T/hnja vsaki četrtek in velja s poštnino vTed in v Mfiriboru & jicjEiljpj^em □a ddiu i':a cdo leto - S (I. n pol loift . lit. SO k. v, „ . -fl.sok. Brc? poeitjflijjii na dtrni » celo leto , 3 II. 6Q k. „ pol letu . ! il.itufe. % b : PonjiiiL-ca M i listi to dolnjo pri knjig-uru Novaku na velikem trgu la b k. SLOVENSKI Poduči ven list za slovensko ljudstvo. Jiarolnitio sprejema vred- niitvo v Mariboru, Bokopiii se ne VTftiajo, neplačani biti ne prijemajo. Oznanil« «s prijemajo, 1'lftia m milico jc 10 k. is 3a kolek 30 k. „Fodnk v gt)sj'Oil*rs'.vu bogati deželo,11 Šiv. 36. V Maribora 3, septembra 1S6& Tečaj II. Prti slimaslti tator, (Konec.) Dr, Vošujak: „Slovcuei! N*iv čas je naslal za vso narode. Kamor koli pogledamo, povsod vidimo krepko gibanje narodovega življenja. Od vseli strani nam na ušesa donijo klici: Mi srno sinovi enega naroda, hočemo torej ttidi v djansko iivczo »topiti, da si ohranimo svojo narodnost, ter jo razvijamo sebi in svojim potomcem na blagor in slavo. Le ozrimo sc okolo. Nemci, Italjani, Ogli, vsi li narodi napenjajo vse svoje iuoči, ne samo, da hi se edinili, kar jih je enega jezika, ampak segajo fio celo čez svoje narodne meje iu v imenu narodnosti si hočejo prisvojiti dežele, k te rib pre-bivalei niso niti Nemci, niti Italjani, niti OgrL — iu v tem hrupu da hi samo mi Slovenci molčnli; da hi mi mirno poslušali, kako naši sosedje prištevajo tudi naSe slovenske dežele od Mure do Adrije, t od Triglava do Soče svoji saujari-veiiko nemški državi? Cas je torej, da so oglasimo tlldi mi Slovenci, da naravnost in odkritosrčno izrečemo svoje misli. Mi Slovenci smo zvesti Avstrijanei in želimo, da se naše avstrijsko cesarstvo ohrani in okrepča. Kot Avstrija uci ^e veselimo, da soje enkrat za vselej raztrgala vez, ktera je oklepala Avstrijo ua nemško kolo, in ki je bila kriva naj večih nesreč za Avstrijo in jene narode. Koliko slovanske krvi se je pTelilo za nemški poklic Avstrije i koliko naših težko zasluženih krajcarjev, milj. in milj. gold. se je potrosilo, da hi si Avstrija ohranila svojo veljavo v Nemčiji, Mi vsi tukaj zbrani Slovenci povzdigamo svoj glas sonet to, da bi se kedaj spet ponovila pogubna ta vez, da ni sc kedaj spet naše slovenske dežele h tele vsiliti k tereni u nemškemu hundn. (Živio!) Mi spoštujemo so-čnlje avstrijskih Nemcev do neavBtrijskih, zahtevati pa moramo, da tudi Nemci spoštujejo našo slovansko narodnosti slovenska dežela je naša bila od nekdaj, naša je se in naša bode ostala. Porok nam je hrabri naš narod, ki ni poginol v toliko nesrečnih stoletjih, in bode zdsy še manj poginol, ko se je zdramil in krepko tir j a svoje mu pirojene pravice. Ali pa nam jc res treba tlrjati svojih pravic? Mi živimo v ustavni državi, ktere prvo načelo bi moralo biti: Enaka bremena, enaka pravice 1 Žeje minolo osem mesecev, odkar se je vpeljala nova ustava, po kteri je Avstrija raz trgana v dva kosa, na cislajtanski in trauslajtatiski. Mi Slovenci obžalujemo vpeljavo dunlizma, od klerega le Ogri imajo dobiček, mi pa povekšane davke. Po tej pogodbi imamo ml ci&Ujtanei 70"/o to je od vsakih 100 gld. skupnih driavnth stroškov 70 gld. plačevati, Ogri pa le po 30 gold. Skupni stroški znašajo za to leto 180 milj. gold., torej pride na nas l^fi milj. na Ogrc le 64 milj., tedaj na nas Ti milj. več, kakor na translajtanjce. Bremena se nam po decemherski ustavi niso polajŠala, morebiti pa da smo na drugi strnni si pridobili toliko pra: vic, da zaradi teh radi nosimo težja davkaraka bremena? Morebiti se jc skrbelo za učno zavode, za vresničenje pravic, ki se tičejo naše slovenske narodnosti m našega jezika? Kakor vsakemu drngeinu narodu: Nemcem, ltaljanom, Francozom, je tudi naui Slovencem naš malerni jezik svetinja, ki ei jo ne damo ukrasti, niti oskruuiti. (Ziviol) No Vb ustava ima sicer §. 19, ki hi moral hiti poroStvo za ohranitev in gojitev vsaki narodnosti. Ta g., okoli kte-rega se suče naše današnje posvetovanje, ima res lepe besede; pa kaj nam pomagajo vse še tako lepo besedo, kuj vse obljube, vsi paragrafi, če le na potrpežljivem papirju stoje, djanski so pa ne izpeljavajo. „Vsi državni narodi, torej tudi naš slovenski, imajo nedoiekjjivn pravico do ohranitve 111 gojitve svoje narodnosti in svojega jezika". Pravico tedaj imamo, ni ohraniti in gojiti svojo narodnost. Ko pa skušamo poprijeti se teh pravic, kojiko razuih over se nam stavlja ud vseh strani, (.'stava res v g. 19. pripoz-nava, da so vsi v deželi navadni jeziki eu ako p ravni v šoli, v uradu in v javnem življenju ; po tem odstavku bi toraj moral Imli nas slov, jezik vftvati vso enaliopravnost v šoii, v uradih in v javnem življenju, ker se govori v Štajerski, kranjski, koroški in primorski deželi. A poglejmo, kako se ta točka v resnici izpeljuje, Niti v šoli, titli v uradnijah, niti v javnem življenju nima naš slov. jezik pravice, ki bi m a Šla po tem g. Ali je to izpeljava g. 10. V Zakaj so postave, če sc po njib ne ravna V Ali ne pomisli vlada, da s takim počenjali j eni si sama podkopava In odbija zaupanje slovanskih narodov? Ali potem ni vlada sama kriva, da ljudstvo začenja dvomiti nad njeno dobro voljo? g. 19 ostano toraj le gola* prazna teorija, dokler ko ne pridado izvršilne postave, in dokler vlada tega ne stori, nimamo zaupanja, da ji je v resnici in ar za želje in zahteve našega slovenskega naroda. (Živio!) Svetujem tedaj tole resolucijo: Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreče, da v 19 osnovanih državnih postav ne najde poroštva svoje narodnosti: Dokler ne hode dodane §. 19 izvršilne postave in djansko vpeljane. Kakor drugi se jc tudi ta poslednji oddfllok resolucije sprejel enoglasno. Prvosednik se potem zahvalja vsem pričujočim, ki so od daljnih iu bližnjih krajev prišli iu jih niso niti vročina, uiti druge zapreke ustavile, udeležiti se sveta in sklepa o narodnih zadevah. Izrekel je potem zahvalo c. kr. komisarju Olobočniku, ki se je v vsem ljubeznivo obnašal, in ko je prvosednik povdarjal, da v drugih dežela h našega cesarstva je drugače s tabori, kar se vladnih mož tiče, počastilo jc ljudstvo c. kr. komisarja z živio-klici. Z živioklieem cesarju prvosednik izreče, da je tabor končan. Po tako izvrstno končanem taboru sc je ljudstvo se le celo počasu začelo pomikovatt od odra, znamenje, da še se ni naveličalo poslušati govorov svojih rojakov, čo ravno so trajali dve un. Kose je Ijndstvo po velikem travniku in pod vgodno senco v skupine vselo, se je začela prav lepa narodna veselica. Na dveh stranib sc je cula godba lepih narodnih pesmi, pri posameznih skupinah pa mnogo izvrstnih govorov, napitnin in pevaoja slovanskih pesmi in ta vtfselica je trajafa do drugega jutra brez da bi se bila zgodila naj manjša zroola. Posebno hvalo za toraj moramo izreči ljudstvu, ki se je tako čedno obnašalo. Ko je napočila noč, se je ljudstvo razveselilo z lepim umetnim ognjem. Tudi v Čitalnici se je zbralo vcfifclo društvo, ktero se je zabavljalo z govori, pevanjem godbo in t plesom. ■ Drugo jutro so ljubljanski Sokolovci, prej ko so odšli, So pozdravili dr. P loj a predsednika taborskega odbora in ljutomerske čitalnice z lepo pesmico, da se mu tako zahvalijo za prav prijazno sprijetje, Drugi tabor bode (i, septembra ti. v Žalcu bi i zo Celja — Bog dij srečo! — Samo v takem delovanju i n v takem postopanju bomo našli svojo rešitev! Tudi po telegrafu so došli lepi pozdravi in eden celo iz Kari o vi c v Slavoniji. -1 i-- Gosporiai-ske stvari. plu iii i arlti [jol j;t iti logov. Ptiči selivni in drugi so naj boljši varili polja in logov in naj nesreenejša misel je ta, da bi se morali ptiči pokon-Cavati- — Če ne bi bilo ptičkov, ki neizmerno mnogo, trr česji pojedo, ne bi bilo v kratkem več glodati niti lis teka na veji, niti sadja ne drevesih, niti travi ce na polju in celo bivanje človeško bi došlo v veliko nevarnost. Hočemo malo pogledati, kako neizmerno z!o se more mrčes pomuoKti iu bomo tedaj taki nnšh kako neizmerno nevaren bi mogel človcčanshu postati. Jeduu bela drevesna metuljka 11. p. iznese 8t> -100 jajce $ samica pretenioc pa J00, samicik drvotoia 1000; prosla osa iznese 3000 jnjec; jed na mravlja 4—5000, zeljnala hš 15— SO.OpO; listu» nB pa že ima po petem rodu više od 00.000 m i l j o no v z a roti n i k o v. — Kako neizmerna množina bi z a to raj že v jcdueni letu nastala ! in lahko si tedaj Liiiidimo, da v trnkih letih nebi več bile zelene 1 ranče na celem svetu; moramo tcduj reči, da so v celem velikem gospodarstvu s tvori tbe, ptici, ki ta mrčes pobirajo, naj vekši ravnatelji. — Kako neizmerno mnogo k vara delajo oni, ki ic mile, prijazne dobrotnike človeštva, lovijo in streljajo! — To velja tudi o onih pticah roparicah, od kterih ae cclO. pUča vtreljina. Spadajo pa sem, izjemši veliko kostim sovo, tudi vse sove. Jedrn« sova ki v močvirni h krajih živi, je ravno prej, ko jo je nahvaležni strelce umoril, pojedla 3 poljske miši. Jedua pegasta sova je skorej vsakih pet minut prinesla miš svojim mladim v gnjezdu. V želodcu jedne navadno male sove so našli 7ii gosenic in škodljivih pajkov. Ali tedaj ni prav velika sramota, če kmet svojega naj vekšega prijatelja vstrcli iu razprtega na škedeuj ali hlev pribije? — Ptički pevci pa živijo skoraj od samega mrčesa in ga aatoraj neizmerno mnogo pokončajo. 2$ izgled hoiiemo vzeti tukaj I a starko iu videli bomo zadosti jasno neizmerno jeuo b a6 u 0 V i t-nost, - Lastavka se giblje čez dan Iti ur, ona krmi svoje mlade naj mauje 30 kriti. Lastavkin par pa je vsak dan više 000 krat v gnjezdu, Ker pa vsaka stara lastavka vsa kokrat v gnjezdo prinese 10—30 mrčesu v, pokonča jedcu par lastavk na dan naj (nanje (j-IOO oiušic in m ob. Za svoj živež potrebujejo Starši tiOO mnh Iu tnušic uu. dan. Jcdua rodovina lastavk pokojiča tedaj vsak dan 4tH)0 in v jeduem mesecu 210.U00 škodljivih mrčeaov i a še tudi više. Če j eden par starih lastavk v jednem mestu, dokler še je sani, 30.000 mrčesov pokonča, tako pokonča jed na la stav ki na rodovina skoz celo polletje, če ima sedem glav, DIG.OOU mrčesov, Oe je tedaj v jedni vasi 100 takih rodovi n, požerejo te čez celo polletje 57 mil j o nov mrčesov, — ln to ne bi bilo v korist gospodarstvu VI — Sadjereja. vi. I*ri uliuliraiiju je potrelniu, 1. Noi za oknliranjc, zadostuje ti peresuik če posebnega noža za to nimaš, posebno rezalo (klina), ktere ospica gori stoji, in Ut^io sc navadno rabi za sirugnnjc. 2. 10—13 palcev dolfii in ;> palcev široki trak ii ličja, ali platna, ali debela po vol na proja. 3. Vejica iz ktere so jemljejo oka iu posoda z vodo. Oku lira pa se tako le: Na žlahtni vejici vrh lepega oka se vreze v skorjo J palca poprečki od t ud se od vsakega kraja tega teza v rože t palca doli tako vendar, da reza sjioder sknpej i »jdeta in ta izreza 11 košček se pravi ščit na kterem tudi se oko nahaja. Po tem dojde nekoliko bolj težavno delo, namreč odlnŠfienje tega ščita (.d debla, tako da se pravi kal, ki se nahaja na notrajni skorji za nkom, s skorjo vred lepo odlušči 111 no ostane na deblu. Šči-lova skorja se mora zato naj prej okoli reza z uožem ali s kostfiuo pripravo za to, nekoliko odluščiti, po tem z dvema prstoma prijeti iu naglo tako od debla odtrgati, da se malo na stran potisne. Zdaj pa se taki nnj prej "naj pogleda, ali se etl za daj na ščitu nahaja kal ali ne, če je kal na šuitu, opaziš na njem belo piko, če ne, malo lukujico. Če je na ščitu luknjica, je ostal kal na deblu, oko je tedaj za nič in okulirauje prazno delo. Če so vejice za okti!banje že malo suhe, ali če nimajo zadosti zrelih ok, ali če oko na mali grbi sedi, kakor jc to navadno pri marilienh, breskvah it; uekterib hruškah, so oko zlo red kokrat 3 kalom vred odluščili da- Tukaj je potrebno, da se s ščilovo skorjo tudi nekoliko lesa izreze, kar se sicer težojc dela, ali je vendar gotov način, da se oknliranje prime. Dela pa se trj tako Je: Ščiteva ekfiijft -e mora ravno tako izrezali, kakor jo žc m gora j rečeno, tudi se Ščit mora po rezih nekoliko odluščiti, ko se je to zgodilo, se nož pod ščitovo skorjo malo v les inrine i n tako z lesom vred od debla odti sa. Ce si nrcveč esa z okom odtrgal, odreži varčno los, ah vendar tako, dn še ga malo pod nkom ostane. Čc si na ta način ščit z o ko m vred s rečmi od debla od -trgal, ga moraš spet taki na odtrgano mesto deb in tam o z prsti levo robe držali, da sc ne posufil. Neki imajo tudi navado, da šeit vzemejo taki v nsta, kar vendar ščitu zna škoditi posebno pri tabakarjih, Na oni strani divjaka, ki je obmena proti juga nli za. hodu in za palec od zemlje se vreze poprečki, malo dolgše v skorjo, kakor je iirSa strau ščita dolga, od sredice toga reza so spet v reže skorja doli po deblu za eden palec dolgo. Ltba rezaja po tem naplavita podobo velike črke T. Ne sme se vendar g I ob Jo vrezati, kakor samo toliko, da sc skorja celo prereže. Po tem se mora skorja po rezih na toliko od debla odluščiti, da se lahko pod njo vrine ščit. Odlnšči pn sc skorja ali z nožem nli z kakim drugim im vlačo za t<> napravljenim orodjem. Ko se je skorja odluščila se v Joži ičit tako, da širši kraj ščita t. rezom poprečnim na divjaku na latično skupej dojele in da se šoitova skorja ne odlušči, ali oko s divjakovo skorjo no pokrije. Za oheao ho vzeme trak iz ličja, ki se mora ca j prej pod okom dvakrat okoJo ščita in divjaka prav močno o motati, po tem sc poteguu tr-k nad oko iu se spet tukaj dvakrat prav močno oko! ščita in divjaka ovije; tukaj je posebno potrebno paziti na to, da trak p op reč n i rez pravdobro poktije, da ne more volhkoba uotri. Po tem se trak spet potegne doli pod oko in se tukaj z drugim koncem dobro zaveže. Nad okom in pod ujim se moru trak posebno močno naie^noti, da oko tim lože priraste. Laliko so tudi poprečni rez pod (ikoni napravi iu postranska reza gori skupej potegneta; tedaj pa se na divjaku, tudi mora poprečni res s p oder napraviti in srednji rez gori potegniti tako j,. Oboza se tedaj začne zgoraj. Nekteri dajajo prednost temu nasprotnemu delu pri okuli-ratiju, ker širša stran ščita I o iu k divjaku vi skorji priraste i 11 od zgoraj volhkoba ne more tako lahko uotri. Ce še ja po 8 -ll dauih vrinem, oko zeleno in polno in če še je jictlica črstva, iu če nadalje petliea lahko odpadne če so je malo dotakneš; se je fiožiannjenje prijeto. Ce pa je vloženo oko nujheno in izdolbeno iu pctiica suha, tedaj se požlahtujeuje ni prijelo. Čc še je tednj vendar drevo soknatu, se še lahko poilabtnjeuje enkrat skusi. r«nii|)oilarNke drobtinice. VII. Danes pride tudi Itrezovec z očetom Ceričcm k meni, Čerie mi naj prej pripoveduje, da je svoji ženi debelo za ušesa zapisal, kako se varjejo jajca gnjilobe. firozovec pa prosi sveta, kajti bočo staviti novi hlev. No oče Čerič! vi ste žo veliko na svetu skusili, botc tudi o stavbi hlevov veliko vedeli. Čerič začne! Ljudstva slavijo si ^tanišea, da v njih bivajo. V staro* davnih časih bivala so ljudstva v votlinah in bcrlogib, s časoma pa so svoja gnjezda divjim zverinam prepnstiii, ter sebi Sntore uli bajte slavili, v kojib so veseleje iu zadovoljujejo živeli. Ker pa si jc ljudstvo živino zmerom bolj in bolj pri družilo ter vdomačilo stavilo jej je 5prvič ograje, kesueje pa stanišča, kojim pravilu je in dan danešni pravimo hlev. Hočite tedaj vi Brezovec staviti hlev, stavite ga kakih 30 sežnjev od svoje hišo in sicer vse hleve za konje, go ■ Drugo jutro so ljubljanski Sokolovei, prej ko so odšli, So pozdravili dr. P loj a predsednika taborskega odbora in ljutomerske čitalnice z lepo pesmico, da se mu tako zahvalijo za prav prijazno sprijetje, Drugi tabor bode (i, septembra ti. v Žalcu bi i zo Celja — Bog dsj srečo i — Samo v takem delovanju i n v takem postopanju b o m o našli svojo rešitev! Tudi po telegrafu so došli lepi pozdravi in eden celo iz Kari o vi c v Slavoniji. -1 i-- Gosporiai-ske stvari. 1'lu iii i arlti polja iti logov. Ptiči selivni in drugi so naj boljši varili polja in logov in naj nesrecuejfia misel je ta, da bi se morali ptiči pokon-Cavati- — Če ne bi bilo ptičkov, ki neizmerno mnogo, n.r česji pojedo, ne bi bilo v kratkem več glodati niti I is teka na veji, niti sadja ne drevesih, niti travice na polju in celo bivanje človeško bi došlo v veliko nevarnost. Hočemo malo pogledati, kako neizmerno zlo se more mrčes pomnožiti in bomo tedaj taki mišli kako neizmerno nevaren hi mogel človcčanshu postati. Jeduu bela drevesna metuljka n. p. iznese 8t> -lOGjajeej samica pretenice pa J00, samica drvotoia 1000; prosta osa iznese 3000 jajce; jed na mravlja 4—50OO, zeljnala ttš 15— 30.000; lisi na uš pa že ima po petem rodu više od 00.000 m i l j o no v 7. a r o d n i k o v. — Kako neizmerna množina bi zatoraj Že v jcdueni letu nastala ! in lahko si tedaj mislimo, da v nekih letih ne bi več bilo zelene travice na celem svetu; moramo tcduj ječi, da so v celem velikem gospodarstva h tvori tbe, ptiči, ki ta mrčes pobirajo, naj vekši ravnatelji. — Kako neizmerno mnogo k vara delajo oni, ki ic mile, prijazne dobrotnike človeštva, lovijo in streljajo! — To velja tudi o onih pticah roparicab, od kterih se eelo pUča vtreljina. Spadajo pa sem, izjemši veliko kostim sovo, tudi vse sove. Jedrn« sova ki v močvirni h krajih živi, je ravno prej, ko jo je nahvaležni strelce umoril, pojedla 3 poljske miši. Jedna pegasta sova je skorej vsakih pet minut prinesla miš svojim mladim v gujezdo. V želodcu jedne navadno male sove so našli 7ii gosenic in škodljivih pajkov. Ali tedaj ni prav velika sramota, če kmet svojeg» naj vekšega prijatelja vstreli in razprtega na škedeuj ali hlev pribije? — Ptički pevci pa živijo skoraj od samega mrčesa in ga zatoraj neizmerno mnogo pokončajo. Za izgled hočemo vzeti tukaj I a sta ^ k o iu videli bomo zadosti jasno neizmerno j eno basnovit-no s t, - Lastavka se giblje čez dan Iti ur, ona krmi svoje mlade naj mauje ¿0 kriti. Lastavkin par pa je vsak dan više 000 krat v gnjezdu, Ker pa vsaka stara lastavka vsa kokrat v gnjezdo prinese 10—20 mrčesov, pokonča jedcu par lastavk na dan naj (nanje O-IOO mušic in m oh. Za svoj živež potrebujejo Starši tiOO muh iu mušic ua dan. Jcdua rodovina lastavk pokojiča tedaj vsak dan 4tH)0 in v jeduem mesecu 210,000 škodljivih mrčesov i a še tudi više. Če j eden par starih lastavk v jednem mestu, dokler še je sani, 30.000 mrčesov pokonča, tako pokonča jed na la stav kina rodovina skoz celo polletje, Če ima sedem glav, DIG.OOU mrčesov, Če je tedaj v jed ni vasi 100 takih rodovi n, požerejo te čez celo polletje 57 mil j o nov mrčesov, — ln to ne bi bilo v korist gospodarstva VI — Sadjereja. vi. Tri uliulii-aiijn je potrelnio, 1, Kož za oku lir m je, zadostuje ti peresuik če posebnega noža za to nimaš, posebno rezalo (klina), ktere ospica gori stoji, in Ut^io se navadno rabi za siruganjc. 'i. 10—12 palcev dolfii in ;> palcev široki trak ii ličja, ali platna, ali debela po vol na proja. 3. Vejica iz ktere so jemljejo oka in posoda z vodo. Oku lira pa se tako Ic: Na žlahtni vejici vrh lepega oka se vreze v skorjo J palca poprečki od tod se od vsakega kraja tega teza v rože t palca doli tako vendar, da reza spoder skupej i »jdeta in ta izrezan košček se pravi ščit na kterem tudi se oku nahaja. Po tem dojde nekoliko bolj težavno delo, namreč odlnldenje tega ščita (.d debla, tako da se pravi kal, ki se nahaja na notrajni skorji za okom, s skorjo vred lepo odlušči m no ostane na deblu. Šči-lova skorja se mora zato naj prej okoli reza z uožem ali s kosteno pripravo za to, nekoliko odluščiti, po tem z dvema prstoma prijeti iu naglo tako od debla odtrgati, da se malo na stran potisne. Zdaj pit se taki nnj prej "naj pogleda, ali se cul zadaj na ščitu nahaja kal ali ne, če je kal na ščitu, opažiš na njem belo piko, če ne, malo luknjico. Če je na ščitu luknjica, je ostal fca) na deblu, oko je tedaj za nič in okulirauje prazno delo. Če so vejice za okti!banje že malo suhe, ali če nimajo zadosti zrelih ok, ali če oko na mali grbi sedi, kakor jo to navadno pri marilieidi, breskvah ia nekterih hritSkab, so oko zlo red kokrat s kalom vred odluščili da- Tukaj je potrebno, da se s Sčiluvo skorjo tudi nekoliko lesa izreze, kar se sicer težojc dela, ali je verni ar gotov način, da se okuliranje prime. Dela pa se to tako Je: Ščitovu skorja -e mora ravno tako izrezali, kakor jo ic s gora j reČeuo, tudi se Ščit mora po rezih nekoliko odluščiti, ko se je to zgodilo, se nož pod ščitovo skorjo malo v les lorinc i n tako z lesom vred od debla odtrga. Ce si preveč esa z okom odtrgal, odreži varčno los, ali vendar tuko, da še ga malo pod o kom ostane. Če si na ta način ščit z okom vred srečno od debla od -trgal, ga moraš spet taki na odtrgano mesto deti in tam o z prsti levo robe držati, da sc ne posuši. Neki imajo tudi navado, da ščit vzemejd toki v usta, kar vendar ščitu zna škoditi posebno pri tabakiirjih, Na oni struni divjaka, ki je obmena proti juga ali za. hodu in za palec od zemlje sc vreze poprečki, malo dolgše v skorjo, kakor je širša stran ščita dolga, od sredice toga reza so spet v reže skorja doli po deblu Z a eden palec ddgo. Ltba rezaja po tem naplavita podobo velike črke T. Ne sme se vendar g I ob Jo vrezati, kakor samo toliko, da sc skorja celo prereže. Po tem ^e mora skorja po rezih na toliko od debla odMCiti, da se Ubito pod njo vrine ščit. Odlnšči pa se skorja aH z nožem ali z kakim drugim im vlačo za to napravljenim orodjem. Ko se je skorja odluščila se v Joži ičit tako, da širši kraj ščita t. rezom poprečnim na divjaku na tatično skupej dojele in da se ščitova skorja ne odlušči, ali oko s divjakovo skorjo no pokrije. Za ohezo ho vzeme trak iz ličja, ki se mora nnj prej pod okom dvakrat okolo ščita in divjaka prav močno oiuotaii, po tem sc potegne tr-k nad oko in se spet tukaj dvakrat prav močno oko! ščita in divjaka ovije; tukaj je posebno potrebno paziti na to, da i rak p op reč n i rez pravdobro poktije, da ne more volhkoba uotri. Po tem se trak spet potegne doli pod oko in se tukaj z drugim koncem dobro zaveže. Nad okom in pod ujim se moru trak posebno močno uatcgnoti, da oko tim lože priraste. Lubko so tudi poprečni rez pod okom napravi in no-sirniiska reza gori skupej potegneta; tedaj po se ua divjaku, tudi mora poprečni res s p oder napraviti iu srednji rez gori potegniti tako j,. O beza se tedaj začne zgoraj. Nekteri dajejo preduoatiemu nasprotnemu dola pri okuli-ratiju, ker širša stran ščita I o iu k divjaku vi skorji priraste in od zgoraj volhkoba ne more tako lahko uotri. Ce še ja po 8 -ll danih vrinem, oko zeleno in polno in če še je petliea črstva, iu če nadalje petliea lahko odpadne če so je malo dotakne!; se je požlanojenje prijeto. Ce pa je vloženo oko nujheno in izdolbeno iu petliea suha, tedaj se požlabtujenje ni prijelo. Če še je tcduj vvudar drevo soknato. se še lahko požlabtnjenje enkrat siinsi. r«nii|)oilarNke drobtinice. VII. Danes pride tudi Itrezovee z očetom Čeri čem k meni, Čerič mi naj prej pripoveduje, da je svoji ženi debelo za ušesa zapisal, kako se varjejo jajca gnjilobe. firozovec pa prosi sveta, kajti bočo staviti novi hlev. No oče Čerič! vi ste žo veliko na svetu skusili, hote tudi o stavbi hlevov veliko vedeli. Čerič začne! Ljudstva slavijo si stanišča, da v njih bivajo. V staro* davnih časih bivala so ljudstva v votlinah in berlogib, s časoma pa so svoja gnjezda divjim zverinam prepnstili, ter sebi šatore uli bajte stavili, v kojih so veseleje iu zadovoljujeje živeli. Ker pa si je ljudstvo živino zmerom bolj in bolj pri družilo ter vd o mučilo stavilo jej je s prvič ograje, kes neje pa stanišča, kojim pravilu je in dan danešni pravimo hlev. Hočite ledaj vi Hrezovec staviti hlev, stavite ga kakih 30 sežnjer od svoje tuše i a sicer vse hleve za konje, go veda, drobnico, svinje in kurelino pod eno streho. Za vsako bažo živali uap ravi te predelano stajo; zraven hleva pa listnik, drvarnico in kolarnico za vozove in drugo orodje. Presedajte naj prej hlev pri kuk.cn» gospodarju, ki ga je stavil po navedenem načinu. Hodite k gospodu Ooluiku na Dr-vanj i, pregledujte jegov hlev ter ga prosite, da vam ga načrta in po njegovem načrtu hlev izdelajte. Golnik pa res ima za vsako bažu živali posebno stajo in nad stajo pa napise, kakor „Volovski hlev, Konjski hlev, Orodnica" itd. Hlev za goveda hiti pa mora proti severu ozapadni strani obešen in s kamenjem ni i ilovico položen. Okna ne smejo nikdar v jasli obrnjene biti, kajti preobilna svilloba škodi živini. Hlev mora imeti več okeo in sicer zurad čistega in zdravega zraka, koji živini uikder manjkali ne sme. Goveja žival potrebuje hladnega hleva, zato obrnite okna proti severu. lï hleva napeljite cevi ali žlebe, po kterih se scavniea v gnojnišče cedila bo. Okno v konjskem hlevu obrnite proti jugu, kajii konji potrebujejo toplega hleva. Posebno si zapomniti sledeče; 1. Imejte smižnost v hlevu, kajti snaga pri živini je pol krme iklaje), 2. Skrbite za Čisti zrak. Ako se zrak v hlevu spridi, ga s čisti te, če se zidovi od ileh do oboka dobro sperejo in tla čisto pometejo ter pri zaprtih oknih in durih s kuhinjsko soljo in hudičevim oljem prav dobro prekadi. Preden se živina v hlev vzame mora se prav debelo pobeliti. 3. Skrbite, da bodo hlevi po leti hladni in temni in sicer zato, da mu bo živine ne nadlegujejo, po zimi pa topli. Iirezovec se očetu Coriču lepo zahvali za ta poduk in jaz jima naznanim, da bo to d razmišljava! i smo samo o kovnem denaru, o ktereui smo omenili, da ima sam po sebi isto veljavo, ktero zastopa. Pa posebno pri nas v Avstriji že dolgo časa zlatega in srebernega denara celo nič ne kroži, nadomestuje ga papirnat, bmkuvci. Da par papimîb slotakov samo prlJii(> »rečlic, V Gradcu 26. avgusta 1868: 71 «O 3 *V 17 PriLoiiija sreikanje ji 0. septembra 1S63. S 30 S 20 'O 120 20 34 - 20 j-—¡«fl~ >4 -—\ 6 — 8 60.10 5.JO — s!^ o'—-also—! SO — oo "40 i-1 JO -25 2G 25 - as 60 i— 40 — 75 60, 7 50 ¡00 70 I— 45 — aa —40 —!--10 Dobro izurjen ekonom» ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri lavautinskem knjezoškofijstvu v Mariboru z začetkom leta 18Gy. Več o tem se zve pri; imenovanem knjezoškofijstvu, V najem se daje mlin, žaga, pehanja in nekoliko zemljišča. Pogoj se pozvo pri lastniku Jožetu Prilšeku v Bnkovici pri Grižah.____ lednteljj mloiniJt ju odgovorni vrednili ilr. .flntija Prt-lug. Z. K. 5t. 6. Tiskar fcduard Jnnžič v Maribora. — 144 — redu. Da se to ni storilo ni treba povedati, temoč glasovalo se je za Sebtoflbrjev predlog. — Slovenski poslanci in b. Buol niso za njega glasovali — in jc obveljal. Po tim je došel na dnevni red vlndin predlog, tla se naj odstrani varstvo na Johaueumu, ki se je brez besed uvanja soglasno sprejel. Zdaj je došel na vrsto spet vladin predlog za strAn n a d z o r-nistva šol in realk, io se izroči za izdelovanje dvema posebnima odboroma, ki s ta sc kesnejc volila. Dr. Sohlolfer jc po tim sporočevjil v Sesslcrjevi, Schmidtovi in dr. DominkuSevl volitvi, Sesslcrjcva volitev se soglasno odobri. Proti veljavnosti Schnddtove volitve je Srav izvrstno govoril dr, Vošujak in tudi prav na tanko oknzal, da so se pri nji, storile velike napake, posebno pri volitvah Mnrenberških Volicev, ker se jih je tamo mnogo več volilo, kakor hi sc jih smelo iu kakor jih iuia pravico in da je še Je po tem Schmidt več glasov dobil, kakor g. Glo-bočuilc, Ko jc to vse natanko dokazal, je predložil, naj se zavrže Scbmidtova volitev in naj obvelja Grlo boč ni bova. Tudi g. Herman je ostro protestiral proti Schmidtovi volitvi v imenu Slovcncev in je rekel med drugimi tudi, da je to „vdarec" deželnega odbora in odbora, ki je volitev pre-iskaval, ker ta je enega istega mesa kakor on. ker tukaj gre samo za to, da se slovenski poslane« potlači, ilermau je nadalje prav dobro rekel, dsi O, Scbmidt niti ni Siajarce, niti naš državljan iu daje zato raj jigov« volitev razža(j.Mye naroda iu reče k slednjemu, če še Schmidt nekoliko čnt: poštenja ima, mora sam odstopili. Volitev se ne sme vetra s t o odobritit pri volitvi g. Doininkušaso se celo plenice prvotnih volivcev preiskavalc pri ti pa sc vse samo površno dela in sodi. Za hehmidtovo volitev šc je tudi govoril Stremejer, kte-rega jo spet g. Vošujak zavrnol in mu dokazal, da so v Schmidtovi voiitvi mnoge napake. Vsi ti dokazi vendar celo nič niso koristili, ker pri glasovanju, so vsi za odohreuje glasovali samo baron Huol in slovenski poslanci ne. Za tim je dr. Schlolfcr spet sporočeval o Diiininkttševi volitvi iu prav strastno razlagal vse naj manjše napake, ktere je prciskaviia komisija, ki je bila navlašč za to v Maribor poslana, nabrala. Spet je dr. Vošnjak lepo dokazal, dn veči del navedenih napak ni res, ali da so tako malenkostne, da jib ni vredno omeniti, in da se po njih volitev ne more zavrči, rekel jc tudi, da se „tukaj mušice lovijo med tim, ko se drngde puščajo sloni od bežati". Tudi g. Razlag je rekel, če se ta volitev tie odobri, bi so tudi mnoge druge ne smele, pri klerih jc tudi lansko leto mnogo napak bilo, kakor n. p. pri volitvi v Upnici in ktere so se vendar vse odobrile. Vse to vendar celo nič ni pomagalo, ker ko so jo glasovalo da se naj volitev g. D o m i nk uš a zavrže so vsi vstali, samo baron Huol in slov. poslanci niao glasovali. To smo slovenski poslanci že naprej pričakovali, ker smo dobro prepričani, da nam bode nemška večina v gradškem deželnem zboru svojo moč pokazala, kjer bode koli mogla. — Ali ho to Še daljo trajalo?? V 5. seji deželnega zbora 1. t. m, je naj prej došel na vrsto predlog g. Pfeiffena, da se ¡¡astran produjeEtaenerca v gornjem ¡ŠtajarsUem, naj voli poseben odbor, ki naj predloži potrebne p o ni očke, da se odvrne vso, kar bi po ti prodaji ŠkodovaJoprivatni železni iadnstrijjj in deželnemu g o s p o cl a r t vu na Štajarskeni. Predlog obvelja in i %-voli se odbor od devet članov. Po tim je Pairhuber eporočoval v odborovem imenu, da se naj dajo posebne inahukcijo deželnim tehničnim uradom. Se izroči posebnemu odboru za računstveue stvari. Predlog dežel, odbora, da se naj napravi postava, po kteri se mora po konča vati škodljivi mrčes in se v ravnat i lovstvo ptičev, se izroči odboru, v ktere ga se voli i) poslancev. Okrajnemu zastopništvu v Birkfeldu se dovoli, da sme vzeti 40 procentov ud neposrednih davkov za okrajne stroške; okrajnemu zastopništvu v stancu pa, da sme jemati 30 procentov. Mestu Judonburg-skemu se dovoli, da se mora plačati za vsako dovoljenje stavljenje hiš itd, 2 gld. Srenjam v Liceuu, Y»jčbergli. Fiirstenfeldu se dovoli da sinejo jemati dačo — 2 gld. — od vsakega psa. Prošnja graškib posestnikov kavan, da bi se naj odstranila dača za bili j ar (0 gld, 45 kr.) se zavrže. — V m ira r. Češkim narodnim poslancem, ki so položili protest, se je od z borovega predsedništva pisalo, da, če ne dojdejo v 14 denh v dežehu zbor, zgubijo poslantvo. Bo jim malo mar za to. Češkim narodnim deželnim ^ponlancem, ti so položili protest, didiajajo od vseh strani Češke telegrami, ki je hvalijo in jihovo postopanje popolnoma odobrujejo. V Polskom deželnem zboru se je Smol kov predlog „da se nebi polski poslanci več poslali v državni zbor izročil posebnemu odboru v pretres. Za ta predlog je govoril tudi Z y bliki e viez. Hrvaški deželni zbor se bode sklical 12. t. m. Mini-nisterstvo hoče ti a, Ceskoin ob moč deti postavo o društvih in zborih. i uje se, da je zveza med Francosko, Holandijo in Belgijo že sklonona. Časniki razglašajo, da cesar gre v Dalmacijo. V Francoski se je pri reki Koni spet pokazala neka posebna zlo huda trsna bolezen, ki ue popadtie samo grozdja, kakor oidittin tet noč korenje, ki začne na enkrat gnjiti in taki se mora posušiti celi trs. t. t. m. se jc odprla železnica iz Brska v Leobcu. flZuknn/P* piše, da Amerika priznava svobodo Kamlije iti ti rja orl Turčije amerikanskemu brodovstvu prosto vožnjo po Dardanelah do Carigrada, S tem je Rusija in tudi Prn-sija složna. To je vredno nekoliko premisliti. C. k» deželna vlada je potrdila pravila, društva za hrambo narodnih pravic v Ljubljani. Društvo ^uto vabi vse rodoljube iz vseh slovenskih krajev, da naj stopijo v to društvo, geslo jegovo je: „vse za vero, dom iu ee-sarj Iz Gorice se piše, da je pol ure pred začetki »m slovesne sv. maše za deželni zbor v erkvi v spovednici poč da bomba. Viša deželna sodnija v Pragi je povek.š:Ua kaiten proti vredniku Baraku od n mesecev na 14 mesecev ječe. Tržua cena pretekli teden. o* IT k. tJ.|.k. [].,V7it. k. 4 a t) š — S 50 1 70 — U i 10 s 3 40 3 — — ib - 24 1- Pšenico vignu (dre velika i . . , 4 — 4 a (i Rti » .... 3 80,3 36!; ■tvOrnona n .... 1 _!! Ovm, .... I ijao"—L Turšice {kuruze) vagmi . , , 3ji0 8i!&;j Ajde «... Prosa „ . , Krompiria „ (.io vedi ne fuot .... Tdciine a .... Bvinjeiiofl črstve fuat , Drv 3«" trdih aežauj (KJ&fter) IS" IT 10 1J ii ■ * „ 36" mehkih „ . 'j t> n ■ . . Ogleaja iz trdega lesa vagan „ H mehkega „ „ . Sena cent .... Slame «nt v ¿upali , , „ u zb atoljo Slmii a a (ipehal cant Jajce, pet za . . , , Cesarski zlat velja 5 fl, 43 kr. a. v, i/.i jo srebra 1 12,75. Narodno drž. posojilo 02-1 o. Lo|(>rIJii(> »rečlic, V Gradcu 26. avgusta 1868: 71 «O 3 *V 17 Prihotlnja sreifcanje ji 0. septembra 1S63. S 30 S 20 'O 20 20 34 - 20 j- Jli - >i -—] K— 8 60.10 5.JO — s!^ o'—-alfio'—!—! SO — oo "40 41 10 -25 2G 25 - as 60 i— 40 — 75 60, 7 50 -J» ¡90 70 (— 45 — afl^-40 —!--io Dobro izurjen ekonom» ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri lavautinskem knjezoškofijstvu v Mariboru z zafetkom leta 18Gy. Več n tem se zve pri imenovanem knjezoškofijstva, V najem se daje mlin, žaga, pekarija in nekoliko zemljišča. Pogoj se poz ve pri lastniku Joietu Prilšeku v Bnkoviei pri Grižuh.____ liHihrdj, mloihiJi ju odgovorni vredni 1, l>r. .flntija Prtdug. Z. K. 5t. 6. Tiskar KtluiirJ Jnnžič v Maribora. — 144 — redu. Da se to ni storilo ni treba povedati, temoč glasovalo se je za Sebtnflorjev predlog. — Slovenski poslanci in b. liuol niso za njega glasovali — in ju obveljal. Po tim je došel na dnevni red vladin predlog, tla se naj odstrani varstvo na Johaueumu, ki se je brez besedovanja soglasno sprejel. Zdaj je dofiel na vrsto spet vladin predlog za stran nadzor-nistva ¿o l in realk, io sc izroči za izdelovanje dvema posebnima odboroma, ki s ta se kesnejc volila. Dr. Sohlolfer je po tim sporočeval v Sesalcrjevi, Sehmidtovi in dr. DomisknŠevl volitvi, Sesslcrjcva volitev ae soglasno odobri. Proti veljavnosti Schmidtove volitve je Srav izvrstno govoril dr, Vošujak in tudi prav na tanko okazal, da so se pri nji, storile velike napake, posebno pri volitvah Mnrenberških volicev, ker se jih je tamo mnogo več volilo, kakor bi se jih smelo in kakor jih iuia pravico in da je še Je po tem Scbmidt več glasov dobil, kakor g. Glo-bočuik, Ko je to vse natanko dokazal, je predložil, naj se zavrže Scbmidtova volitev in naj obvelja Grlo boe ni kova. Tadi g. Herman je ostro protestiral proti Sehmidtovi volitvi v Imenu Slovencev in je rekel med drugimi tudi, da je to „vdarec" deželnega odbora in odbora, ki je volitev pre-iekaval, ker ta je enega istega mesa kakor on. ker tukaj gre samo za to, da se slovenski poslance potlači, Herman je nadalje prav dobro rekel, da D, Scbmidt niti ni Stajarec, niti naš državljan in daje zatoraj jegova volitev razžalj.epje naroda in reče k slednjemu, če še Scbmidt nekoliko čnt: poštenja ima, mora sam odstopili. Volitev se ne sme vetra sto odobritit pri volitvi g. Dom i okuša so se celo plenice prvotnih volivcev preiskavale pri ti po s« vse samo površno dela in sodi. '¿a bchmidtovo volitev je tudi govoril Stremejer, kle-rega jo spet g. Vosujak zavrnol in mu dokazal, da so v Sehmidtovi voiitvi mnoge napake. Vsi ti dokazi vendar celo nič niso koristili, ker pri glasovanju, so vsi za odobreuje glasovali samo baron Huol in slovenski poslanci ne. Za tim je dr. Sehlolfcr spet sporočeval o DinninkuSevi volitvi in prav strastno razlagal vse naj manjše napake, ktere je preiskav h a komisija, ki je bila aavinšč za to v Maribor poslana, nabrala. Spet je dr. Vošnjak lopo dokazal, da veči del navedenih napak ni res, ali da so tako malenkostne, da jih ni vredno omeniti, in da se po njih volitev ne more zavrči, rekel jc tudi, da so „tukaj muuicc lovijo med tim, ko se dmgde puščajo sloni od bežati". Tudi g, Razlag je rekel, če so ta volitev ne odobri, hi so tudi mnoge druge ne smele, pri kterih je tudi lansko leto mnogo napak bilo, kakor n. p. pri volitvi v Upnici in ktere so se vendar vse odobrile. Vse to vendar celo nič ni pomagalo, ker ko so je glasovalo da se naj volitev g. D o m i nk uš a zavrže so vsi vstali, samo baron Huol in slov. poslanci niso glasovali. To smo slovenski poslanci že naprej pričakovali, ker smo dobro prepričani, da nam hode nemška večina v gradčkem deželnem zboru svojo moč pokazala, kjer bode koli mogla. — Ali bo to Se dalje trajalo?? V 5. seji deželnega i bora 1. t. m, je naj prej došel na vrsto predlog g. Pfeiffena, da se zastrun prodnjeEiaenorca v gornjem ŠtajarsUem, naj voli poseben odbor, ki naj predloži potrebno poru očke, da se odvrne vse, kar bi po ti prodaji Škodovalo privatni železni industriji in deželnemu gospoda rt vu na Štajarskeni. Predlog obvelja in izvoli so odbor od devet članov. Po tim je Pairliubcr eporo&md v odborovem imenu, da se naj dajo posebne inatrukcije deželnim tehničnim uradom. Se izroči posebnemu odboru za računstvene stvari. Predlog dežel, odbora, da se naj napravi postava, po kteri se mora po končava ti Škodljivi mrčes in se v ravnat i lovstvo ptičev, se izroči odboru, v ktere ga se voli f) poslancev. Okrajnemu zastopništvu v Birkfeldu se dovoli, da sme vzeti 40 procentov od neposrednih davkov za okrajne stroške; okrajnemu zastopništvu v stancu pa, da sme jemati 30 procentov. Mestu Judonburg-skeam se dovoli, da se mora plačati za vsako dovoljenje za stavljenje kis itd, 2 gld. Srenjam v Lice na, VnjčborgiL Furstenfeldu se dovoli da sinejo jemati dačo — 2 gld. — od vsakega psa. Prošnja graskib posestnikov kavan, da bi se naj odstranila dnča za bilij&r (0 gld, 45 kr.) se zavrže. — Vfivirar, Češkim narodnim poslancem, ki so položili protest, se je od z borovega predsedništva pisalo, da, če ne dojdejo v 14 denh v deželni zbor, zgubijo poslantvo. Bo jim malo mar za to. Češkim narodnim deželnim ^poslancem, ti ho položili protest, didiajajo od vseli strani Češke telegrami, ki ji.? hvalijo in jihovo postopanje popolnoma odobrujejo. V Polskom deželnem zboru se je Smol kov predlog „da se nebi polski poslanci več poslali v državni zbor izročil posebnemu odboru v pretres. Za ta predlog je govoril tudi Z y bliki e viez. Hrvaški deželni zbor se bode sklical 12. t. m. Mini-nisterstvo hoče na, Ceskoin ob moč deti postavo o društvih in z borili. i uje se, da je zveza med Francosko. Ilolandijo in Belgijo že sklonona. Časniki razglašajo, da cesar gre v Dalmacijo. V Francoski se je pri reki Koni spet pokazala neka posebna zlo huda trsna bolezen, ki ne popadne samo grozdja, kakor oidinin temoft korenje, ki začne na enkrat gnjiti in taki se mora posušiti celi trs. i- t. m. se jc odprla železnica iz Brttku v Leobcu. flZnkun/P* piše, da Amerika priznava svobodo Kandije in ti rja orl Turčije amerikanskemu brodovstvu prosto vožnjo po Dardanelah do Carigrada, S tem je Rusija in tudi Prn-sija složna. To je vredno nekoliko premisliti. C. k. deželna vlada jc potrdila pravila, drnStva za hrambo narodnih pravic v Ljubljani, Društvo ¿uto vabi vse rodoljube iz vseh slovenskih krajev, da naj stopijo v to društvo, geslo jegovo je: „vse za vero, dom tu ee-sarj Iz Gorice se piie, da je pol ure pred začetki »m slovesne sv. mate za deželni zbor v erkvi v spo vodnici poč da bomba. Viša deželna sodnija v Pragi je povek.š:Ua kaiten proti vredniku Baraku od n mesecev na 14 mesecev ječe. Tržua cena pretekli teden. o* IT k. tJ.|.k. [l.ikTil. k. 4 a t) š — 1 70 — U i 10 s 3 40 3 — 1'iP: — Ib - 24 1- Vsanico vigna (dre v en kal . . , 4 — 4 s (i Rti » .... 3 80,3 36!; .TvOrnona n .... 1 _!! Ovna „ .... I l|So'U-Turšice {lcuruze) vagmi . , , 3]i0 8i!&|j Ajde «... Prosa „ . , Krompiria „ (.io vedi ne fuot .... Tdciine „ .... Bvinjetiofl erstve fuat , Drv 3«" trdih flcžuBj (iCl&fter) It 10 1J ii ■ * „ 36" mehkih „ . 'j t> ii ■ . . Ogle n j it irdegA Itsa vugan „ „ meLkeg» „ „ . . Senu cent .... Slame «nt v ¿opnii , , „ u zb atoljo Slmii a a (¿peha) cent Jajcc, pet za . . , , Cesarski zlat velja 5 fl, kr. a. v, iži jo srebra 1 12,75. Narodno drž. posojilo 02-1 o. Lolerijne »rečlic, V Gradcu 26. avgusta 1868: 71 «O 3 *V 17 Prihotlnja sreikanje ji 0. septembra 1S63. S 30 3 20 'O ^0 20 •24 - 20 ^,36 —M— >4 - —] e!— 8 60.10 5.J0 — s!^ 6'—-also'—1—! SO — oo "40 1 JO -25 2G S5 - as 60 i— 40 — 75 60, 7 50 -J» ¡90 70 (— 45 — —40 —!--lil Dobro izurjen ekonom» ki je oženj en in sloveosko dobro govori, dobi službo pri lavantinskem knjezoškofijstvu v Mariboru z zafetkom leta 18Gy. Več o tem se zve pri; imenovanem knjezoškofijstvu, V najem se daje mlin, žaga, pehanja in nekoliko zemljišča. Pogoj se pozvo pri lastniku Jožetu 1'rilšeku v Bnkovici pri Grižah.____ ledatejj, laloinik in cdgovomi vredni 1, ilr. .flntija 1'rctuf}. Z. K. 5t. 6. Tiskar Ktluard Junr.tr v Maribora. — 144 — redu. Da se to ni storilo ni treba povedati, temoč glasovalo se je za Sehbiflorjev predlog. — Slovenski poslanci in b. Buol niso za njega glasovali — in jc obveljal. Po tim je došel na dnevoi red vlndin predlog, tla se naj odstrani varstvo na Johaneumu, ki se je brez besedovanja soglasno sprejel. Zdaj je došel na vrsto spet vladi t) predlog za stran nadzor-ništva ¿o l in realk, to se izroči za izdelovanje dvema posebnima odboroma, ki s ta se kesnejc volila. Dr. Sohloifer jc po tiru sporočeval v Scsslcrjevi, Schmidtovi in dr. Doniinknševi volitvi, Sesslcrjcva volitev se soglasno odobri. Proti veljavnosti S eb ml d to ve volitve je Srav izvrstno govoril dr, Vošujnk in tudi prav na tanko okazal, da so se pri nji, storile velike napake, posebno pri volitvah Marenbcrških volicev, ker se jih je tamo mnogo več volilo, kakor bi se jih smelo in kakor jih iuia pravico in da jo še le po tem Sckmidt več glasov dobil, kakor g. Glo-bočuilc, Ko jc to vse natanko dokazal, je predložil, naj se zavrže Scbmidtova volitev in naj obvelja Grlo bočni bova. Tudi g. Herman je ostro protestiral proti Schmidtovi volitvi v imenu Slovencev in jc rekel med drugimi tudi, da je to „vdarec" deželnega odbora in odbora, ki je volitev preiskava I, ker ta je enega istega mesa kakor on, ker tukaj gre samo za to, da se slovenski poslance potlači. Herman je nadalje prav dobro rekel, da O, Scbiuidt niti ni Srnjarcc, niti naš državljan in daje zato raj jegovn volitev r«zža(jenje naroda in reče k slednjemu, če še Schmidt nekoliko čnti poštenja ima, mora sam odstopiti. Volitev se ne sme vetra s t o odobritit pri volitvi g. Dom in knš a so se celo plenice prvotni li volivcev preiskovale pri ti pa s« vso samo površno dela in sodi. Za behmidtovo volitev še je tudi govnril Stremejer, kle-rega jo spet g. Vošujak zavrnol in mu dokazal, da so v Schmidtovi voiitvi mnoge napake. Vsi ti dokazi vendar celo nič niso koristili, ker pri glasovanju, so vsi za ndobreuje glasovali samo baron Buol in slovenski poslanci ne. Za ti m j c dr. Schlolfcr spet sporočevaj o Dominkuševi volitvi in prav strastno razlagal vse naj manjše napako, ktere je preiskavna komisija, ki je bila navlašč za to v Maribor poslana, nabrala. Spet je dr. Vošnjak lopo dokazal, da veči del navedenih napak ni res, ali da so tako malenkostne, da jih ni vredno omeniti, in da se po njih volitev ne more zavrči, rekel jc tudi, da so „tukaj mušice lovijo med tim, ko se drngde puščajo sloni od bežati". Tudi g. Razlag je rekel, če so ta volitev ne odobri, bi so tudi mnoge druge ne smele, pri klerih je tudi lansko leto mnogo napak bilo, kakor n. p. pri volitvi v Upnici in ktere so se vendar vse odobrile. Vse to vendar ceb nič ni pomagalo, ker ko so je glasovalo da se naj volitev g. D o m i nk uš a zavrže so vsi vstali, samo baron Buol iu slov. poslanci niso glasovali. To smo slovenski poslanci že naprej pričakovali, ker smo dobro prepričani, da nam bode nemška večina v gradškem deželnem zboru svojo moč pokazala, kjer bode koli mogla. — Ali bo to Še dalje trajalo?? V 5. seji deželnega zbora 1. t. m. je naj prej došel na vrsto predlog g. Pfeiffena, da se zastrun prodaje ELaenorca v gornjem ŠtajarsUem, naj voli poseben odbor, ki naj predloži potrebno p o m očke, da se odvrne vse, kar bi po ti prodaji Škodovalo privatni železni ind ust rijjj in deželnemu gospoda rt vu na Štajarskeni. Predlog obvdju in izvoli so odbor od devet članov. Po tim je Pairhnber eporo&md v odborovem imenu, da se naj dajo posebne inatrukcijo deželnim tehničnim uradom. Se izroči posebnoum odboru za računstvene stvari. Predlog dežel, odbora, da se naj napravi postava, po kteri se mora po konča vati škodljivi mrčes in se v ravnat i lovstvo ptičev, se izroči odboru, v ktere ga se voli 1) poslancev. Okrajnemu zastopništva v Birkfeldu se dovoli, da sme vzeti 40 procentov ud neposrednih davkov za okrajne stroške; okrajnemu zastopništvu v stancu pa, da sme jemati 30 procentov. Mestu Judonburg-skefflu se dovoli, da se mora plačati za vsako dovoljenje za stavljenje hiš itd, 2 gld. Srenjam v Licenu, Vojčborgu. Fiirstenfeldu se dovoli da sinejo jemati dačo — 2 gld. — od vsakega psa. Prošnja graškib posestnikov kavan, da bi se naj odstranila dnča za bili j ar (0 gld, 45 kr.) se zavrže. — Vfjvirar, Češkim narodnim poslancem, ki so položili protest, se je od z borovega predsedništva pisalo, da, če ne dojdejo v 14 denh v dcželiu zbor, zgubijo poslantvo. Bo jim malo mar za to. Češkim narodnim deželnim ^poslancem, ti so položili protest, dohajajo od vseli strani Češke telegrami, ki je hvalijo in jihovo postopanje popolnoma odobrujejo. V Polskom deželnem zboru se je Smol kov predlog „da se nebi polski poslanci več poslali v državni zbor izročil posebnemu odboru v pretres. Za ta predlog je govoril tudi Z y bliki e viez. Hrvaški deželni zbor se bode sklical 12. t. m. Mini-nisterstvo hoče na Českoin ob moč deti postavo o društvih in zborih. ( nje se, da je zveza med Francosko. Holandijo in Belgijo že sklonona. Časniki razglašajo, da cesar gre v Dalmacijo. V Francoski se je pri reki Koni spet pokazala neka posebna zlo huda trsna bolezen, ki ne popadne samo grozdja, kakur oidittin temoj korenje, ki začne na enkrat gnjiti in taki se mora posušiti celi trs. t. t. m. se jc odprla železnica iz Brttka v Leobcu. „ZukuniP* piše, da Amerik» priznava svobodo Kandije in ti rja orl Turčije amerikanskemn brodovstvu prosto vožnjo po Dardanelab do Carigrada. S tem je Rusija in tudi Prn-sija složna. To je vredno nekoliko premisliti. C. k. deželna vlada je potrdila pravila, drnStva za hrambo narodnih pravic v Ljubljani. Društvo ¿«to vabi vse rodoljube iz vseh slovenskih krajev, da naj stopijo v to društvo, geslo jegovo je: „vse za vero, dom tu ee-sarj Iz Gorice se piše, da je pol uro pred začetki mi slovesne sv. maše za deželni zbor v crkvi v spovednici pnčila bomba. Viša deželna sodnija v Pragi je povekšala kaiten proti vreilniku Baraku od n mesecev na 14 mesecev ječe. Tržua cena pretekli teden. a. IT k. ti.|.k. [].,V7ll. t. 4 a t) š — 1 70 — U i 10 s 3 40 3 — 1'iP: — ib - 24 1- Psanico vagini (dre v en kal . . , 4 — 4 SO Eti » .... 3 80,3 36!; .TvOrnona n .... 1 1_" Ovna „ .... I ijao"—L Turšlce {kuruze) vagmi . , , 3]i0 3i!&;| Ajde . Prosa „ . , Krompiija „ . . . Govedine funt .... Tddioe „ .... Bvinjeiimj erstve fuat , Drv 3«" trdih sežuuj (iCl&fter) IT 10 1J ii ■ * „ 36" mehkih „ . i fli-j 'j H. n it ■ - » Ogle n j it ne trdega lesa vugan „ „ meLkega „ „ . Sena cent .... Slame «nt v iuj>;ib , , „ u zb st.ttljo Slmii n a (¿peha) cent Jajcc, pel za .... Cesarski zlat velja 5 fl, 43 kr. a. v, iži jo srebra 1 12.75. laroduo drž. posojilo 02.15. I.olcrljne »rečlic. V Gradcu 2x>. avgusta 1868: 71 «O 3 *V 17 Prihotlnja sreikanje ji 0. septembra 1S63. S 30 S 20 'O 20 20 •24 - 20 -¡28 j-—¡«fl~ >4 - —] K— 8 60.10 5.JO — 6'—- also'—!—! SO — oo "40 i-1 JO -25 2G 25 - as 60 i— 40 — 75 60, 7 50 -M ¡90 70 (— 45 — aa —40 —!--lil Dobro izurjen ekonom» ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri lavauiinskem knjezoškofijstvu v Mariboru z zafetkom leta 18Gy. Več o tem se zve pri imenovanem knjezoškofijstva, V najem se daje mlin, žaga, pekarija in nekoliko zemljišča. Pogoj se pozvo pri lastniku Joietu Prilšeku v Bnkovici pri Grižah.____ liHihreij, ihloihik in odgovorni vredni 1, l>r. .flntlja I*rt-lug. Z. K. 5t. 6. Tiskar KtluarJ Jnnžie v Maribora. — 144 — redu. Da se to ni storilo ni treba povedati, temoč glasovalo se je za Sebbiflorjev predlog. — Slovenski poslanci in b. Uuol niso za njega glasovali — in je obveljal. Po tim je došel na dnevoi red vladin predlog, tla se naj odstrani varstvo na Johaueumu, ki se je bron besedovanja soglasno sprejel. Zdaj je dofiel na vrsto spet vladin predlog za stran n a d z o r-ništva ¿o l in realk, to se izroči za izdelovanje dvema posebnima odboroma, ki s ta se kesnejc volila. Dr. Sohlolfer je po tim sporočcval v Sesslerjevi, Schmidtovi in dr. Dominkuševi volitvi, Sesslcrjcva volitev ae soglasno odobri. Proti veljavnosti Scbmidtove volitve je Srav izvrstno govoril dr, Vosu j nt in tudi prav na tanko okazal, da so se pri nji, storile velike napake, posebno pri volitvah Murenberških volicev, ker se jih je tamo mnogo več volilo, kakor hi se jih smelo in kakor jih iuia pravico In da jo še le po tem Schmidt več glasov dobil, kakor g. Glo-bočuilc, Ko je to vse natanko dokazal, je predložil, naj se zavrže Scbmidtova volitev in naj obvelja Grlobočniknva. Tudi g. Heriuan je ostro protestiral proti Schmidtovi volitvi v imenu Slovencev in je rekel med drugimi tudi, da je to „vdarec" deželnega odbora in odbora, ki je volitev pre-iskaval, ker ta je enega istega mesa kukor on. ker tukaj gre samo za to. da se slovenski poslance potlači. Herman je nadalje prav dobro rekel, da O, Scbmidt niti ni Stajarec, niti naš državljan iu daje zato raj jegova volitev razžalj.enje naroda iu reče k slednjemu, če še Schmidt nekoliko čnt: poštenja ima, mora sam odstopili. Volitev se ne sme vetra sto odobritit pri volitvi g. Dom in kuš a so se celo plenice prvotnih volivcev preiskovale pri ti pa se vse samo površno dela in sodi. Za behmidtovo volitev je tudi govriril Stremejer, kte-rega jo spet g. Vošujak zavrnol in mu dokazal, da so v Schmidtovi volitvi mnoge napake. Vsi ti dokazi vendar celo nič niso koristili, ker pri glasovanju, so vsi za odobreuje glasovali samo baron Huol in slovenski poslanci ne. Za tim je dr. SehJoffcr spet sporočeval o Dominkuševi volitvi iu prav strastno razlagal vse naj manjše napako, ktere je preiskavna komisija, ki je bila navlašč za to v Maribor poslana, nabrala. Spet je dt. VoSnjak lepo dokazal, da veči del navedenih napak ni res, ali da so tako malenkostne, da jih ni vredno omeniti, in da se po njih volitev ne more zavrči, rekel jc tudi, da so „tukaj mušice lovijo med tim, ko se dmgde puščajo sloni od bežati". Tudi g, Razlag je rekel, če so ta volitev ne odobri, bi so tudi mnoge druge ne smele, pri klerih je tudi lansko leto mnogo napak bilo, kakor n. p. pri volitvi v Upnici in ktere so se vendar vse odobrile. Vse to vendar ceb nič ni pomagalo, ker ko so je glasovalo da se naj volitev g. D o m i nk uš a zavrže so vsi vstali, samo baron Huol iu slov. poslanci niso glasovali. To smo slovenski poslanci že naprej pričakovali, ker smo dobro prepričani, da nam bode nemška večina v gradškem deželnem zboru svojo moč pokazala, kjer bode koli mogla. — Ali ho to Še dalje trajalo?? V 5. seji deželnega zbora 1. t. m, je naj prej došel na vrsto predlog g. Pfelffena, da se zastrun prodaje Eiaener ca v gornjem ŠtajarsUem, naj voli poseben odbor, ki naj predloži potrebno p o iu očke, da se odvrne vse, kar bi po ti prodaji Škodovalo privatni železni ind ust rijjj in deželnemu gospoda rt vu na Štajarskeni. Predlog obvozu in izvoli so odbor od devet članov. Po tim je Puirhuber sporočeval v odborovem imenu, da se naj dajo posebne inatrukcijo deželnim tehničnim uradom. Se izroči posebnouiu odboru za računstvene stvari. Predlog dežel, odbora, da se naj napravi postava, po kteri se mora po konča vati škodljivi mrčes iu se v ravnat i lovstvo ptičev, se izroči odboru, v ktere ga se voli I) poslancev. Okrajnemu zastopništvu v Birkfeldn se dovoli, da sme vzeti 40 procentov ud neposrednih davkov za okrajne stroške; okrajnemu zastopništvu v Stancu pa, da sme jemati 30 procentov. Mestu Judonburg-skenm se dovoli, da se mora plačati za vsako dovoljenje za stavljenje hiš itd. 2 gld. Srenjam v Liceuu, Vojčborgu. Fiirstenfeldu se dovoli da sinejo jemati dačo — 2 gld. — od vsakega psa. Prošnja graškib posestnikov kavan, da bi se naj odstranila dnča za bili j ar (0 gld, 45 kr.) se zavrže. — V m ira r. Češkim narodnim poslancem, ki so položili protest, se je od z borovega predsedništva pisalo, da, če ne dojdejo v 14 denh v dežehu zbor, zgubijo poslantvo. Bo jim malo mar za to. Češkim narodnim deželnim ^poslancem, ti so položili protest, dohajajo od vseli strani Češke telegrami, ki ji.? hvalijo in jihovo postopanje popolnoma odobrujejo. V Polskom deželnem zbora se je Smol kov predlog „da se nebi polski poslanci več poslali v državni zbor izročil posebnemu odboru v pretres. Za ta predlog je govoril tudi Z y bliki e viez, HrvaŠki deželni zbor se bode sklical 12. t. m. Mini-nisterstvo hoče na Českom ob moč deti postavo o društvih in zborih. čaje se, da je zveza med Francosko, Holandijo in Belgijo že sklonona. Časniki razglašajo, da cesar gre v Dalmacijo. V Francoski se je pri reki Koni spet pokazala neka posebna zlo huda trsna bolezen, ki ne popadne samo grozdja, kakor oidittni temoj korenje, ki začne na enkrat gnjiti i a taki se mora posušiti celi trs. t. t. m. se jc odprla železnica iz Brttka v Leobcu. flZukun/P* piše, da Amerika priznava svobodo Kandije in ti rja orl Turčije amerikanskemn brado vstvu prosto vožnjo po Dnrdanelab do Carigrada. .8 tem je Rusija in tudi Prn-sija složna. To je vredno nekoliko premisliti. C. k. deželna vladajo potrdila pravila, društva za hrambo narodnih pravic v Ljubljani. Društvo ¿«to vabi vse rodoljube iz vseh slovenskih krajev, da naj stopijo v to društvo, geslo jegovo je: „vse za vero, dom In ee-sarj Iz Gorice se piše, da je pol uro pred začetkom slovesne sv. mate za deželni zbor v crkvi v spovednici pnčiia bomba. Viša deželna sodnija v Pragi je povek.šala kaiten proti vreilniku Baraku od n mesecev na 14 mesecev ječe. Tržua cena pretekli teden. o* IT k. tl.|.k. [].,V7il. t. 4 a o š — 1 70 — U i 10 s 3 40 3 — 1'iP: — Ib - 24 1- Psanico vigna (dre velika) . . , 4 — 4 SO Eti » .... 3 80,3 36!; .TvOrnona n .... 1 1_" Ovna .... I l|So'U- Turšice {kuruze) vagmi . , , 3i!&;| Ajde «... Prosa „ . , Krompiija „ . . - l.io vedi ne fuot .... Tddioe a .... Bvinjeiiofl črstve fuat , Drv 3«" trdih sežuuj (iCl&fter) 10 li ii . * „ 36" mehkih „ . i fli-j 'j H. n it ■ - » Ogle II j it ne i rde g h leaa vagan „ „ meLkag» „ „ . Senu cent .... Slnine «nt v iuj>;ib , , „ u zb atoljo SI mlina (¿peha) cent Jajcc, pel za .... Cesarski zlat velja 5 fl, 43 kr. a. v, iži jo srebra 1 12.75. Narodno drž. posojilo 02.15. Lolcrljne »rečlic. V Gradcu 26. avgusta 1868: 71 «O 3 *V 17 Prihodnja sreikanje ja 6. septembra 1S63. S 30 S 20 [0 ao 20 •24 - ae -,.ae ¡~ ^ JU - -2i _ —] K— 8 50.10 5.JO — 6'—- alno'—!—! SO — oo "40 41 JO -25 2G S5 - as 60 i— 40 — 75 60, 7 50 -J» ¡90 70 (— 45 — aa — 40 —!--lil Dobro izurjen ekonom» ki je oženj en in slovensko dobro govori, dobi službo pri lavautinskem knjezoškofijstvu v Mariboru z zafetkom leta 18Gy. Več o tem se zve pri imenovanem knjezoškofijstvn, V najem se daje mlin, žaga, pekarija in nekoliko zemljišča. Pogoj se pozvo pri lastniku Jožetu Prilšekn v Bnkovici pri Grižah.____ liHihrclj, mloihiJi ju cU^cvomi vredni 1, l>r. .flntija fretuf}. Z. K. 5t. 6. Tiskar Kdo »nt Jnnžič v Maribora.