren prenašalec te bolezni. Vendar pa so se
hkrati tudi uresničile napovedi, da stekline vsaj
kakšno desetletje ne bomo izkoreninili. Zato veterinar-
ski inšpektorji opozarjajo, da je še vedno potrebna
previdnost; za pse še vedno velja kontumac (morajo
biti na verigi ali pa v ograjenih prostorih), občane pa
opozarjajo, naj bodo previdni, če vidijo kakšnega psa,
lisico ali kakšno drugo žival, ki se sumljivo obnaša.
S. Š.
Črvi tudi v kruhu
v našem uredništvu se je
oglasil Edi Avbelj iz Trno-
velj 167, ki je v samopo-
strežni trgovini v Trnov-
Ijah kupil Z kilograma pol-
belega kruha in v njem na-
šel dva lepo zapečena-črva.
Gre za dva centimetra dol-
ga nepridiprava s črno glavo,
ki sta se vtihotapila v moko
in se pustila speči, pri Avb-
Ijevih pa so večino kruha že
pojedli, preden so ugotovili
njuno prisotnost. Edi Avbelj
je namakal kruh v jetrno pa-
šteto, ko je padel na mizo en
črv, kar ga je tako razjezilo,
da je ostanek kruha takoj ne-
sel sanitarnemu inšpektorju.
Na celjskih inšpekcijskih
službah so zagotovili, da bo-
do takoj ukrepali in v samo-
postrežni v Trnovljah odkri-
li, kje so spekli ta kruh (in
oba črva). V tisti pekarni bo-
do seveda preverili, ali gre
samo za enkratno nerodnost
ali pa za pomanjkljivost v
proizvodnem procesu in
strežno tudi ukrepali; pona-
vadi v takih primerih sledijo
pogostejši nadzori sanitarne-
ga inšpektorja.
Že pred štirinajstimi dnevi
smo pisali o črvih v ribah. Ne
bi radi postali »strokovnjaki
za črve« že zato, ker želimo,
da bi bilo takšnih primerov
čimmanj oziroma jih sploh
ne bi bilo. Ediju in drugim
občanom »v tolažbo« pa naj
povemo, da je žal četrtina
vse hrane, ki jo kupimo v tr-
govinah, oporečne. Pod ta
pojem seveda ne sodijo sa-
mo črvi, ampak tudi bakteri-
je in druge neužitne stvari.
S. ŠROT
Ičiteila kradla
ned počitnicami
Učitelja, 30-letni Boris
(tner, ki je učil na osnovni
ili Pohorski odred v Slo-
mških Konjicah in 30-let-
1 Tomislav Penič z osnov-
! šole Dušana Jereba v
lovenskih Konjicah sta se
ed počitnicami odpeljala
Avstrijo in - kradla.
Avstrijska policija ju je
"ijela v Gradcu 20. januarja
"oti večeru in ju takoj pripr-
• ker je v njunem avtu zase-
a za nekaj več kot 9000 av-
rijskih šilingov blaga, naj-
!č tekstila. Na obravnavi, ki
bila 27. januarja, so Borisa
etnerja obsodili na 65 me-
secev zapora, pogojno na tri
leta, Tomislava Peniča pa na
4 mesece zapora, pogojno na
tri leta. Poleg tega so jima za
nedoločen čas prepovedali
vstop v Avstrijo in ju 30. ja-
nuarja na mejnem prehodu
izročili našim miličnikom.
Naši miUčniki so dolgopr-
stima učiteljema vzeU potna
lista in predlagali konjiškim
upravnim organom, da jim
za dlje časa vzamejo potna
lista oziroma prepovedo po-
tovanja v tujino. Reagirah so
tudi na obeh osnovnih šolah
in ju suspendirali.
S. Š.
V Mozirju ni bilo več nesreč
Ceste so v občini Mozirje lani terjale pet žrtev,
prav toliko, kot leto prej. Več je bilo lani le hujših
telesnih poškodb, saj se je število teh ponesrečencev
povečalo z 19 v letu 84, na 29 v lanskem letu.
Sicer pa na Postaji milice Mozirje ugotavljajo, da se
stanje na področju cestno prometne varnosti lani v
primerjavi z letom 1984 ni bistveno poslabšalo. Promet
je potekal nemoteno, prometnih nezgod pa je bilo na
cestah Gornje Savinjske doUne 37, ena več kot leto
prej.
Med vzroki za prometne nezgode je na prvem mestu
še vedno neprimerna hitrost, sledijo pa vožnja pod
vplivom alkohola, vožnja po nepravilni strani ceste,
nenadno prečkanje cestišča. Med povzročitelji so na
prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov, sledijo pa
vozniki koles, pešci, vozniki koles z motorjem.
Da število prometnih nezgod ni večje, so s stalnimi
preventivnimi akcijami in kontrolami na cesti največ
prispevali miličniki, ki so lani zaradi kršitve cestno
prometnih predpisov podali sodniku za prekrške 667
predlogov za kaznovanje.
RP
Nasiinik v priporu
Celjski javni tožilec je zahteval preiskavo za 32-letnega
Franca Žumra iz Celja, ki je osumljen nasilništva in posil-
stva.
Osumljenca so priprli potem, ko se je 17. decembra lani
nasilniško obnašal v Celju in pred veleblagovnico TEKO
napadel Ivana H., malo kasneje pa še tri občane. Tožilec pa
je zahteval tudi preiskavo zaradi posilstva, ki naj bi ga izvršil
26. novembra lani v svojem stanovanju.
S. Š.
Po prevozu v bolnišnico umrla
12-letna IVANKA ULČNIK, iz Zagaja pri Bistrici ob Sotli
je v Dekmanci izstopila iz avtobusa in prečkala cesto, ko je
avtobus že speljal. Takrat pa je iz nasj^rotne smeri, iz Mesti-
nja, pripelal s tovornjakom DRAGO CUK, 48, iz Bobovca, ki
je vozil nekoliko prehitro in s sprednjim delom zbil deklico.
Ivanko je odbilo 24 m daleč, kjer je obležala hudo ranjena,
takoj po prevozu v celjsko bolnišnico pa je umrla.
Prijeli
posiljevalca
Celjski miličniki so
prijeli 25-letnega Milana
H. iz Marijadobja pri
Šentjurju, ki je osumljen
lajmanj šestih spolnih
fiapadov na ženske in de-
klice v Celju in okolici.
V Celju so se takoj zače-
la širiti govorice (seveda
precej napihnjene), po-
lem ko je Milan H. ob
l^oncu preteklega in v za-
četku tega leta izvršil dve
Posilstvi. Dvakrat je osta-
lo pri poskusu, nadlego-
val pa je tudi mlajše de-
klice. Pri zadnjem posku-
so ga miličniki prijeli,
precej zaslug zato pa ima
^udi iznajdljiva žrtev.
Miličniki so Milana H.
^akoj ovadili, celjski prei-
^'^ovalni sodnik pa je zanj
odredil pripor zaradi po-
Hovitvene nevarnosti.
S. Š.
Tatvine smuči
Te dni so miličniki na našem območju spet zabeležili več
tatvin smuči. Tatovi so zelo iznajdljivi, ponavadi pa jih je tudi
težko odkriti, zato miličniki opozarjajo smučarje, naj bolje
čuvajo svojo opremo.
Tako so v Celju tatovi vdrli v klet in odnesli smuči, na Golteh
je bil smučar ob opremo, ko jo je pustil na hodniku, ko je šel na
malico, v Titovem Velenju pa so tatovi sneli smuči s prtljažnika
avtomobila, ki je bil parkiran pred gostilno.
Takšne tatvine predstavljajo tudi najtežje delo za miličnike in
kriminaliste in veliko jih ostane neraziskanih. Tudi zato, ker si
lastniki ne zapišejo številke svojih smuči.
Seveda pa je tatvine najbolje preprečiti, če se hočemo zavaro-
vati pred neprijetnostmi. Na celjski UNZ opozarjajo smučarje,
naj ne puščajo smuči nezavarovanih na prtljažnikih avtomobi-
lov oziroma priporočajo posebne prtljažnike, ki jih je mogoče
zakleniti. Obstajajo tudi posebne ključavnice, s katerimi je
mogoče na smučiščih prikleniti smuči k stojalom. Na UNZ so
predlagali, da bi na večjih smučiščih tudi posojali takšne klju-
čavnice, vendar žal še nikjer takšne pobude niso sprejeli.
Rute za prvo pomoč
Rdeči križ Slovenije je organiziral izdelavo in prodajo
posebnih trikotnih rutic iz bombaža, na katerih so naslikani
motivi, kako vse lahko pomagamo ranjencu s tem. najbolj
vsestransko uporabnim obvezilnim materialom. Rutice pro-
dajajo po 450 dinarjev.
Gre za široko zastavljeno akcijo, predlagajo pa, da bi takšno
rutico imel v škatli za prvo pomoč vsak voznik osebnega avto-
mobila, še posebej, ker so na njej naslikane možnosti prve
pomoči ranjencu, kar bo v morebitni nesreči še posebej prav
prišlo ljudem, ki so manj vešči prve pomoči. S. Š.^
Zapor zaradi nekritili čekov
Višje sodišče v Celju je
zvišalo, kazen 28-letnemu
Darku Štamolu iz Šempetra
na 4 mesece zapora zaradi
izdaje več nekritih čekov, s
čimer je Ljubljansko banko
oškodoval za nekaj več kot
50.000 dinarjev.
Darko Štamol je leta 1984,
ko je bil nezaposlen in je
imel več dolgov, izdal osem
nekritih čekov. Kot je ugoto-
vilo prvostopenjsko sodišče,
je ravnal z goljufivim name-
nom, saj je vedel, da izdaja
nekrite čeke in da denarja ne
bo mogel vrniti.
Prvostopenjsko sodišče ga
je obsodilo na pogojno kazen
8 mesecev zapora za prei-
skusno dobo 2 leti, višje so-
dišče pa je po pritožbi javne-
ga tožilca kazen zvišalo ozi-
roma spremenilo v nepogoj-
no kazen 4 mesece zapora.
Sodniki Višjega sodišča so
menili, da to kaznivo dejanje
ne gre šteti za družbi m^anj
nevarno, še posebej ker Šta-
mol, kljub temu, da se je lani
zaposlil v Železarni Štore, ni
začel vračati dolžnega zne-
ska Ljubljanski banki. Poleg
tega so sodniki menili, da je
takšnih primerov, ko bi radi
posamezniki živeli preko
svojih zmožnosti na račun
družbenega premoženja kar
precej in zato lahko le nepo-
gojna kazen vzgojno vpliva
tudi na morebitne druge sto-
rilce podobnih kaznivih de-
janj. S. Š.
Osumljena umora
Javni tožilec je vložil obtožnico za 52-letno Marijo Boš-
nak iz Pariželj 64 b, ki je obtožena kaznivega dejanja
umora.
Do tragičnega dogodka je prišlo 27. oktobra lani. kc sta se
sprla Marija Bošnak in njen mož Dušan. Oba sta bila močno
vinjena (v krvd sta imela skoraj tri promile alkohola), v
prepiru pa je Marija pograbila kuhinjski nož in zabodla
moža, ki je nekaj minut kasneje umrl.
Bošnakova sta se že prej večkrat prepirala, Marija pa je
tudi že pred tem grozila možu, da ga bo ubila. Ker je bila
močno vinjena, je osumljena, da je umor izvršila v stanju
bistveno zmanjšane prištevnosti.
S. Š.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
13. FEBRUAR
V žalski občini ni možnosti
za razvoj vrliunskega športa
Delegacija Partizana Jugoslavije je obiskala Prebold
Predsednik predsedstva
Partizana Jugoslavije in
predstavniki predsedstva
Partizana Slovenije so v pe-
tek obiskali žalsko občino
oziroma krajevno skupnost
Prebold. Obisk ni bil nak-
ljučen, kajti Prebold in na
sploh občina Žalec se po
množični športno rekre-
ativni dejavnosti uvršča v
sam jugoslovanski vrh.
To potrjuje dejstvo, da je
preboldska krajevna skup-
nost trikrat zapored osvojila
prvo mesto v Sloveniji v ak-
ciji Iščemo najboljšo krajev-
no skupnost v športni rekre-
aciji, za najboljšo pa je bila
proglašena tudi v jugoslo-
vanskem merilu. Med vaški-
mi krajevnimi skupnostmi je
podobne uspehe dosegla tu-
di Vinska gora.
Predsednik predsedstva
Partizana Jugoslavije Rade
Čanak je obiskal tudi tekstil-
no tovarno Prebold, kjer je
rekreacija izredno dobro raz-
vita. Dejstvo pa je, tako so
poudarili tudi predstavnik
tekstilne tovarne, da bi tak-
šen kolektiv moral imeti člo-
veka, ki bi bil redno zapo-
slen in bi skrbel za to dejav-
nost ne le v tovarni, pač pa
tudi v kraju samem. To velja
tudi za nekatere druge večje
organizacije združenega dela
v občini. Na sploh je eden
izmed   glavnih   problemov
pomanjkanje ustreznega
strokovnega kadra. Na tem
področju je v občini zapo-
slen le en profesionalni dela-
vec, kar je mnogo premalo
glede na vso pestro dejav-
nost. Vedeti namreč rnora-
mo tudi, da je v občini Žalec
največ društev Partizan gle-
de na število krajevnih skup-
nosti in število prebivalcev v
Sloveniji.
Gostje so bili prijetno pre-
senečeni tudi nad podat-
kom, da od 12.000 delavcev v
sindikalnih športnih igrah
aktivno sodeluje kar 8000 za-
poslenih, kar je svojevrsten
rekord, ki bi ga morali pos-
nemati tudi v drugih sloven-
skih občinah.
V razgovoru s predstavni-
ki nekaterih krajevnih skup-
nosti in občinskih družbeno-
političnih organizacij, pa so
gostitelji opozorili še na en
problem. Na to namreč, daje
premalo možnosti za razvoj
tekmovalnega in vrhunske-
ga športa. Glavni vzrok za to
je razen v pomanjkanju de-
narja v tem, da v občini ni
srednjih šol. Mladi odhajajo
na šolanje drugam in tam se
praviloma vključujejo v tek-
movalni šport. Okrog tride-
set mladih športnikov iz žal-
ske pa dosega odlične rezul-
tate v klubih iz drugih občin.
JANEZ VEDENIK
Predsednik predsedstva Partizana Jugoslavije Rado Čanak (peti z leve) si je o
tekstilno tovarno Prebold ter športno-rekreacijske objekte v Preboldu. O delu in n
je govoril Adi Vidmajer.
Začetek zimskeiici plavanja
v bazenu Golovca je bilo
republiško prvenstvo za pi-
onirje A stare 10-12 let, kjer
je nastopilo 115 plavalcev iz
slovenskih klubov.
Predstavniki Klima-Nep-
tun iz Celja so osvojili drugo
mesto (20509) za Triglavom
iz kranja (20726). PK Velenje
iz T. Velenja je bil enajsti
(5123 točk). Celjani so osvoji-
li osem prvih mest: Matjaž
Košar na 100. 200 in 400 m
kravi, Rok Rudolf na lOO m
delfin in 200 m mešano ter
tri pionirske štafete
4 X 100 m in 4 X 200 m kravi
ter 4 X 100 m mešano. Pla-
valci T. Velenja so osvojili
sedem prvih mest in to vsa
mlada plavalka Renata Re-
duak (100 in 200 m delfin,
100, 200, 400 in 800 m kravi
ter 200 m mešano).
Starejši pionirji (13 in 14
let) pa so nastopili v Kranju
pa podobnem prvenstvu.
Tekmovalci Klima-Neptuna
so osvojili drugo mesto (800)
za   Triglavom   iz   Kranja
(848,5) in pred Ljubljano
(609,5 točke). Velenjčani so
bih enajsti (104 točke). Tre-
ner Celjanov Andrej Žnidar-
šič: »Uvrstitev Celjanov je
odlična, saj ekipa ni bila
kompletna zaradi gripe in
sploh nismo imeli ženskih
štafet, ki se točkujejo dvoj-
no. Celjani smo osvojili tudi
največje število medalj. Naj-
uspešnejša tekmovalca pr-
venstva sta bila naša in sicer
Tanja Drezgič in Gregor Ju-
rak, ki sta predstavljala ka-
kovostni razred zase. Tanja
je zmagala sedemkrat (100,
200. 400 in 800 m kravi. 200
in 400 m mešano ter 100 m
prsno) in bila enkrat druga
100 m hrbtno). Gregor pa je
bil šestkrat prvi (100, 200,400
in 1500 m kravi. 200 in 400 m
mešano) in dvakrat drugi
(200 m delfin in 100 m hrbt-
no). Skupaj z Erazmom Po-
lutiiikom. Juretom Vraču-
nom in Alešem Zupancem je
osvojil v treh štafetah še dve
prvi mesti in eno drugo. Me-
dalje so še osv^ojili: Mojca
Anderle po eno zlato, srebr-
no in bronasto. Jure Vračun
zlato in srebrno. Mateja
Cvirn dve srebrni in Aleš Zu-
pan dve bronasti.
Med tekmovalci T. Velenja
se je izkazala Katja Mioč, ki
je bila druga in dvakrat
tretja.«
V soboto in nedeljo, 15. in
16. februarja, bodo plavalci
Klima-Neptuna nastopili na
kvalifikacijah za pokal Jugo-
slavije v Trbovljah.
T. VRABL
POD KOŠI
Moška republiška liga:
Libela je v petek v Domža-
lah dosegla izredno po-
membno zmago nad Heli-
osom 91:85 v igri polni pre-
obratov, dinamični, napeti,
živčni, a vseeno kvalitetni.
Tekma se je začela s polur-
no zamudo brez delegata in
glavnega sodnika, katerih
vlogo je prevzel delegirani
pomočnik Hafner (Kranj),
drugi sodnik pa je bil do-
mačin Strnad, sicer predvi-
den za časomerilca.
V prvem polčasu sta se
ekipi stalno menjavah v
vodstvu, na koncu pa je do-
mačim igralcem uspelo pri-
igrati kar 7 točk naskoka
(51:44).
Drugi polčas je Libela za-
čela z zelo visoko peterko
(Pipan, Gole, Kahvedžič,
Kralj, Medved) in popolno-
ma spemenila tok igre sebi
v prid. Najboljši domači
igralec je bil Kovačič, ki je
v prvem polčasu dosegel 22
točk, v drugem pa le 5, po-
tem ko ga je z odlično igro
v obrambi zaustavil Boris
Kralj. Libela je v drugem
delu pr\'ič povedla v 8. mi-
nuti s trojko Pipana (66:63),
vodila vse do zadnjih mi-
nut srečanja, ko so domači
rezultat izenačili (85:85),
nato pa s 6:0 privedla tek-
mo do konca.
Najboljši igralec tekme je
bil Aleš Pipan, ki je doka-
zal, daje še vedno vrhunski
košarkar. V obrambi je pre-
stregel nekaj podaj, se ves
čas boril, odlično vodil eki-
po tako v igri kot z menja-
vami, nenazadnje, bilje ne-
ustavljiv v napadu. Bil je
najboljši strelec tekme s 34
koši. od tega je štirikrat za-
del za tri točke. Izstopal je
tudi Robert Medved, ki je
opravil levji delež v borbi
za odbitimi žogami pod ko-
šema. Nasploh pri Libeli ni
bilo slabega posameznika,
zato velja pohvala vsem, ki
so vstopili v igro.
Libela: Govc 4. Gole 16.
Drobne, Pečak, Turk, Ce-
rar. Pipan 34. Medved 26,
Gajšek 2. Kahvedžič 9 in
Kralj.
Libela je skupaj s do-
stojnskim Nanosom na
drugem mestu z dvema po-
razoma več od vodečega
Slovana. Med temi tremi
ekipami gre iskati novega
1. B ligaša, ker je ljubljan-
ski Iliriji nepričakovano
spodrsnilo v Kopru. Helios
pa je brez poškodovanega
Ostermana, ki v tej sezoni
ne bo več igral, izgubil
predvsem na izkušnjah in
rutini, ki so v tej ligi še ka-
ko pomembne. Medseboj-
ne tekme prvih treh v dru-
gem delu: Slovan in Nanos
med seboj v Ljubljani, oba
pa še na gostovanje v Celje.
Seveda pa bodo tudi druge
ekipe krojile vrh, naj!
vroče za Libelo bo na:
stovanjih pri ljubljanski
riji ter pri mariborski]
klotehni-Branik. Naslec
kolo bo za Celjane mi
saj v soboto igrajo v dv
ni STŠ proti kranjske
Triglavu, ki je na lestvi
Igralci Cometa so pri{
vili  lepo  presenečenj«
zmago v gosteh nad m
borsko Jeklotehno-Bran
ki pa je nastopila brez s\
jega   najboljšega   igral
Krumpaka. V zelo izenai
ni tekmi, ki se je v reguli
nem delu končala 81:81,
v podaljšku Comet bil bo
ši za točko (96:95) in pres
netljivo odnesel točki
Maribora. Najboljši streli
II. Zvezna košarkars*
liga: Kors Rogaška je zii
va zmagala. Tokrat je d
ma premagala Omiš 87:
(42:31). Največ košev
domačo ekipo sta dose;
Virantova 30 in Pešičei
21. Kors Rogaška je na
mestu, v prihodnjem ko
pa gostuje pri Kozali, ki
na lestvici mesto za njo
porazom več.
pri Konjičanih je bil znoi
Smid, ki je dosegel kar S
točk. Comet je osmi, v n
slednjem kolu pa igra d
ma s postojnskim Nam
som, ki je na lestvici tret
in bo na vsak način pre(
stavljal najbrž pretrd ore
za konjiško moštvo, ki sej
že rešilo izpada.
Republiška ženska lie
mlade košarkarice M(
so v Ljubljani izgul<.
85:56 proti Slovanu, ki J
ena boljših ekip republišk
lige in sedaj deli celo drugi
mesto. Za Metko so nasto
pile: Jurše 2. Turnšek 23
Cretnik 2, Podgoršek 7. Ju
rak 22. Metka je še vedm
predzadnja, v naslednjen
kolu pa igra doma z Jeseni
cami, ki imajo zmago več ii
so na lestvici dve mest
višje.
Vzhodna republiška lig)
druga skupina: Šentjur jf
gostoval v Zagorju in izgu-
bil z domačini 106:84, naj
boljši strelci pri poražencit
pa so bili Polutnik 3-1,
Škorjanc 16 in Zorko 11. ^
soboto, 15. februarja b'
Šentjur igral doma z Breži-
cami. Tekma bo v telovad-
nici osnovne šole Šentjui
ob 18. uri.
V lokalnem dcrbiju j'
Polzela doma prernagals
košarkarje Elektre iz Šošta;
nja 98:77. Najboljši strele
pri Polzeli Škrabe 14. Pote-
ko 18 in Polauder 22. P/'
Elektri pa Janič in Brczriil^
po 17 ter Cajner 15. V 1^
kolu v soboto bo Polzt'''
gostovala v Podčetrtku
kjer se bo srečj. z ekip''
Kozja.
TV-DEAN SUSTl-l^
NA KRATKO
Rokometaši za
Karavanški pokal
Rokometni klub Aero bo v
soboto, 15. februarja v hali
Golovec pripravil prvi turnir
za Karavanški pokal, kjer bo-
do sodelovale štiri ekipe, po-
leg domačinov še Ajdovščina
ter avstrijski ekipi PSK Celo-
vec in Bernbach.
Turnir se bo začel ob 9. uri
dopoldne z otvoritveno tekmo
Aero - Ajdovščina ter končal z
zadnjo ob 18.30 Aero - Ber-
bach. Do jeseni bodo podobni
turnirji še v ostalih krajih so-
delujočih ekip, ki bodo dah
končnega zmagovalca. Lani so
bili to rokometaši Aera, ki le-
tos slavijo 40 letnico obstoja,
zato bodo predvidoma 14. juni-
ja pripravili močen turnir z
udeležbo državnega prvaka
Metaloplastike, Sloge iz Dobo-
ja in Dinos Slovana iz Ljublja-
ne. Od 2. do 9. marca pa bodo
celjski rokometaši na turneji
po Franciji.
TV
Najboljši strelci v
Štorah
V soboto, 15. februarja bo
na strelišču v Štorah regijsko
prvenstvo v streljanju z zrač-
no puško za vse kategorije.
Nastopilo bo 56 tekmovalcev
celjske, žalske in laške občine.
Tekmovanje se bo začelo ob
osmi uri zjutraj in bo trajalo do
sedmih zvečer. To so istočasno
kvalifikacije za nastop na re-
publiškem prvenstvu, ki bo v
Leskovcu pri Krškem.
V nedeljo 16. februarja pa bo
od 10.-12. ure v Žalcu regijsko
prvenstvo z zračno puško za
pionirje in pionirke.
Kovinar boljši od
Celja
Končano je tekmovanje v
republiški strelski ligi vzhod,
kjer je Kovinar Štore na do-
mačem strelišču premagal
Celje. Za Kovinarja so nastopi-
h Vili Dečman 361. Franc Ho-
čevar 362, Ivan Kočevar 369 in
Branko Malec 372 (najboljši
posamezniki dvoboja), za Celje
pa Barbara Jager 360. Tone Ja-
ger 361. Ervin Seršen 361 in
Jože jeram 366 krogov ali sku-
paj 1464 : 1448.
Strelci Žalca so gostovali v
Slovenj Gradcu in zmagali v
postavi Rudi Kotnik 349,
Franc Kotnik 359, Mladen Me-
lanšek 360 in Justin Smrkolj
362 krogov. Celjani so ob kon-
cu osvojili tretje. Kovinar Što-
re četrto in Žalec šesto mesto
med osmimi ekipami. Iz lige
pa so izpadli strelci Slovenj
Gradca, ki so pred začetkom
veljali za favorite v tej ligi.
Tretjič Dušan ČretnIk
TVD Partizan Liboje je pri-
pravil 6. turni smuk s Šmo-
horja do Liboj v dolžini
8,5 km, kjer je letos nastopilo
120 tekmovalcev. Pogoji za
tekmovalce so bili zaradi novo-
zapadlega snega izredno težki,
pa čeprav so se organizatorji
potrudili in poskušali progo
čimbolje pripraviti. Že tretjič
zapored je najboljši rezultat s
Šmohorja dosegel Dušan Cret-
nik, ki je zmagal sicer med
mladinci 27:09,67. Ostali zma-
govalci: ml. mladinci Boris
Frece Liboje. člani Smiljan
Smodiš Celje, st. člani Toni Ki-
tek in veterani Alojz Žeme,
oba Liboje. Najmlajši so vozili
na krajših progah. Pri ciciban-
kah je zmagala Natalija Flajs iz
Celja, pri cicibanih Tomaž Kri-
žej iz Domžal in pri pionirjih
Franjo Baloh iz Liboj.
Dve tekmovanji SD
Gozdnik Žalec
Smučarsko društvo Gozd-
nik v Žalcu bo ta teden pripra-
vilo dve klubski tekmovanji.
Prvo bo že danes, v četrtek, 13.
februarja, ob 15,45 v športnem
parku, kjer se bodo ljubitelji
smučarskega teka lahko po-
merili na 5 in 10 km dolgi pro-
gi. V soboto, 15. februarja pa
bo na smučišču Gozdnik še
klubsko prvenstvo v veleslalo-
mu za vse kategorije in vse čla-
ne društva.
Mladi
umetnostni
drsalci
v Ljubljani je bilo iz-
birno tekmovanje umet-
nostnih drsalcev, ki bo-
do v soboto in nedeljo,
15. in 16. februarja v Ce-
lju v Mestnem parku za-
stopali Slovenijo na tek-
movanju republik in po-
krajin za pokal Bratstva
in enotnosti.
V reprezentanco sta se
uvrstili dve Celjanki Špe-
la Pere med starejšimi in
Alija Beccari med mlajši-
mi pionirkami. V Ljublja-
ni so še nastopile: Klara
Bukovnik (5) in Mojca
Brezigar (10) med st. pi-
onirkami ter Polona
EberUc (4) in Nataša Jev-
šenak (9) med mlajšimi
mladinkami. •
DO »Zarja« Petrovče
Industrija lesnih, kovinskih in konfekcijskih
proizvodov ter storitvene dejavnosti v
gradbeništvu, n. sol. o. Petrovče
Komisija za delovna in stanovanjska razmerja
DSSS
objavlja dela in naloge
Vodja službe za varstvo pri delu,
SLO in DS
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
varnostni inženir, s predizobrazbo tehnične stroke
ustrezne smeri in 3 leta prakse v zahtevanem po-
klicu.
Delo je za nedoločen čas.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO »Zarja«
Petrovče - 63301 Petrovče.
Prijav brez priloženega dokazila ne bomo upoštevali.
fEBRUAR 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
VeliK
celjskih atletov
v pravem snežnem me-
težu je bilo v Mariboru re-
publiško prvenstvo v kro-
su, kjer so dosegli izjemen
uspeh predstavniki celj-
I^Pga Kladivarja, ki so
ekip"0 osvojili prvo me-
sto ter kar za 200 točk pre-
jjiteli drugouvrščeno eki-
po TAM Maribor. Velenj-
^ani so bili peti.
I   v posameznih kategori-
Iiah so Celjani med posa-
mezniki in ekipami med
osemnajstimi možnimi na-
slovi osvojili kar petnajst,
dva pa Velenjčani. Temu so
dodali še celo vrsto drugih
in tretjih mest se tako pred-
stavili  resnično  kot n^-
, močnejša ekipa. Najbolj je
J presenetil Cmok, ki je v od-
' sotnosti Rozmana zmagal
na najdaljši progi med čla-
[ni na 12 kilometrov. Zma-
Sgovalci:  med  pionirkami
J Kvas, pionirji Hus, mlajši-
mi mladinkami Krnc, sta-
' rej širni mladinkami Mihov-
pnec,  članicami  Naglic,
' ml- člani Artnak in člani
' Cmok. Temu so dodali še
' sedem ekipnih mest po po-
sameznih kategorijah. Med
mlajšimi mladinci je zma-
gal Velenjčan Suhadolnik,
pa tudi njihova ekipa je bi-
la v tej kategoriji najboljša.
Uspeh na krosu je dober
obet za spomladansko se-
zono od katere si tudi po
uvodnem dobrem startu
lahko obetamo boljše do-
sežke, kot smo jih bili vaje-
ni zadnja leta.
Kolesarji začeli z delom
člani kolesarskega kluba
kljub zimi ne mirujejo, saj
trenirajo trikrat na teden,
poleg tega pa se udeležujejo
tudi priložnostnih tekmo-
vanj, saj želijo novo sezono
pričakati čimbolje priprav-
ljeni. Trenira dvanajst pi-
onirjev, pet ml. mladincev,
štirje starejši in trije člani,
treninge pa vodi Borut Pirš
iz Hrastnika, ki trenutno
skrbi tudi za svoje kolesar-
je. Mnogokrat se ne trenin-
gih srečajo skupaj.
Pred dnevi so celjski kole-
sarji že nestopili na prvem
letojšnjem tekmovanju ime-
novanem ciklokros (ena tret-
jina tek s kolesom, dve tretji-
ni vožnja s kolesom) v No-
vem mestu. Rezultati: ml..
mladinci Sandi Šmerc 20.
(nastopilo 42 tekmovalcev,
končalo 35), Miran Lah 26.,
st. mladinci Brane Mernik
19. mesto (34, 27), Drago Ki-
tak 20. in Damir Kitak 26.
mesto. Člani Iztok Melanšek
7. (28, 19), Zdravko Fidler 19.
mesto. Damjan Sluga in Mla-
den Vindiš sta odstopila.
Izredno lep uspeh je dose-
gel Iztok Melanšek, saj so se
pred njega uvrstili sami člani
jugoslovanske reprezentan-
ce - pet Novomeščanov
Smodej, Papež, Glivar, Bo-
jane in Božič ter Kranjčan
Rojjret.
Štirje člani KK Merx Celje
pa so nastopih tudi na držav-
nem prvenstvu v ciklokrosu
v Poreču. Rezultati: ml. mla-
dinci Sandi Šmerc je bil
enajsti in Drago kitak ose-
mindvajseti, (64 nastopajo-
čih), st. mladinci Brane mer-
nik 21. mesto (48) in člani Iz-
tok Melanšek 15. mesto (39),
pri tem pa je celo dvakrat
padel, zato je uspeh še toliko
večji, po tekmovanju so osta-
li še teden dni na pripravah v
Poreču z ostalimi jugoslo-
vanskimi kolesarji, kjer so
opravili še poleg drugih vaj
500 kilometrov s kolesi. Pri-
zadevnost celjskih kolesar-
jev je velika, žal pa se še ved-
no ne morejo z ostaUmi kosa-
ti glede dobre opreme, koles
in oblačil. Če bi se rešilo še
to, bi bili uspehi celjskih ko-
lesarjev, ki so skupaj v dru-
štvu pet let, tekmujejo pa
dve še večji, kot so.
Po treningih doma bodo
imeli prva spomladanska
tekmovanja marca v Istri,
aprila pa že na domačih ce-
stah. TONE VRABL
Hoiiejslce novice
V nadaljevanju zvezne ho-
kejske lige za uvrstitev od
petega do desetega mesta so
pripravili prijetno presene-
čenje hokejisti Cinkarne, ki
so proti pričakovanju glad-
ko doma premagali vse
boljšega Medveščaka iz Za-
greba 6 : 1 (3 : O, 1: 1, 2 : 0),
strelci so bili vsi trije Polja-
ki Koczinski, Michno in
Chrzasztek vsak po dva-
krat.
V svoji skupini so zdaj na
tretjem mestu, v soboto, 15.
februarja pa gostujejo na Je-
senicah, kjer se bodo pome-
rili z vodečo Kranjsko goro.
Vehk uspeh so v republi-
ški hgi dosegU pionirji in
mladinci HDK Cinkarne Ce-
lje. Pionirji so premagali
Kranjsko goro 7 : 2, mladinci
pa Jesenice kar 11:2.
V nedeljo, 16. februarja se
bo nadaljevala občinska sin-
dikalna hokejska liga. Ur-
nik: 16,30 Zlatarna - Libela,
17,30 Opekarna - Železarna
in 18,30 Grofija - Kovino-
tehna.
MARJAN SORŠAK
Skoki na Ljubnem
Smučarski skakalni klub
Ljubno je pripravil tekmova-
nje za pokal Cocte za pionirje
B. Nastopilo je 97 tekmovalcev
iz vseh slovenskih klubov.
Zmagal je boštjan Rednjak iz
Titovega Velenja, odlično tret-
je mesto pa si je razdelil matej
Oprešnik iz SK Zbelovo. 5. me-
sto je osvojil Janez Turnšek,
19. Aleš Lipovšek, 44. Uroš Vi-
dečnik, vsi TVD Partizan Lo-
pata, 51. pa je bil Igor Lukič,
SK Toper Celje.
V nedeljo smuk z
Mrzlice
Po turnem smuku Šmohor-
Liboje bo v nedeljo 23. 2. še
turni smuk izred planinske
koče na Mrzlici do Zahoma.
Tekmovalci bodo razdeljeni v
šest kategorij, za najboljše pa
so pripravili priznanja. Start
bo ob 12. uri izpred planinske-
ga doma na Mrzlici, prijave pa
bodo sprejemali do 11. ure v
domu. Od kmetije Petrove do
kmetije Špajzer bodo organizi-
rali tudi prevoz.
Smučarji upokojenci
Jutri na Celjski koči
Zaradi novozapadlega sne-
ga in prekratkega časa za do-
bro pripravo prog bo tekmo-
vanje Društva upokojencev
Celje, sekcije za smučanje, ju-
tri, v petek, 14. februarja na
smučiščih na Celjski koči. Od-
hod bo iz Celja s posebnim av-
tobusom izpred Vrtnice v Mal-
gajevi ulici ob 8,30 zjutraj.
Okoli 30 najboljših bo nastopi-
lo na republiškem prvenstvu
20. februarja na Kobli nad Bo-
hinjem.
NA KRATKO
Uspehi alpskih
smučarjev
Tekmovalci smučarskega
društva Merx Celje so v zad-
njih dneh dosegli nekaj uspe-
hov. Simon Koražija je na dr-
žavnem pr\'enstvu med ml. in
st. mladinci osvojil v superve-
leslalomu 20. in v veleslalomu
26. mesto, poleg tega pa je na
mednarodni Koroški turneji
osvojil prve zelo dobre FIS
točke. V ponedeljek je odpoto-
val na državno člansko prven-
stvo v Sarajevo pa čeprav je še
mlajši mladinec.
Uspeh celjskih alpskih smu-
čarjev je dopolnila Snežana
Vignjevič, ki je zmagala v sla-
lomu na tekmovanju vzhodne
regije na Ošvenu na Koro-
škem, na republiškem prven-
stvu v Kranjski gori pa je bila
odlična četrta v veleslalomu in
kljub napaki v drugem teku še
vedno dobra osma v slalomu.
Na republijškem prvenstvu je
nastopil turi Mariio Lenko, ki
pa ni imel sreče in je tokrat
ostal brez uvrstitve. »Dobro
delo v alpski sekciji dopolnju-
jejo tudi ostali tekmovalci, ki z
zagnanim delom že lovijo re-
zultate najboljših v društvu«,
je povedal o zadnjih dosežkih
trener pri SD Merx Cene
Jovan.
Tekmovanje na Uršlji
gori
Medobčinsko društvo sle-
pih in slabovidnih je pripra-
vilo na Uršlji gori tekmova-
nje svojih članov, ki so se po-
merili v smuku. V Kategoriji
A je zmagal Edi Vodeb iz T.
Velenja pred Jožetom Klanč-
nikom Šmartno ob Paki in
Dolčijem Videmškom Franko-
lovo. Tekmovalci v B in C ka-
tegoriji so nastopili skupaj,
najboljši pa je bil Jože Šumah
iz Celja pred Jožetom Korenja-
kom iz Nazarij in Jako Vodu-
škom iz Celja. Ženske so na-
stopile v eni kategoriji, zmaga-
la je Rosanda Videnšek Fran-
kolovo pred Iris Sotošek in Ti-
no Kosaber, obe T. Velenje.
Aleš Lipovšek zbral
največ točk
SK Andraž je pripravil tek-
movanje partizanskih dru-
štev, kjer je nastopilo 37 ska-
kalcev iz šestih klubov. Naj-
več točk je zbral Aleš Lipov-
šek. član TVD Partizan Lopa-
ta, ki je osvojil prvo mesto med
pionirji B. Med pionirji C je
zmagal Mešič, med mladinci
pa Sitar, oba Braslovče-An-
draž.
TOZD Vodovod
objavlja
naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. vodenja obrata novogradenj
2. vodenja delovnih skupin
Pogoji:
Pod 1.:
- obvladan program V. stopnje strokovne izobrazbe
strojne ali gradbene smeri s 3 leti delovnih izkušenj
na zahtevnejših delih komunalne dejavnosti;
- strokovni izpit ali izpolnjevanje pogojev za oprav-
ljanje le-tega;
- vozniško dovoljenje B kategorije.
Pod 2.:
- obvladan program V. stopnje Sirokovne izobrazbe
strojne ali gradbene smeri z 1 letom delovnih izku-
šenj na sorodnih delih in nalogah:
- vozniško dovoljenje B kategorije.
Prijeve z življenjepisom m dokazili o izpolnjevanju
pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na
naslov: Komunala Celje, Kadrovsko organizacijski
sektor, Mariborska 2, Celje.
DO »KOMUNALA« p.o.
Nade Cilenšek 5, Žalec
razpisuje na podlagi sklepa DS DO dela in naloge:
1. vodenja DO
2. vodenja tehnično-komercialnih
del
Kandidati morajo poleg splošnih in zakonskih pogo-
jev izpolnjevati še naslednje:
Ad/1
- višja izobrazba pravne, gradbene ali ekonomske
smeri
- 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih
delih
Ad/2
- višja izobrazba komunalne oz. gradbene smeri
- 4 leta delovnih izkušenj pri vodstvenih delih na
področju komunalne oz. gradbene operative
- strokovni izpit
Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Pismene
prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošilja-
jo kandidati na naslov DO v 15 dneh po objavi raz-
pisa.
Kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po
sprejetju sklepa DS DO.
Trgovska delovna organizacija
»SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALEC
po-   .
Žalec, Slandrov trg 35
objavlja
Javno licitacijsko prodajo
stanovanjskih prostorov
stanovanje ima tri stanovanjske prostore v skupni
izmeri 65,09 m^ v stanovanjskih hiši Liboje 10.
Izklicna cena stanovanja je 2.044.855 din.
Kupci morajo pred pričetkom licitacije predložiti
varščino v višini 10% izklicne cene, ki jo položite pri
blagajni delovne organizacije v Žalcu, Šlandrov trg
35. Plačilo kupljenega stanovanja pa se izvede v
roku 3 dni od dneva prodaje. Prometni davek plača
kupec.
Licitacijska prodaja bo dne 28. 2. 1986 ob 10. uri.
pred stanovanjem v Libojah št. 10. Podrobnejše in-
formacije lahko interesenti dobe v TDO »Savinjski
magazin« Žalec v Žalcu, Šlandrov trg 35._
TOZD PLINARNA
Objavlja
prosta dela in naloge
1. intervencijske službe
- 3 delavci za nedoločen čas
2. poklicnega gasilca
- 4 delavci za nedoločen čas
Pogoji:
Pod 1:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinske stroke,
oziroma kvalificiran plinski monter, vodovodni mon-
ter, ključavničar, strugar, ipd.,
- 1 leto delovnih izkušenj,
- vozniško dovoljenje B kategorije.
Pod 2:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe - poklicna gasil-
ska šola,
- 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim
opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15
dneh po objavi na naslov:
KOMUNALA CELJE, DSSS, Kadrovsko organizacij-
ski sektor, Mariborska 2, Celje.
Lesnina
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom,
lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim
materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA
MREŽA LJUBLJANA, n. sub. o. Ljubljana,
Parmova 53
objavlja za
PE PRODAJNI CENTER v Celju, Leveč pri
Celju 18.
prosta dela in naloge
1. poslovodja
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stopnja)
ekonomske, komercialne, tehnično-lesarske ali po-
slovodske smeri,
- 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
2. mizarja - servisanta
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stopnje)
lesne smeri,
- šoferski izpit B kategorije,
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj,
Za objavljena dela in naloge sklepamo delovno raz-
merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
zahtevamo:
- pod točko 1. tri mesečno poskusno delo
- pod točko 2. dvo mesečno poskusno delo
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju objavnih pogojev v 8 dneh po
objavi na naslov:
Lesnina Ljubljana, kadrovsko splošni sektor Ljublja-
na, Parmova 53.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po skle-
pu pristojnega samoupravnega organa.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
13. FEBRUAR i!
Združitev
Letos, ko sta se združila slovenski kulturni praz-
nik in pustna sobota, so gotovo najustreznejšo
rešitev našli v Žalcu.
Na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem
prazniku je nastopil gledališki igralec Andrej KU-
RENT. \
Včasih smo rekli - kaj zezaš!
Zdaj nekateri godrnjajo drugače: kaj me zisaš!
Po poteli
Pred dnevi so mladi s
celjskega območja spet
krenili na pohod po poteh
Štirinajste divizije.
Nekateri menijo, da bi bi-
lo kar prav, če bi čimveč
mladih hodilo po borčev-
skih poteh.
Perspektiva
Na celjskem območju
imajo kljub nekaterim mo-
dernizacijam še vedno ne-
kaj tovarn, ki imajo izredno
perspektivo.
Imajo perspektivo, da jih
spremenimo v tehnične -
muzeje!
Na mlade
Prav je, da se želijo neka-
teri starejši nasloniti na
mlade.
Samo ni prav, da se želijo
nanje nasloniti zato, da bi
jih pritisnili ob tla!
Več zabave
v soboto je bil kul-
turni praznik. Večina
prireditev pa je bila
namenjena pustu.
Kdor je pričakoval,
da bo zato na praznik
pusta več kulturnih
prireditev, se je
zmotil.
Presenečenje
v Celju in drugih
jih je snežilo v sob
Snežilo je tudi v ned?
V ponedeljek pa
marsikoga sneg - pn
netil. ^
Dobri Celjani
Celjski hokejisti s
pomembni tekmi prei
gali zagrebški M
veščak.
Vseh šest golov so
Ii Poljaki!
Tako
je pač
Poleti so delavci hiteli
urejati sistem za ogreva-
nje celjskega kopališča
s pomočjo sončne ener-
gije. Zdaj pa nekateri ob-
čani opozarjajo, da vse
kar so naredili, spet raz-
dirajo. Sprašujejo, če to
zato, ker so slišali, da
vse ni bilo narejeno po
predpisih.
Pravijo, da tokrat en-
krat glas ljudstva nima
prav. Razdirajo, da bi
boljše naredili.
Glas ljudstva pa: torej
je le bilo nekaj narobe!

Riše Bori Zupančič
NASMEH JE V TEH TEŽKIH
ČASIH NAJORIGINALNEJŠA MASKA!
Dobro je
v Mariboru so se domislili do-
bre akcije. Med odraslimi so za-
čeli s pripravami na upokojitev.
Glede na višino pokojnine med
večino delavcev je taka akcija še
kako potrebna.
»Norost nas
pokonc' drži«
Zaradi nje pa nas tudi veliko-
krat glava boli!
Ne gre
Ob pomoči reput
ških botrov naj bi
zdavnaj prišlo do poro
med celjsko in velenjsi
banko. Tako naj bi nai
kovalo tudi reševar
Gorenja iz resnih teže
Zdaj se je tovarna Gor
nje že dokaj izkopala
težav; od ohceti pa i
vedno nič. ^
Pa ne, da od tega tui
nič ne bo, če bo Goreni
poslovalo še bolje?!
FRAN SALESn-FINZGAR
Pod svobodnim soncem
Deveto poglavje .
Barbari, ici so prebivali krog Bizanca po Evropi in po \
Aziji, so na zimo radi zahajali v carsko mesto. Nekateri \
so vlačili dragoceno krzno s seboj, da so ga prodajali, i
drugi so hodili zamenjavat žlahtne kamne za tkanine in j
steklo, orožje in konjsko opravo. Toda ljudi s takimi ;
nameni ni bilo veliko. Poglavitne množice so sestavljali ]
klateži, potepuhi, ljudje brez doma in brez svojcev, ki so \
živeli od dne do dne, katerim je bil gospod, kdor jim je
nasul več jedi in natočil boljše pijače. Bili so hinavci, '
zavratni morilci, pretepači in tatje, godci in glumači - \
nekateri sicer ne razbojniki, toda lenuhi, ki so rajši jedli \
podarjen kruh, kakor da bi sami sejali in želi.
Premnoge so mikali zanimivi dogodki in bizantinski .
cirkus. To so bila nemirna bitja, ki so nesrečna v redu in ;
pokoju, ki nimajo obstanka na svoji postelji in pri svoji ^
mizi: samo ven, v svet, brez cilja in brez namena. \
Radovan in Iztok sta se ponoči spustila na dobro \
cesto, ki je držala od Donave proti Bizancu. Hodila sta '
spešno, da bi se čim dalje odtegnila taboru, preden bi ju
pogrešili. \
Proti jutru sta zaslišala konjski skokot. •
»Za nama gredo,« omeni Iztok.
»Sinko, ne boj se! Kdo bi bil tako neumen in tako \
moder, da bi mu kanila v pamet taka misel: Iztok na poti i
v Bizanc!« ]
Topot se je bližal. Radovan je trdil, da se ni ničesar \
bati, pa jo je vendar pobrisal v gosto grmovje ob cesti in \
potegnil Iztoka za seboj. •
Nista dolgo sedela v skrivališču, ko se pridrevi\
konjiča mimo. i
»Tunjuš!« sikne Radovan. \
»Tunjuš!« ponovi Iztok. ;
Huni se niso ozrli ne na levo ne na desno; kakor,
privezani so sedeli na konjih. Nekateri so se naslanjali z\
glavami na konjske vratove in dremali, dasiprav so jez-^
dili silno hitro.
Radovan je dvignil pest, ko je odvihral mimo rdeč-
plašč. ^ ]
»Sinko, Tunjuš je smrdljivec! Boj se ga! Živi ob zvi- •
jači.« i
»Pa je dober mojemu očetu!«
»Tvoj oče je slep, če misli, da niu je. Radovan, ki\
cestuje od Visle do Bospora, vse ve. Še enkrat: Tunjušje\
smrdljivec, malopridnež, sentjavec« i
»Upravdi se laže, Slovene čisla!«
»Hahaha! Upravdi se laže in se ne laže. Njegov hlapec
je. Med nami čeljusta in zabavlja čezenj, v Bizancu se
plazi po vseh štirih z rilcem ob tleh kakor prašič in liže
Upravdi čevlje. Med Slovene pa nosi razdor.«
»Razdor?« se začudi Iztok.
»Ali ne veš, da so Antje nocoj izginili preko Donave,
ne da bi čakali posveta današnjega dne? Kdo jih je
podpihnil? Tunjuš. sentjavec! Vse sem zvedel od
An tov.«
Peket se je zelo oddaljil. Zlezla sta izza grmovja ter
potovala dalje.
Bilo je temno jutro. Pokrajina neobdelana in zapuš-
čena. Tiho sta spela popotnika po cesti.
Iztok je povešal glavo. Megleno jutro, smrtna tihota,
ponočni beg brez slovesa od očeta, od Ljubinice, vse ga
je prevzelo, da se mu je užalilo. Skoraj se je kesal, ker je
z begom prizadel očetu bridkost, kakršne mu ni vseh
devet njegovih bratov, ki so padli pod mečem. In še to
grenko razočaranje, da je Tunjuš hinavec! Ko bi bil imel
lok in strelico in da je bil blizu tega Huna, brez pomi-
sleka bi bil sprožil. Vleklo ga je s silo nazaj, da bi šel v
tabor in povedal očetu o hunskem izdajstvu. Še niže je
povesil glavo. Njegov korak je skoraj zaostajal za Rado-
vanom.
Ta gaje tiho opazoval. Nekatere krati ga je pogledal
po strani in mu z veliko izkušenostjo bral z lica notranji
boj.
»Pa se vrni, sinko!«
Radovan se je nenadoma ustavil. Iztok se je prebudil
kakor iz sanj.
»Vrni se, Iztoče! Toži se ti po domu. Ni kratkočasna
takale samotna pot, po kateri hodijo ubogi godci. Vrni
se! Še je čas!«
»Ne, očka, naprej, naprej! Zamislil sem se, kar i
govoril o Tunjušu. Zato je bilo žalostno moje srce.«
»Torej naprej! Pokonci glavo in pozabi! Na večer sv
gotovo že v veseli družbi!«
Iztok je dvignil glavo, pozabiti pa ni mogel Iskreno ji
želel in sveto prisegel na Peruna, da se mora srečati
Tunjušem.
Proti večeru sta zagledala pred seboj prijazno dolino
Preprežena je bila z obdelanim poljem: na rebri je slo
nelo nekaj koč, ob cesti je samotarila majhna trdnjava
Pred vasjo je gorel ogenj.
»Vas Vreza,« omeni Radovan. »Tisti ogenj netijt
popotniki kakor midva. Družbo sva našla!«
Radovan je krenil s ceste preko polja naravnost proi
ognju.
Kakih dvajset oseb je čepelo in ležalo po tleh. Neka
teri so bili divji, čisto podobni Hunom, samo da so bil
razoglavi in so imeli dolge lase spletene v kite. Bili si
rodu Varhunov. Sami so se radi nazivaU Obre, da so bol
sloveli in so se jih ljudje bali. Drugi so bili prebivale
izza Črnega morja, alanskega rodu.
Ko sta se pribhžala ognju, je Radovan udaril ns
plunko in zapela sta z Iztokom poskočno pesem.
Vse se je zganilo in se ozrlo od ognja. Družba je planih
pokonci in pričela poskakovati in kričati. Povabili soju
hitro k sebi, odgrnili pepel in izvlekli iz žerjavice kose
pečene kozlovine.
Iztok seje čudil Radovanovi modrosti in pretkanosti
»Slovena? Hej, od kod? Z vojske, kjer so počesali
Hilbudija?«
»Zakaj naju žališ, prijatelj! Slovena sva, prihajava
daleč od Visle in se ne meniva za vojsko. Kdaj je godec
sukal meč? Kdaj je pevec tulil kakor volk?«
»Pij, godec, in ne jezi se! A Hilbudija so Slovein
vendarle poklali. Kakor podgane pred vodo so bežali
tod mimo njegovi konjiki in trosili strah pred Svarunom
po deželi.«
Radovan je izpraznil rog z vinom. Natočili so še in dali
Iztoku.
»Le pij, sinko, da poplakneš cestni prah in zapoješ
kakor slavec«
Zopet je zapela plunka. divji glasovi so jo spremljali 2
besedami, ki so bile znesene iz vseh rodov.
Ko so ljudje v naselbini culi petje in godbo, so prišH
radovedni k ognju.
Proizvodni program:
KOVINSKA
INDUSTRIJA
VRANSKO p. o.
- kotli na lesne odpadke
- trajnožareče peči na trda goriva
- dozirne naprave za lesno industrijo
- etažne trajnožarne peči za gospod i njst^^
- kovinske konstrukcije
- odsesovalne in odpraševalne naprave
- oprema za ladje (hidroforji)
20. STRAN - NOVI TEDNIK
13. FEBRUAR
ZDRAVILNE RASTLINE
Meta
Rod met je razširjen predvsem v zmerno toplih območ-
jih starega sveta in so sorodniki melise, žajblja, mate-
rine dušice in številnih drugih predstavnikov družine
usnatic. Poznamo številne vrste in križance. Med njimi
sta zanimiva vodna meta, ki raste po močvirskih travni-
kih in cveti od julija do oktobra ter klasasta meta, ki
raste v submediteranskem območju in ima klasasta ali
valjasta socvetja. S križanjem teh dveh met so dobili
rastlino, ki jo vsi dobro poznamo, to je poprovo meto
(Mentha piperita L.). Ta ne raste nikjer divje, pač pa jo
gojijo po vrtovih in tudi v velikih nasadih.
Poprova meta zraste do 80 cm visoko in ima največkrat
rdečkasto nadahnjeno steblo. Nasprotni, pecljati listi so
podolgovati, koničasti, ostro narezani in tudi rdečkasto
nadahnjcni. Škrlatni ali vijoličasti cvetovi so združeni v
.klasu podobnem socvetju. Vsa rastlina diši po balzamu in
nekoliko po kafri. Vsebuje precej hlapnega eteričnega
olja, prostih čreslovih, grenčin in encimov. Najpomemb-
nejše je pri metah eterično olje, ki vsebuje največ mentola,
pa nekaj mentona, pa estre izovaliranske kisline, terpene,
limonen aldehide in alkohole.
Uporabljamo liste in eterično olje. Listi, ki morajo biti
pravilno posušeni in morajo imeti lepo zeleno barvo, se
uporabljajo kot čaj pri prebavnih motnjah, krčih črevesja,
žolčnih in ledvičnih kolikah in kot naravno pomirjevalno
sredstvo. (Ponekod ljudje spijo na blazinah, ki so napol-
njene s poprovo meto.)
Za čaj vzamemo eno veliko žlico listov in jih poparimo z
2 del vrele vode, pustio da se čaj ohladi in ga pijemo po
jedi, kar poživi prebavo tistim, ki mnogo sedijo. Zoper
bolezni prebavil si lahko pripravimo mešanico iz enakih
delov mete in kamilic. Žličko mešanice poparimo s skode-
lico vrele vode, pustimo da se ohladi in tak čaj, ki hladi,
pijemo po požirkih cel dan.
Kadar so težave s srcem povezane s prebavnimi mot-
njami, si lahko pripravimo čajno mešanico iz enakih delov
^ mete, melise, kamilic, janeža, kumine, rmana, gloga in
krhlike. Tri velike žlice mešanice poparimo s pol litra vrele
vode, pustimo da se ohladi in pijemo po jedi.
Zoper nespečnost pa si lahko pripravimo čajno meša-
nico iz enakih delov baldrijanovih korenin, poprove mete,
šentjanževih rož, melise, in sivke. Ponekod dodajo še hme-
Ijeve storžke. Eno venko žlico čajne mešanice poparimo s
skodelico vrele vode ter pustimo, da se popolnoma ohladi.
Poprovo meto pa lahko namočimo v litru belega vma (20
delov mete in 80 delov vina), steklenico dobro zamašimo
in pustimo nekaj časa na toplem. Nato precedimo in
dišavno vino uživamo po požirkih, kadar imamo težave s
prebavili, težko dihamo. Podobno lahko uživamo čisto
metino olje. Pet kapljic na kocke sladkorja - in že imamo
odlično sredstvo, ki nam popravi slab zadah iz ust, olajša
vrtoglavico, odpravlja slabost, migreno in celo olajša poto-
valno bolezen. Za starejše pa priporočam čajno mešanico
iz enakih delov mete, rožmarina, gloga in kopriv. Dve do
tri skodelice tega čaja poživi krvni obtok in poveča harmo-
nijo v medsebojnih odnosih.
BORIS JAGODIC
ARHITEKT SVETUJE
piše: dipl. inž. arh. META ŠiRCELJ
Vprašanje: Bralka iz Ce-
lja prosi za nasvet glede
opreme otroške sobe dimen-
zij 4,20 3,00 m. Soba je na-
menjena enemu otroku, os-
novnošolcu, opremljena pa
naj bi bila tako, da bi lahko
kasneje služila tudi kot
mladinska soba.
Odgovor: Soba naj vsebu-
je le najnujnejše elemente,
saj otrok potrebuje tudi ne-
kaj proste igralne površine.
Tako je poleg postelje zaže-
len zaboj za posteljnino, ki
istočasno služi kot nočna
omarica. Za shranjevanje
oblačil bo poleg dvodelne
garderobne omare potrebnih
še nekaj predalov. Odprti del
omare nad njimi bo zaenkrat
služil odlaganju igrač, kasne-
je pa knjig, gramofona in po-
dobnih predmetov.
Delovni prostor je postav-
ljen ob oknu, tako da ima
otrok naravno osvetlitev z le-
ve strani, nad pisalno površi-
no pa namestimo še nekaj
polic, ki vizualno ločujejo
spalni del od delovnega.
Tla naj bodo obložena z
igličastim podom (itison),
namesto zaves pa namesti-
mo navojnico v živahnejših
barvah. Poleg centralne raz-
svetljave sta obvezni še dve
lokalni svetilki, ena nad de-
lovno površino, druga pa na
nočni omarici, oziroma zabo-
ju za posteljnino. Glede na
to, da želi bralka opremiti so-
bo s tipskim pohištvom, ji
priporočam mladinsko sobo
Kerin, obdelano v naravnem
borovem furnirju (prodaja
Metalka), oziroma sistem
Moby (proizvajalec Mizar-
stvo Ljutomer). Le-ta je ob-
delan v kombinaciji korpu-
sov iz naravnega bukovega
furnirja in belih front.
Za sedež je najbolj pripo-
ročljiv stol Ibis (proizvajalec
Inkop Kočevje), saj le-ta
omogoča nastavitev sedežne
ploskve na štiri različne viši-
ne in s tem upošteva otroko-
vo rast. Možna je izbira pla-
stificiranega ogrodja v rdeči
ali rumeni barvi, pač glede
na ostale barve v prostoru.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije: i
1. NIKITA - ELTON JOHN
2. DEBELA DEKLICA - RENDEZ VOUS
3. SAV YOU, SAV ME - LIONEL RICHIE !
4. WE'RE GONA HAVE FUN - MURPHV, MURPHV, ,
MURPHV ■
5. DEČKO, AJDE OLADI - POSLEDNJA IGRA LEPTIRy5
6. 220 - BAJAGA
7. ALIVE AND KICKING - SIMPLE MINDS
8. IDI, DOBRO JE - JASNA ZLOKIČ
9. SHOT IN THE NIGHT - SAPHIR
10. CHERIE CHERIE LADV - MODERN TALKINO
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1. KADAR SLOVENEC ZAPOJE - PETRIČ
2. KO PRIDEM DOMOV - ŠIK
3. ŽELIMO VAM - VESELI HMELJARJI
4. Ml KOVAČI KUJEMO - ŠTIRJE KOVAČI
5. DIDL BOOGIE VVOOGIE - HENČEK
6. REJ POD LIPO - FANTJE TREH DOLIN
7. NA ŠTAJERSKEM - SAVINJSKIH 7
8. JAKA, LOJTRO BRŽ - RŽ
9. NA ZDRAVJE - SLOVENIJA
10. LJUBIM TE SLOVENIJA - ALPSKI KVINTET
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
Nagrajenca: Romana Zupane. Črnollška 17. Šentjur
Anica Potočnik. Lopata 31. Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.
Trg V. kongresa 3a. Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RECEPT TEDNA
Zakrknjena jajca
s paradižnikovo
omako
Potrebujemo: en liter sla-
nega kropa, dve žlici kisa, 5
do 6 jajc ter za omako eno
tubo paradižnikove mezge
ali en kg svežih paradižni-
kov, pol gomolja zelene, eno
čebulo, en korenček, dve žli-
ci olja, eno žličko sladkorja,
sol in eno žlico moke.
En liter vode osolimo, do-
damo dve žlici kisa in pre-
vremo. V penovko ubijemo
jajce, ga damo previdno v
vrelo vodo in ko dobro pre-
vre, ga preložimo v drugo
posodo s toplo vodo tako
dolgo, da skuhamo vsa jajca.
Vmes zdušimo riž in nanj
zložimo zakrknjena jajca ter
vse skupaj polijemo s para-
dižnikovo omako. Paradižni-
ke, zeleno, čebulo, korenček,
drobno zrežemo in dušimo
do mehkega. Na maščobi za-
rumenimo sladkor, dodamo
m.oko, malo prepražimo in
dodamo dušeno zelenjavo.
Vse naj vre deset minut ter
nato omako pretlačimo in
osolimo. Omako lahko iz-
boljšamo z žhco kisle sme-
tane.
Novi tednik - Radio Ce-
lje, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728, 26-408.
HOBTIKULTUBNI KOTIČEK
Sobni cvetlični zaboji
v sodobnih urbanih pogojih je naša
potreba, da bi življenjski prostor čim
bolj približali naravi ter ga prijetno ure-
dili za delo in oddih, tem večja. To iluzi-
jo izgubljene narave lahko nadomesti-
mo z oblikovanjem skladnih skupin
lončnic v stanovanjskem in delovnem ;
prostoru. Lončnice se v glavnem upo-
rabljajo zaradi svoje lepote, zaradi raz-
nih oblik in barv cvetov in listov, zaradi ,
zanimive oblike stebla in zaradi njihove- ]
ga lahkega prilagajanja stanovanjsko ,
delovnim pogojem. '
Za dober uspeh pri razvoju cvetlic v"j
lončkih so seveda pomembni določeni
pogoji kot so svetloba, toplota, voda,
zrak. in zemlja. tj.'odgovarjajoči hranlji-
vi substrat. V cvetličarstvu se najpogo-
steje uporabljajo hranljive mešanice ra-
zličnih vrst zemlje in različnem razmer-
ju. Za mešanico se uporabljajo vrtna
zemlja, kompost, lislavka, travna ruša,
močvirna zemlja, šota ter mivka in to v
zmerno vlažnem stanju. Za zadrževanje
vloge in zračnost zemlje se v mešanico
doda še nekaj hygromulla. Naše tržišče
nam že ponuja gotove mešanice zemlje:
Humovit V. Humovit L, Torbon, Hu-
mogn-h idr. Humograh se mora pred
uporabo zmešati z 10-20 odstotki mivke
in 10-20 odstotki listavke. Ostale meša-
nice se lahko uporabljajo brez do-
datkov.
Količina, izbor ter razporeditev lonč-
nic v cvetličnih zabojih je odvisna od
različnih možnosti, predvsem od veliko-
sti in namembnosti prostora, osvetlitve
in načina ogrevanja. Poleg tega je po-
membna tudi vlaga v prostoru. Posebna •
pozornost pa seveda velja tudi splošne-
mu videzu cvetličnega zaboja, pravilni
izbiri in velikosti rastlin, pa tudi obliki
in barvi cvetov.
Naša izbira cvetličnih zabojev in lonč-
kov ža stanovanjsko-delovne prostore ni
Obvestilo članom
hortikulturnega društva
Namesto napovedanega predavanja
o »Okrasnih rastlinah, primernih za
celjsko področje-, bo 20. februarja ob
17. uri v dvorani Regionalne zdrav-
stvene skupnosti predavanje o zele-
njavnem vrtu.
velika, zato se seveda prilagajamo tiste-
mu, kar nam nudijo v trgovinah. To so
leseni zaboji v dveh do treh oblikah in še
vedno tudi plastični zaboji. Praksa je
pokazala, da je pri sajenju lončnic v za-
boje najbolje lončnice pustiti neizlonče-
nc zaradi različnih afinitct do vode in
zemlje.
Na dno zaboja nasujcmo do 10 cm pe-
ska ali granuliranega glinopora, ki bo
služil kol drenažni sloj. Na to nasujcmo
šoto, pomešamo s hygromullom zaradi
zadrževanja vlage. V tako pripravljen za-
boj polagamo lončnice, izbrane z ozirom
na pogoje, ki smo jih navedli.
Razen cvetličnih zabojev, ki so običaj-
no postavljeni na tleh. sadimo zaradi po-
manjkanja prostora tudi manjše namiz-
ne in viseče cvelličnjake. cvetličnjake v
steklenicah in podobno.
JAGLENKA LEBAN dipl. mg. arh.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 13. 2.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vai
vmes 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Srečanje zli
10.00 Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, IC
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika. 17.00 V živo - o nači
vanju zaposlovanja na celjskem območju, 18.00 Zaključi
PETEK, 14. 2: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik.
Druga poročila. 9.30 Obvestila. 9.40 Žveplometer, 10.00 .
ljuček. 15.00 Poročila, 15.1*0 Obvestila. 16.00 Čestitke in p
dravi, 16.130 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika. 11
Mladi mladim, 18.00 Zaključek.
SOBOTA, 15. 2.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vai
vmes 8.30 Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi. IP
Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila. 16.00 Čestitki
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne gla.^
18.00 Zaključek.
NEDELJA, 16. 2.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 K'
čevi prijatelji, 10.45 Na 78 obratih, 11.00 Žveplometer. H
Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna odda
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi. iS
Zaključek.
PONEDELJEK, 17. 2.: 8.00 Poročila, 8.10 Šport
dopoldne, vmes 8.30- Obvestila, 9.00 Druga poročila. 10
Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Iz zakla
niče zborovske glasbe, 16.30 Reportaža. 17.00 Kronika. H'
Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zključf^
TOREK, 18. 2.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vm
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek. 15
Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Rt*
viran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.4-''
delovnih organizacij. 18.00 zaključek.
SREDA, 19. 2.: Poročila, 8.10 Pokličite in vprašajte.
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev. 1' .
Zaključek. 15.00 Poročila in obvestila. 16.00 Čestitke in Pi
dravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika. 17.15 GlasbeJI
vzporednice: Legende ročka - Moody blues, 17.45 KuU^''
feljton, 18.00 Zaključek. '
24. STRAN - NOVI TEDNIK
Kdo ]8 koga
ugnal?
Kdor čaka, ne dočaka, so
tarnali učenci, ki so 14 dni
zaman čakali njegovo veli-
čanstvo, sneg. Potem pa se
je pričelo kot v pravljici.
Padal in padal je beli sneg,
padal in padal je tri dni in
tri noči, dokler ni vse za-
medlo.,.
Iz pravljičnih sanj so se
prvi zdramili cestarji in ko-
munalci, ki so vpregli vso
razpoložljivo mehanizacijo
in predvsem na lopate niso
pozabili. Zmagovali so s
snežno ujmo tudi vsi tisti,
ki so morali, hočeš, nočeš na
pot: kolesarji, poštarji, mu-
zikantje... Enim je uspelo
priti na cilj pravočasno,
druge je bilo potrebno mor-
da malce poriniti, pa je šlo!
Da nas bi že meter snega ug-
nal, to pa ne!
MP,
Foto: EDI MASNEC
FRANČEK FRAKELJ
Kdo bi si mislil, da bodo člani tovarniškega štaba za
obrambo pred elementarnimi nesrečami tako »dinst-
lih«, da so bili v svojem kolektivu še preden je zapa-
del tako visok sneg?
(Novi tednik, 27. 2. 1969)
Hišna računalnika za ceijski garnizon
Elektronska industrija iz
Niša, ki že vrsto let uspešno
sodeluje s kar desetimi celj-
skimi kolektivi, je prejšnjo
soboto podarila celjskemu
garnizonu dva hišna raču-
nalnika. Za ta korak so se
odločili v tem niškem ko-
lektivu na pobudo Zlatarn
Celje.
Računalnika je predal celj-
skemu garnizonu Sava Ne-
delj kovic (prvi z leve), direk-
tor delovne organizacije Ra-
čunalniki, v imenu celjskega
garnizona pa se je za darilo
zahvalil Ratko Cvijanovič,
podpolkovnik in komandat
celjskega garnizona (drugi z
desne).
V celjskem garnizonu so
se ob tem dogodku odločili,
da bodo ustanovili, v okviru
dejavnosti Doma Jugoslo-
vanske ljudske armade, ra-
čunalniško sekcijo. Vodil jo
bo vojak Aleksander Kocič
iz Niša, ki je strokovnjak na
področju računalništva. Po-
leg vojakov se bodo tečajev
računalništva udeleževali tu-
di starešine in njihovi otroci.
Da bodo predavanja na čim-
višji strokovni ravni, se bo
celjski garnizon povezal tudi
s celjsko tehniško šolo, teča-
jev pa se bodo lahko udeleži-
li tudi vsi mladinci iz celjske
občine, ki bodo to želeli.
Ratko Cvijanovič, je ob
predaji še dejal: »V Jugoslo-
vanski ljudski armadi se še
kako zavedamo pomena ra-
čunalništva, vendar si le
stežka privoščimo nakup ra-
čunalniške opreme. Še težje
je manjšim garnizonom, zato
smo še toliko bolj hvaležni
Elektronski industriji Niš, ki
je tudi nam omogočila raču-
nalniško opismenjevanje."
V. E.
FOTO: EDI MASNEC