Leto 1872.
429
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 21. septembra 1872.
LSI
Dopustno pismo od 14. avgusta 1872,
za delo in rabo lokomotivne železnice od Zellerndorfa na Laa v Nežider (Neusiedl).
BI i Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vtadimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda *°tarinški, salcburški, štirski. koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški j n dolnje—sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so Jožef T h oma s, Dr. S ch a n z er, Jožef Lan gth a 1er, bratje G ut trna n n in r- Maksimilijan Steiner prosili, -la bi se jim dopustilo delati in rabiti lokomotivno želez-n'c° od Zellerndorfa na Laa v Nežider, zazdelo Nam se je, z ozirom na občno koristnost e{?a podjetja, imenovanim prosilcem po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra ^4 (Drž. zak. št. 238) to dopuščenje podeliti tako:
§. 1. Podeljujemo koncesionarjem pravico, narediti in rabiti lokomotivno železnico Zellerndorfa v stiku s c. kr. pri\. avstrijsko severnozahodno železnico na Laa do Nežidera, 8 se napravi zveza s c. kr. priv. državno železnico in s c. kr. priv. železnico od Lunden-8rga na Mikulov do Grussbacha.
H- 2. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno ustanovljenih , ki jih je trgovinsko ministerstvo potrdilo.
Posebno seje oh delanji držati tudi zahtevanj, katera pridejo od trgovinskega mini-8terstva, in zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisov.
C^l»feni„vh.)	gg
Ako bi se ob delanji z ozirov na ekonomijo ali na krčtanje zdelo treba ali da je želeti, naj se železnocestna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremené, s čimer venil»1’ nij predrugačati cestne gledi (Richtung), določene v •§. t, niti ni j dovoljeno, da bi v primer« z odobreno zaklinjeno črto sploh smelo biti kaj bistveno slabéje, kar se tiče leže in gledi, tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi.
Spodnje delo železne ceste se utegne utesniti na eno samo koléjo.
Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo druge koléje po tistih kosovih, koder bi se jej zdelo treba, zahtevati tedaj, ako bode letnega kosma' tega dohodka dve leti zaporedoma po več nego po 150.000 gld. v srebru od milje.
Koncesijonarji se zavezujejo, zaradi porabe že obstoječih postaj od zveznih železnic kakor tudi o uredbi krétne službe ondi, kjer je pvehajališče sč železnice na železnico, sklenit1 dogovor z dotičnimi upravami. Troski za potrebna razširjalna dela na tujih kolodvorih bodo trpeli koncesijonarji. Dotično dogovore je položiti pred državno upravo, da jih odobri'.
Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti uvetc o vzajemni uporabi vozov sosednjih tozemskih železnic in o dovodu rudarstvenih in drugih železnic v svojo rabo.
§. 3. Koncesijonarji so zavezujejo, da bodo delo železnice od Zellerndorfa na La» v Nežider v šestih mesecih, štejoč od tistega dneva, katerega se da dopustilo, začeli, v dveh letih potem dokončali in gotovo železnico izročili javni vožnji.
Za poroštvo v izpolnitev te dolžnosti so koncesijonarji dali državni upravi šestdeset tisoč goldinarjev avstr, veljave založmne.
H. 4. Koncesionarjem se v z vrš bo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve p° zakonitih, semkaj merečih določilih.
Ista pravica se koncesijonarjem priteza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do posa' meznih obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih J(> izdelati na javno korist.
§. 5. Koncesijonarji se imajo ob delu in krétanji dopuščene ceste držati lega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazj [zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854*), železnocestni krčtni red °1 16. novembra 1851**) in red za signale od 16. junija 1872, Drž. zak. št. 80], ter za' konov in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili razglasiti.
§. 6. Koncesijonarji imajo torej tudi posebno dolžnost, pošto in poštne postavljence’ po propisu §.f> 68 v omenjenem železnocestncm krétnem redu zastonj voziti; a poštna up«ava ima oblast, vozovlaku, kateri vsak dan odhaja od vsake končne postaje, določati ure, kateic mu je odhajati, in kako hitro mu je sam in tja voziti.
Kolikorkrat poštna služba zahteva po več nego po en četverokolesen voz, koncesijonaU1 od vsacega voza, kar jih več dadé, na miljo (lobodo odméno (odškodnino), katera s® dogovorno v pravični ceni ustanovi.
*) Državni zakonik It. 238.
*#) Državni zakonik izleta 1882, It. 1.
Ako bi se poštni upravi zdelo na dopuščeni železnici v ves ti ambulantno pošto, kakor-sno druge avstrijske železnice že imajo, naj koncesijonarji namesto Četverokolesnih navadnih voz v to potrebne četverokolesne, po zahtevanji poštne uprave dogotovljene poštne anibulantne vozove brez povračila napravijo in vzdržč.
V opravljanje poštne službe na postajah, kjer je že ali se pozneje napravi poštni urad, Je v železnocestnem poslopji zastonj dati poštno pisarnico, katera ne bode imela nad po eno s°bo in po eno prostorišče z dotičnimi pripravami; ako bi prišlo še večjih semkaj merečih P°treb, naj se ukrene poseben dogovor.
Dalje imajo koncesijonarji dolžnost, poštne poslatve — ki nemajo novčne vrednosti — 1,1 katerih ne spremlja noben poštni uradnik ali služabnik, na dotične postaje brez posebnega Povračila odpravljati in ondi jih izročati.
Pisma, katera si o upravljanji železnice mej saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo (opravno svetovalstvo) ter njemu pokorni organi ali ti organi mej saboj, smejo na dotičnih Zeleznocestnih koséh odpravljati postavljene! železne ceste.
§. 7. Koncesijonarji imajo dolžnost, upravi državnega telegrafa napeljavo telegrafov poleg železnice na železničnih tleh brez posebnega povračila dopustiti.
A telegrafna uprava naj se s koncesijonarji dogovori o prostoru,	koder	bodo	stala
razv°dila. Dalje je koncesionarjem stražo nad napravljenim razvodilom	se	svojim	železno-
Cestnim osebjem prevzeti brez posebnega plačila.
Nasproti pa imajo koncesijonarji tudi pravico, žice (drat) za železnični telegraf pritrjevati na kole državnega telegrafa.
Železnični telegraf, če državna uprava zastran državnih poslanic (depeš) drugače ne ZaPové, in zastran privatnih ničesar ne dogovori, rabi se edino za naznanila, ki se tičejo v°Znje po železnici, in torej je ta poraba pod vplivom in nadzorom državne uprave.
§• 8. Visokost voznine za ljudij in blago podvržena je sledečim utesnitvam:
Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe:
v I. razredu vozov, po . . . .36 kr. avstr. velj.
II	27
»	v	y>	y>	•	•	•	•	**1	v	99	99
n	Dl- „	»	»	■	■	■	18	B	n	,,
Ako bi se pokazala potreba še bolj znižati voznino za ljudi in če bi koncesijonarji ne podeliti primernih zlajšil popotnim III. razreda, bodo oni dolžni, po ukazu trgovin-, ministerstva vvesti IV. razred (voz za stoječe), v katerem se bode po devet krajcarjev milje plačevalo.
Maksimalna tarifa blagu pri navadni hitrosti od colnega centa in miljo: tri krajcarje avstr. velj.
Izjemno imajo v krajnem prehodu od Zellerndorfa do Nežidera za sledeče reči pri ° nih vozovih veljati tile postavki voznine :
(0 Za žito in sočivje, mlenje, sol, železo in železne Izdelke 2'/, krajcarja,
za drva in les, za premog, koaks, stiskano šoto, rude, železne plošče, kamenje zidarsko
m "Pliarsko 2 krajcarja avstr. velj.
V prehodu med postajami železnice Lundenburško-Gvussbaške ali priv. avstr, državno* železnične družbe na eni strani in priv. avstrijske severnozahodne železnice na drugi strai» in nasproti bodo se povedane voznine za dvajset odstotkov znižale.
Odpravljarine se od vsacega blaga jemlje po dva krajcarja od colnega centa, v cerner Je tudi plačilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega za varstva.
Ako dotičnik sam naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po 1 L kr. odprav* Ijarine od colnega centa.
Kar se tiče vozarine za ostale reči, določevanja ležarine in drugih zaukazov o voz»j>, delati je tako, da dotične cene in določbe ne bodo nikakor večje nadležnejše, nego na c. kr-priv. avstrijski severnozahodni železnici.
Dolžnost koncesijonarjev je pri vožnji blaga tudi za to železnico vvesti tisto imenst'0 in ra zredilo blaga, in tista vozna določila, katera veljajo pri c. kr. priv. avstrijski severu0' zahodni železnici.
Na izvoljo se daje koncesionarjem, vozarino od ljudij in blaga devati v red v mejah) zgoraj določenih.
A nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost.
Ako bi se torej kateremu pošiljaču ali odpravniku blaga s kakimi uveti znižala voz»' rma od blaga, ali bi se mu dalo drugačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo P*-1' tegniti vsem pošiljačem ali odpravnikom, kateri so voljni, izpolniti iste uvete.
Vse posebne tarife je javno razglasiti.
Sicer se vedno pri branja zakonodavstvu, določila o vozarmi od ljudij in blaga deva 1 v red; koncesijonarji treba da taki uredbi pokorujejo.
Ko preteče devet let po začeti vožnji ima vlada vsak čas pravico primerno znizri1 zgornje tarife, zaslišavši koncesionarje ali njih pravonaslcdnike.
H. 9. Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudij in od blaga v domačih sr^. brnili novcih, a to tako, daje tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vredno® preračunjeno.
Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih. 1 jih ustanovi trgovinsko ministerstvo.
§. 10. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to'po tistem do#0, vorn, kateri je o tem ter o polajšilih potujočim vojakom mej vojnim ministerstvom in |ll0j ravnateljstvom severne, po cesarji Ferdinandu slovoče železnice ukrcnen 18. junija 1868 / in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma.
Ako bi se kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o prevaz»"-! vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj «lobodo veljavo tudi kar se tiče tu dopus6 železnice.
Ta določila obsczajo tudi deželno brambovstvo obeh državnih polovic, tirolske dez°^ strelce, ne samo kadar potujejo ob državnem trosku, nego tudi pri službenem potovanj1 svojem trosku, k vajam in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo c. kr. ci vi # sodišč dunajskih, c. kr. žandarmstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno sir8*0
• ) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukuznika 1868. leta, 21. kos, št. 97.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor, mej avstrijskimi železuocestuimi upravami in mej železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravilih rečij za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih #), ter tudi na Potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor ##) o transportu takih bolnikov in ranjencev, Katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je sč železnocestnimi društvi ukre-n'ti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih, in na propis o v°jaskem transportu po železnicah.
Koncesijonarji, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim nižjim častnikom iz vojske, v°.jnega pomorstva in deželnega brambovstva, ud a jejo se določilom, kar jih na to meri v §. 38 V(,jne postave 1868. leta ###), in določilom, ki jih ima o zvrševanji tega paragrafa v moč Vyedeni zakon od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60.)
§•11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva, čujo-Cega nad upravo in krčtanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo vsled *ega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naJ se s popotnim pratčžem (robo) vred vozijo brezplatno.
§•12. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavadno rag> znižati mu vozarino na polovico maksimalne cene.
§• 13. Koncesionarjem se tudi priteza pravica, napraviti delničarsko društvo in v dobitev potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovoče delnice in predslvene 'gaeije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati.
S predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine napravile (osnovne) glavnice.
Ako se predslvene obligacije izdadč v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avstrijski Veljavi.
Predslvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice.
.	§• 14. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so delo železne ceste ter	tudi
da Ua °Prava’ posebno vozila, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, 86 napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku	pregledovati gospodarjenje.
•	Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme,	kolikorkrat se mu zdi primerno,
'ti v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati vse naredbe, kvarne Zayni koristi.
Koncesijonarji so dolžni, od tega zakonitega nadzora nad podjetjem delanja z ozirom ^ opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprécno letno povračilo, kateremu Zavna uprava vsoto primerno določi.
Priklati» k št. 148, v 42. koau 1870. leta normalnih ukazov c kr. vojnega ukaznika.
^orma*n' ukazi c. kr. vojnega ukaznika 1871". leta, 22. kos, št. 79.
") Državni zakonik št. 181.
H. 15. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. h) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štejoc od dneva, katerega se prične vožnja po vsej dopuščeni železnocestni črti, in ko ta doba preteče, mine koncesija.
A dopustilo tudi izgubi' moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen zvršetku delanja in začetku vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. U* ; za lit. h) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novcn»*** krizami.
§. 16. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po tistem dnevi, ko seje izdalo dopustno pismo, da more vselej dopuščeno železnico odkupiti.
Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje ime^ v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dve najslabčjših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni za podjetje.
Ta povprečna vsota naj se potem družbi za letni dohodek (rento) plačuje v polletnih rokovih, dokler mine ustanovljena dopustna doba.
Ako bi tako najdeni povprečni dohodek ne dosegel v srebru konci 5‘2 odstotkov osnovne glavnice, ki seje za železnico res potrošila in katero treba prav dokazati, tedaj se ta minimalna vsota ustanovi' za letni dohodek.
Osnovna glavnica obseza troške za delanje in za prvo krétno opravo (rekše do konc-1 prvega krétnega leta po začeti vožnji na dopuščeni železnici), dalje petodstotne obresti, kar se jih do dobe te začete vožnje nabere od razhodkov za delanje in za krétno opravo, a izl°' čili je prihodke, kolikor bi jih utegnilo biti od posameznih delov železne ceste, ako se namreč po njih jame voziti, predno se prične krč tanje po vsej železnici
Ako bi se po prvem letu vožnje še dalje napravljale stavbe ali ako bi se pomnožile kreto® oprave, tedaj je môèi na to stran mereče troške prišteti ustanovni glavnici, če je državo® uprava pritrdila v namerjavane nove stavbe ali v pomnožilo krétnih oprav, ter če so tros tako dokazani, kakor je treba.
Razhodki, o katerih se ne dokaže, da so šli za najpoprejšnja dela ali za naredb° železne ceste in za krétno opravo, in tako tudi dolžnosti, katere bi ob odstopu dopustl délnicarskl družbi (§. 13) utegnila ta družba prevzeti koncesijonarjem nasproti, <*aj sC nikakor ne vštevajo v osnovno glavnico.
§. 17. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide država brez vračila v neobr6 ménjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umetcljnih del, vS_e spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so : kolodvor*» nakladališča in razkladališča, vsa v železnocestno krétauje potrebna poslopja na odhajaliŠcih 1 prihajališčih, stražarnice in nadzorovalnice z vsemi opravami na stoječih mašinah in na vs* nepremičninah.
Kar se tiče premičnih st vanj, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodj1-ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti krétanju, naj, kar tiče cene, zastonj državi preide vsega tega toliko in oziroma take vrednosti, da bo ustrezalo prvi v ustanovni glavnici obseženi krétni opravi.
Kadar se železnica odkupi in od tistega dne, ko bi se odkupila, država, vsako leto čujoč najdeni dohodek (rento), preide brez druzega vračila v svojino in užitek tukaj dop**sC^ nega železnocestnega kosa sè vsemi poprej omenjenimi, semkaj spadajočimi stvarmi, pro*111 nimi ter tudi nepremičnimi.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, koncesionarjem ostane sv°Jina reservne zaloge, napravljene iz svojih dohodkov od podjetja, in novcev, kar jih imajo jerjati, potem svojina posebnih del in poslopij, postavljenih, oziroma pridobljenih iz svojega llnetka, kakor so: peci za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) maši nam ali druzemu °r°dju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali Pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina beznici.
§ 18. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega ^Vi>rila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnostih, že predno dopustilo mine cas, izreči, a Je dopustilo moč izgubilo.
Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč ^ncesijonarjem pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odinčne, 'ta,jemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to '*°PUstnico ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva Stavnem in prestolnem mestu na Dunaji, štirnajstega dne meseca avgusta, v letu po odrešenji s'eta tisoč osem sto sedemdesetem in druzem, Našega cesarjevanja četrtem in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.
Lasser s. r.
ItanRiaiis s. r.