Kmečka trgovina ¦Naš izvoz se je zaradi poiitične napetosii povečai Modra zunanja politika naše vlade, ki se je trudila, da ne zaplete naše države v nobeno obveznost z czironi na zadnjo napetost v svetu, rodi bogate sadove nc samo v notranjem gospodarskem stanju države, temveč tudi v njenih trgovskih odncsih z inozemstvom. Mi z nobenim pd naših sosedov nismo skregani, pa zaradi tega z vsemi trgujemo. Trgujemo pa dosti bolj živahno kakor poprej, ker se naši sosedje ne počutijo tako varne, kakor mi, pa sedaj z mrzlično naglico izpopolnjujejo svoje zaloge. Pozna se to zlasti v trgovini z Nemčijo. Izvoz naše pšenice in lesa je v to državo v zadnjih mesecih nepričakovano porasel. Samo v avgustu je celotni izvoz pšenice dosegel 4305 vagonov v vrednosti ekoro 83 mOijonov din; od tega je šlo vse, razen žestili vagenov, v Nemčijo. Prav tako se je v avgustu precej povečal tudi izvoz lesa, in sicer prav tako najbolj izvoz v Nemčijo. Med tem, ko je doslej naš izvoz lesa zaostajal za lanskim izvozom, kažejo številke za avgust prvikrat letos ¦večji izvoz lesa, kakor lani. V avgustu smo namreč izvozili vsega 9578 vagonov lesa in gozdnih proizvodov (lani v avgustu 8150) v vrednosti 90,8 milijona din (lani 83,1). Letošnji izvoz lesa je bil torej v preteklem mesecu za 1420 vagonov ali za 17,4% večji nego v lanskeai avgustu. že v juliju se je naš izvoz lesa v Nemčijo povečal aii je dosegel 1673 vagonov (lani 804), v avgustu pa se je povpel na 2578 vagcnov (lani 635) V vrednosti 28,2 milijona din (lani 10,9). Povečal se je tudi izvoz lesa v Italijo, ki se je dvignil na 2582 vagonov (lani 1923) v vrednosti 18,2 milijona din (13,1). Izvoz lesa v Anglijo, ki je prejšnje mesece hudo zaostajal za lanskim izvozom, je v avgustu skoro dosegel lansko količino; znašal je namreč 1197 vagonov (1438). Omeniti je tudi povečanje izvoza lesa v Argentino na 434 Vagonov (275) in povečanje izvoza v Grčijo na 608 (595). Zmanjšal pa se je naš izvoz lesa v Mažarsko na 436 vagonov (616) in v Nizozemsko na 136 vagonov (663). Večji je bil še izvoz v Egi;pt, ki je dosegel 274 vagonov (203), in izvoz v Alžir, ki se je dvignil na 185 vagonov (10). Slinavka in parkljevka Najnovejši izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni na območju naše banovine kaže, da je slinavka in parkljevka ostala na prejšnjem stanju. Na novo se je pojavila le v mestu Mariboru v mestni klavnici, dočim v okrajih Kamnik in Laško ni vefi te bolezni. Ker tudi drugi okraji poročajo o slabljenju te bolezni, je pričakovati, da ta bolezen ne bo zavzela tolikega obsega zaradi dobrih razkuževalnih ukrepov naših oblasti. Živnski sejmi v Ljubljani spet dovoljeni Mestno županstvo v Ljubljani sporoča, da so živinozdravniško-policijska določila o prepovedi živinskih sejmov v Ljubljani za preprečenje širjenja slinavke ustavljena in da so živinski sejani v Ljubljani zopet dovoljeni. Hmelj V minulem tednu se je nadaljevalo z izredno živahnim nakupovanjem letošnjega pridelka. Pri živahnem povpraševanju in zaiiinianju so se cene nadalje učvrstile ter se je h lconcu tedna plačevalo za najboljše blago tudi že nad 30 din za kilogram. Sicer pa so še neprodane zaloge že zelo pičle in se računa, da je prodano \z prve roke že nad 90% letošnjega pridelka. Goveja živina Cene so se na zadnjih sejrnih nekoliko popravBe. Gotovo je to v zvezi s splošno politično negotovostjo v svetu. Grozila je vojna, pa so začele prizadete države gledati, da se dobro založijo ne samo z orožjem in strelivom, temveč tudi z živežem. Na sejmih je zopet zavladala živalinost, tudi izvoz se je odprl. Cene so bile naslednje: Ljnbljana: voli 6, 5—5.50 in 4—5 din, telice 6, 5—5.50 in 4—5 din, krave 5.50, 4.25 in 2.50—3 din, teleta 8 in 7 din. — Ptnj: voli 4—4.56, krave 2.50—4 din ,biki 3.50—4.25 din, junci 3.75—4 din, telice 4—4.75 din, teleta 6.50 din. — Šmarje pri Jelšah: voli 5—6, 4—5 in 3—4 din, telice 4.50 do 5.50, 4—5 in 3—4 din, krave 5, 4 in 3 din, teleta 6 in 5 din. Svinje Na plujskem sejmu so se prodajali pršutarji 7—7.50, debele svinje 8—8.25, plemenske svinje 6.50—7 din; mladi pujski 6—12 tednov po 90 do 145 din komad. — Na Kranjskem so domači debeli prašiči po 10, pršutarji pa po 9 din. ¦— V šmarskem okraju se prodajajo debele svinje po 9.50—10.50 din, mesnate pa po 8—9 din 1 kg žive teže. Mariborski trg V soboto, 1. oktobra, je bilo na trgu pet zaklanih svinj. Svinjsko meso se je prodajalo po 13 do 14 din, slanina 14—15 din. Dalje je bilo na trgu 9 voz in 70 vreč krompirja 0.75 —1.50 din, 38 vreč čebule 2—3 din, česc-n 4—7 din, kislo zelje 4 din, zeljnata glava 0.50—3 din, repa komad 1 din,kuma rce 0.25—1 din, zelena paprika 6—12 komadov 1 din, karfijola komad 1—8 din, ohrovt 0.50—2 din, zelena 0.50—3 din, buče 0.50 do 2 din, hren kg 8—9 din, paradižniki 4 dm, šopek petršilja 0.50—1 din, glavnata solata komad 0.50—1.50 din, endivija 0.25—1 din, motovilec, radič, špinača kup po 1 din, por komad 0.25—1 din, vrtno korenje kup 0.50—1 din, 2—3 komade kolerabe 1 din, fižcl v stročju kup 1 din, luščen grah liter 10 din, redkva 1 din, šopek majarona 0.50—1 din. — Sadje se je prodajalo: jabolka 2—5 din, hruške 4—8 din, slive 6—8 din, breskve 3—10 din, grozdje 3—8 din, celi orehi 10 dm, luščeni orehi 36—40 din za kg. Brusnice liter 9—10 din, kostanji 3 din, šipek 3 din. — žito je imelo naslednjo ceno: pšenica 1.75—2 din, rž 1.50—1.75 din, ječmen 1.25—1.50 din, koruza 1.50—1.75 din, oves 1 din, proso 1.25 do 1.50 din, ajda 1.50 din, fižol 1.50—2.50 din. — Mlečni izdelki: Smetana 10 din, mleko 1.50—2 din, surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28—32 din, domači sir 10 dln, jajce 0.75—1.25 din. — Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 18 do 50 din, gos 32—40 din, puran 30—45 din. raca 12—18 din, zajec 5—40 din. — Krme zaradi dežja ni bilo na trgu.