Veledragi dualizem. Bilo je 1. 1867., ko so aa prizadetje nemškega prišleca giofa ia miaistra Beusta aemškoustavoverai poslaaci z magjarskimi skleaoli aagodbo ali zvezo aa 10 let. Vsled te aagodbe je do tistib dob eaotaa Avstrija razpala aa dva kosa ia dobila trojao miaisterstvo : prvo za aemško-avstrijske dežele, drugo za ogerske dežele ia tretje za vaaaje zadeve, za tiBaace ali deaarstvo ia za vojaištvo cele Avstrije. Za 3 posledaje reči so skleaoli, da doplačujemo mi po 70 %. Magjari pa po 30 % aa leto. Tako so cesarstvo razklali aa dvoje, tako je aastal dualizem. Maogi skašeai doiaoljubi, posebao pa SlovaBi, 80 to aagodbo raočao obžalovali. Sedaj doteče kmalu 10. leto ia že se pogovarjajo skoro ravao tisti poslaaci, kako bi aagodbo poaovili zopet aa 10 let. Ni dvomiti, da bo vse pri starem ostalo. Miaister Lasser je že javao izrekcl, da se Avstrija sedaj drugače vladariti ae da. To mu podpišejo gotovo vsi ustavoverci ia Magjari, nikakor pa ae Nemci drugib stiank ia Slovaai. . Ti vsi trdijo sedaj še z večjim piepričaajem, ker imajo lOletao britko skašajo za seboj, da dualizem Avstriji ai ia tudi biti ae more — aa korist ia srečo. Žali Bog imajo za to prepričaaje 1e preveč dokazev! Iz DuBaja dopisaje aekdo precej redao v ,,Angsburger Žeituag". Pravijo, da isti dopisaik sedi v odseku za časaikarstvo niiaistra zuaaBJib zadev, sedaj grofa Aadrassy-ja. Dopisi so včasili jako zanimivi. Ta dopisBik je acdavao močao tožil, kako da sedaj Avstrija glede važaega tarškega prašaaja omahuje, to pa zarad aepovoljaih zaotraajih ali domačih razmer. Kajti, pravi do- j pisaik, če se Avstrija aagae Ba rusko straa, potem : so vsi Magjari razbarjeai, če pa stopi aa tarsko straa, poteai se je pa bati upora od Slovanov. Tako toži dopisaik. Dobro, ali kdo je kriv, da je j Magjarom toliko grebea vzrastel ter hoče komaj 5 milijoaov broječi aarodič zapovedovati 8 rnilijoaom avstrijskih Nemcev ia 16 milijoaom Slovabov jb celej Avstriji vkaževati magjarsko politiko? Brez dvombe daalizeai, ki je lepo polovico Avstrije Magjarom prepustil. Kdo je Slovaae bolj zaaičljivo ia brezobzirno straboval, kakor oče daalizma, bivši raiaister Boust, ki se jev rad grozil: ,,kako bo Slovaae k steai pritisail?" Še bolj očitao vidimo slabe aasledke dualizma za Avstrijo, ako pogledamo aa fiaančae razmere aašega cesarstva. Tukaj zamoremo čestitim bralcem postreči z popolaem zaaesljivimi številkami. Nedavao je c. kr. komisija za poplačevaaje dižavaib dolgov objavila zafliaiivo poročilo, iz katerega povzamemo v svoj  namea sledeče čitice. Leta 1848. je imelo celo cesarstvo državaega dolga 831 milijoaov goldiflarjev, katera aepovoljaa prikazen se je v blizu 30 letib aezaaao sbujšala. Breme dolgov ia za aje potrebaib obresti se je na aesrečo davkeplačilcev aeizaierao obtežilo. Od leta 1849 aaprej so dolgovi do 1. 1866 aarastli do svote 2990 milijoaov. Tej svoti .se iaia všteti še dolg zeailjisčae rešitve  (Gi-uadeatlastungsschuld) v zaesku 521 milijoBov tako, da je ves dolg znašal 3511 milijoaov, ki je potreboval na leto 152 milijoaov za izplačevaaje obresti. Ta znesek za obresti se je 1. 1868 vsled davka vržeaega aa knpoae (t. j. aa obrestae listke  državaih posojilaib pisem) za 17 milijoaov zaižal, tedaj je zaesek za obresti zaašal 135 milijonov. Tako je bilo v začetku dualizma, scdaj pogledimo, kam smo prišli v tej velevažai zadevi v bliza 10 lctih? Gori omeajeaa komisija poioča, da je Iaai t. j. ob koacu 1. 1876. samo za aaše aemško avstrijskc deželc (Cizlajtaaijo) državai dolg doplezal do strahovite štcvilkc 3600 milijoaov, za kateri dolg plačujerao samo za obresti vsako leto 128 milijoaov. Ali ob eaem so tadi Magjari marljivo na posodo jemali ia si aakopali državaega dolga 708 aiilijoBOv ter potrebujejo za obresti 50 milijoaov. Vsa Avstrija je tedaj koacera 1. 1876 bila zadolžeaa z 4308 milijoai ia plačuje za obresti 178 milijoaov. Tej svoti moramo še vračuaiti stroške za aadavek ali ažijo, ki zaaša sploh 10 °/o. Tedaj potiebujemo za letae obresti 194 aiilijoaov. Razna tega je še pomisliti, da so aaši astavoverai poslaaci, kakor tadi magjarski, aovim železBicam dovolili 41 milijoaov letae podpore iz državae kase, kar je ravao toliko, kakor če bi bili zavolj železaic aapravili 820 milijoaov aovega dolga. Potem teži celo Avstrijo dolg 5128 milijoBov ia zaesek za obresti 336 milijoaov. Ako pomislimo, da je v začetka dualizma vsega dolga bilo 3511 milijobov ia 152 aiilijoaov obresti, potem je razvidao, kako veledrag je aaš dualizeai. Poamožil je državai dolg z 1617 milijoai ia letae državae obresti z 84 milijoai. Cesa bi se aaj iz tega aaučili?