C0L03JEVE
HlFOSlilACiiE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COL OR MEDVODE Leto XII.	DECEMBER 1983 4 6 J 0 fc U St. 12 (136)
"v r ,— ,
*
: . ■ ",
'	C-
Novoletna epistola
Večer je in plamen sveče trepeče v mrak pred menoj. Samo midva sva — sveča in jaz.
Razmišljam o letu, ki nam podaja roko v pozdrav, postaralo se je in utrujeno lega k počitku. Razmišljam, kaj nam je dalo, kaj prineslo, s čim nas je razveselilo, s čim razžalostilo. Spominjam se nazaj vseh tistih tihih in glasnih želja, ki bodo ostale za vedno neuresničene. Da bomo delali bolje, smo že v lanskem decembru sklenili, poiskali bomo skrite notranje rezerve, naredili več, vsi se bomo prizadevali za skupno dobro; le kje, hudiča, je že vse to!
Kaj kmalu, tam proti osmem
februarju smo odvrgli te skrbi in zadihali zrak ustaljene svobode. Saj že veste, da je osmega februarja za Slovence praznik. Prešeren prav gotovo ni kriv za naše stabilno stanje, Cankar tudi ne. In zapostavljeni besedni veljaki od Trubarja do Kocbeka prav tako ne.
Vsi smo po svoje orali ledino leta triinosemdeset. Za nekatere je bilo predolimpijsko leto čas priprav na povsem drugačne obračune. Ne na boj, na mesarsko klanje zatulil je rog. Teptan in tlačen narod, da bi zdaj, ko praznuješ tisoč in več let svojega bitja in žit j a, ko si sklenil, da boš pridno privarčeval tu dinar, tam kilovatek in drugje ka-
lorijo, da te bodo zdaj po prstih!?
Ne! Že tako si prevečkrat nastavil poleg levega lica še kaj drugega.
Sam si, droban in priden. Zakaj ne bi postal še manjši in še bolj priden.
Samo sveča in izgubljena misel, ki hiti v pozabo.
Da bi bilo zdravo, srečno in
veselo
to leto, ki prihaja, da ne čuli bi ječanja polja, zaznali ne umirajočega bi gozda, da utrdil bi vas pravi boj
spoznanja,
da človek je le človek in ne stroj brez korenine to gostači moji ob redukciji prednovoletni
vaš Janezek
Generalni direktor dipl. inž. Mario Koprol:
»Color postaviti na tisto mesto, ki ga zasluži in mora imeti...«
Novo leto se bliža s hitrimi koraki in hote ali nehote nas pogled vrača nazaj na prehojeno pot, vsakdo izmed nas naredi takšen ali drugačen obračun preteklega leta. Leta, ki je bilo za gospodarstvenike še kako težka preizkušnja. O poslovanju naše delovne organizacije smo vas sprotno obveščali med letom, zato je prav, da ob koncu leta damo besedo generalnemu direktorju, dipl. inž. Mariu Koprolu:
»Po podatkih za 11 mesecev letošnjega leta smo fizični obseg proizvodnje povečali za 9 odstotkov napram lani, dosegamo lepe finančne rezultate, izvoz na konvertibilno področje smo občutno povečali. Ob teh vzpodbudnih podatkih pa velja zabeležiti še, da imamo kar 17 starih milijard neplačane realizacije. Ne gre prezreti dinarske nelikvidnosti, ki je posledica zagotavljanja deviznih sredstev. Ob tem smo nehote skrčili asortiman naših izdelkov, saj smo tržišču dajali tisto, za kar smo uspeli nabaviti
surovine. Te pa so skoraj vse »uvozne«, saj smo za domače surovine morali dajati devizne participacije. Velike težave pa smo imeli tudi z embalažo. Toda, dobro delo in povečan izvoz na konvertibilno področje nam je omogočilo tudi solidne osebne dohodke.
Zaključili smo investicijo v tozd Premazi, ki bo omogočala najmanj 8.000 ton premazov ob avtomatizirani proizvodnji. Tudi v tozd Smole je investicija v zaključni fazi, tudi tod uvajamo avtomatiko. Ob poenotenju energetskega sistema in novemu faktorju bo dajala 6.000 ton novih zmogljivosti.«
In kakšne so perspektive v prihodnjem letu?
»Povsem realno je pričakovanje, da bomo po zaključku investicije prva hiša premazov v Jugoslaviji, kar 50 odstotkov smol pa bomo lahko v perspektivi izvozili, za kar obstojajo povsem realne možnosti. V letu 1984 imamo možnosti za dosego izrednih rezultatov. Ta optimizem izhaja iz dobrih izvoznih možnosti, tako, da bomo načrte iz srednjeročnega plana razvoja lahko izpolnili. Ob povečanju konvertibilnega izvoza je količinsko zanimiv tudi izvoz na klirinško področje, z ustreznim deviznim pokritjem.
Pričakujem, da bosta obe investiciji pričeli dajati pričakovane ekonomske rezultate. Želim, da bi s skrajnimi napori postavili Color na tisto mesto, ki ga zasluži, oziroma mora imeti.
Ob izteku leta 1983 se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli k uspešnemu poslovanju naše delovne organizacije, obenem pa vam želim
E

Ali bomo ustanovili pevski zbor »Color«?
Pred dnevom republike smo v DO »Color« imeli priliko sodelovati na dokaj uspešni proslavi, ki jo je skupaj z garnizonom iz Šentvida organizirala OO ZSMS DO »Color«.
Prav ta prireditev je spodbudila nekatere člane kolektiva, da bi v DO »Color« ustanovili svoj pevski zbor. Zakaj tudi ne bi tako številen kolektiv, kot je DO »Color«, imel svojega pevskega zbora, saj smo Slovenci znani po tem, da radi veliko prepevamo ob najrazličnejših priložnostih. Ker prepevanje ljudi združuje, je iniciativa še toliko bolj pomembna. Pomembna pa je tudi iz drugih vidikov.
Zainteresirani za ustanovitev pevskega zbora DO »Color«, so predlagali tudi pevovodjo, ki je to nalogo voljan prevzeti. Ta pevovodja je po imenu Ban Franc, profesor glasbe iz Ljubljane, med drugim že pet let poučuje glasbo na glasbeni šoli Svet j e v Medvodah.
V razgovoru je povedal da bi z vsemi zainteresiranimi opravil preizkus v glasbeni šoli Svet-je, ki pa ne bi bil težak, niti ne dolg. Povedal je tudi, da bi bilo najmanjše število tega mešanega zbora DO »Color« 40 pevcev, in sicer bi bilo najboljše razmerje (moški—ženske) 1:1. Za čas vaj, ki bi trajale po dve uri, bi se dogovorili glede na možnost oziroma želje članov zbora. Bistvo pri izbiri kandidata bo njegov glas, ne pa izkušnje petja v zborih.
Glede na navedeno, obstajajo možnosti za velik del članov kolektiva, da se vključi v predlagani pevski zbor.
Zainteresiran za pevski zbor je tudi sindikat, zato bo imenoval iniciativni odbor za ustanovitev tega zbora, seveda, če bo zadosti kandidatov.
Zatorej pozivamo vse tiste, ki bi bili pripravljeni sodelovati v pevskem zboru DO »Color«, da se do 10. 1. 1984 priglasite pri Bredi Kokalj v kadrovskem oddelku.
Viktor POTOČNIK
Dopisujte v naše glasilo
OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1. 1. - 30. 9. 1983
Besedilo	TOZD SMOLE	TOZD PREMAZI	DSSS	DO COLOR
CELOTNI PRIHODEK	1.114,163.328,40	2.728,876.640,05	91,389.140,80	3.934,429.109,25
PORABLJENA SREDSTVA	908,346.896,06	2.165,178.690,49	25,318.507,30	3.098,844.093,85
DOHODEK	205,816.432,34	563,697.949,56	66,070.633,50	835,585.015,40
RAZDELITEV DOHODKA ZA:				
PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD	4,009.932,65	11,540.708,90	6,248.951,80	21,799.593,35
— prisp. za stanov, gradnjo	432.436,70	1,245.147,30	672.240,80	2,349.824,80
— prisp. za starostno zavarov. kmetov	178.514,65	513.503,65	256.257,00	948.275,30
— za štipendiranje v občini Ljubljana-šiška	153.892,10	397.055,55	221.152,75	772.100,40
— komunalnim skupnostim	338.562,55	1,020.906,10	486.535,90	1,846.004,55
— zdravstvo	2,523.046,95	7,260.224,25	3,857.807,90	13,641.079,10
— invalid, in pokoj, zavarovanje	246.414,30	709.200.65	543.669,90	1,499.284,85
— za zaposlov.	60.119,40	173.115,00	100.711,30	333.945,70
— prisp. za požarno varnost	76.946,00	221.556,40	110.576,25	409.078,65
PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA				
DOHODEK IN DRUGE OSNOVE	13,639.573,20	34,155.952,75	1,143.018,15	48,938.544,10
ŽG ŽTP Ljubljana, prisp. za pokriv. str.	2,760.939,45	5,564.852,10	—	8,325.791,55
Prispevek za inv. in pokoj, zavar. val. pok.	3,083.899,95	6,922.039,95	—	10,005.939,90
SIS izobraževanja	2,552.123,75	6,989.854,60	839.412,35	10,381.390,70
SIS razisk. znanosti	919.999,45	2,519.729,85	303.605,80	3,743.335,10
Prispevek za pospešev. konv. izv.	4,322.610,60	12,159.476,25	—	16,482.086,85
DAVKI IN PRISP. OD DAVČNE OSNOVE	4,767.267,75	19,067.797,90	1,094.023,30	24,929.088,95
— davki iz dohodka SRS in druge republ.	3,293.217,50	13,442.638,10	1,094.023,30	17,829.878,90
— vodni prispevek	1,165.292,35	4,756.625,80	—	5,921.918,15
— solidarnostni prispevek	308.757,90	868.534,00	—	1,177.291,90
DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST	28,080.630,05	62,791.526,95	—	90,872.157,00
— delovne organizacije skupnih služb	27,483.350,00	61,646.958,00	—	89,130.308,00
— za delov. skup. Kemija	597.280,05	1,144.568,95	—	1,741.849,00
DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE	15,628.351,15	40,627.675,20	950.301,05 .	57,206.327,40
— vodni prispevek (onesnaž. voda)	834.015,60	2,112.013,35	18.842,65	2,964.871,60
— članarine	229.481,00	468.795,85	2.429,00	700.705,85
— kazni, takse, sodni stroški	—	113.017,50	68.190,00	181.207,50
— zavarovalne premije	2,400.030,00	4,620.015,00	270.000,00	7,290.045,00
— bančne storitve	1,158.888,85	1,116.228,55	6.865,95	2,281.983,35
— povračila strošk. plač. prom. v Jugoslaviji	321.286,30	584.801,25	83.007,25	989.094,80
— za uporabo mestnega zemljišča	340.339,05	919.346,85	58.771,00	1,318.456,90
— prispevek SIS za ekonom, odnose s tujino	13.259,00	70.435,40	—	83.694,40
— obresti	9,141.704,45	27,488.197,10	—	36,629.901,55
—	financiranje ljudske obrambe —	nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju	452.796,15	1,240.135,50	138.696,35	1,831.628,00
obrambe — ost. prisp. po predp. drug. republ. —	7.908,75	25.080,00	13.395,00	46.383,75
rudarji	—	—	29.058,95	29.058,95
—	štipendije —	prisp. za usp. zemljišč za družb, organ.	110.633,00	178.515,00	79.253,00	368.401,00
kmet. proiz.	617.449,30	1,691.093,85	177.003,20	2,485.546,35
— prisp. za zaklonišča	559,70	—	4.788,70	5.348,40
ČISTI DOHODEK	139,690.677,54	395,514.287,86	56,634.339,20	591,839.304,60
RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA:				
— osebne dohodke	31,479.091,55	90,602.194,85	50,213.089,70	172,294.376,10
DEL ZA SKUPNO PORABO — Od tega za:				
— druge namene	3,897.000,00	12,099.000,00	4,233.386,30	20,229.386,30
— stanovanjsko izgradnjo	2,156.555,40	6,442.238,25	2,187.863,20	10,786.656,85
SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad	5,145.410,80	14,092.448,75	—	19,237.859,55
DEL ZA POSLOVNI SKLAD	97,012.619,79	272,278.406,01	—	369,291.025,80
IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. DO 30. 9. 1983
TOZD SMOLE
1.	Celotni prihodek
2.	Dohodek
3.	Čisti dohodek
Od tega: osebni dohodki skupna poraba rezervni sklad poslovni sklad
4.	Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)
TOZD PREMAZI
1.	Celotni prihodek
2.	Dohodek
3.	Čisti dohodek
Od tega: osebni dohodki skupna poraba rezervni sklad poslovni sklad
4.	Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)
DSSS
1.	Celotni prihodek
2.	Dohodek
3.	Čisti dohodek
Od tega: osebni dohodki skupna poraba
4.	Akumulacija (amort.)
DO COLOR
1.	Celotni prihodek
2.	Dohodek
3.	Čisti dohodek
Od tega: osebni dohodki skupna poraba rezčrvni sklad poslovni sklad
4.	Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)
Doseženo	Doseženo Indeks Plan I—IX	Indeks
1.1. —30. 9.1932 1. L—30. 9.1983 1982 = 100	1983 plan = 100
707,048.532	1.114,163.328
165,768.810	205,816.432
98,860.035	139,690.678
24,692.202	31,479.092
4,454.412	6,053.555
4,144.220	5,145.411
65,569.201	97,012.620
81,963.743	120,262.643
1.481,498.225	2.728,876.640
273,422.635	563,697.950
152,268.605	395,514.288
73,193.815	90,602.195
13,755.819	18,541.238
6,835.565	14,092.449
58,483.406	272,278.406
86,979.140	324,454.109
73,233.366	91,389.141
53,169.947	66,070.664
45,414.560	56,634.339
39,672.723	50,213.090
5,741.837	6,421.249
3,501.270	4,641.846
2.261,780.123	3.934,429.109
492,361.392	835,585.046
296,543.200	591,839.305
137,558.740	172,294.377
23,952.068	31,016.042
10,979.785	19,237.860
124,052.607	369,291.026
172,444.153	449,358.598
158	978,333.000	114
124	192,390.000	107
141	131,094.000	107
127	30,024.000	105
136	6,024.000	100
124	4,809.000	107
148	90,237.000	108
147	112,737.480	107
184	2.185,794.000	125
206	387,858.000	145
260	250,554.000	158
124	87,990.000	103
135	18,513.000	100
206	9,696.000	145
466	134,355.000	202
373	175,338.960	185
125	89,280.000	102
124	64,884.000	103
125	54,240.000	106
127	47,745.000	106
112	6,495.000	99
133	4,218.840	110
174	3.253,407.000	121
170	645,132.000	130
200	435,888.000	136
125	165,759.000	104
129	31,032.000	100
175	14,505.000	133
298	224,592.000	164
261	292,295.280	154
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST LJUBLJANA-ŠIŠKA Gospodinjska 4 LJUBLJANA
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj ORS Ljubljana-šiška za spodbujanje množične inovacijske in raziskovalne dejavnosti in za dosežke na področju organiziranja raziskovalnega dela. Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana-šiška.
RAZPISUJE
NAGRADE IN DRUŽBENA PRIZNANJA
Veliko plaketo ORS (z denarno nagrado)
Tri diplome (z denarnimi nagradami)
Knjižne nagrade z diplomami.
za naslednje dosežke na področju raziskovalne dejavnosti:
1.	Za pomembnejši raziskovalni dosežek preteklega leta v občini posameznemu avtorju ali skupini strokovnjakov.
2.	Za inovacije in druge raziskovalne dosežke, ki prispevajo k hitrejšemu razvoju delovne organizacije in občine.
3.	Za organizacijske prispevke k razvoju raziskovalne in inovacijske dejavnosti.
4.	Za uspešno delo v društvih s področja tehnične kulture.
5.	Za pisne prispevke na temo raziskovalne in inovacijske dejavnosti in za raziskovalne naloge mladine.
Število in višino nagrad bo določila skupščina Občinske raziskovalne skupnosti na predlog Odbora za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
Za nagrado se lahko prijavijo do 31. L 1984 posamezniki ali skupine,
če menijo, da izpolnjujejo pogoje razpisa od 1. do 5. točke.
Kandidate, ki za leto 1982 niso še prejel nagrade, razpisane s strani ORS Ljublj ana-šiška, lahko predlagajo:
—	družbeno-politične organizacije in skupnosti
—	društva
—	delavski sveti in samoupravni organi v organizacijah združenega dela
—	posamezniki.
K vsakemu predlogu mora biti priložena dokumentacija z dokazili in podrobna utemeljitev predlogov.
Predsednik Odbora za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti Marinka Grobler
Predsednik ORS Ljubljana-šiška dr. Franci Stare
Nagrade za inovacijsko dej avnost
Predsedstvo Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-šiška je na svoji seji dne 26. septembra 1933 sklenilo, da se objavi razpis za podelitev nagrad za inovacijsko dejavnost v letu 1983.
S tem, ko objavljamo ta razpis, želimo poudariti, da v sedanjem trenutku tečejo razprave o raziskovalni dejavnosti kot obliki pristopa k lastnemu razvoju na področju znanosti in tehnologije. Doslej organizirani razgovori v registriranih organizacijah združenega dela, ki se u-kvarjajo z raziskovalno dejavnostjo (Lek, Litostroj in Turboinštitut), so namreč pokazale, da smo vse preveč skromni pri dajanju moralnih in materialnih priznanj raziskovalcem, ki žrtvujejo svoj prosti čas in znanje, da pridejo do novih izumov, ki v končni posledici služijo tako našemu (šišenskemu) gospodarstvu kot širši družbeni skupnosti.
Ugotovitve iz podelitve nagrad za leto 1982 so nas spodbudile, da s takšnim delom nadaljujemo tudi letos. Nagrade in priznanja resda ne morejo odtehtati vsega vloženega dela, so pa del priznanja družbe za vložene napore.
S tem, ko objavljamo ta razpis, pozivamo vse poslovodne organe, druž-beno-politične organizacije v organizacijah združenega dela, kakor tudi vse posameznike, da pogledajo o-krog sebe in ugotovijo, ali so med njimi sodelavci, ki zaslužijo to pozornost. Zato smo tudi dogovorili obliko, da predlog za nagrado sproži tako organizacija združenega dela, družbenopolitična organizacija ali posameznik.
Postopek za zbiranje prijav ter verifikacija preko organov Občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-šiška, naj bi tekla v letošnjem letu, nagrade bi pa podelili 15. aprila, t. j. ob obletnici smrti tov. Borisa Kidriča, ki je bil eden najpomembnejših tvorcev razvoja inovacijskih procesov v naši družbi.
Prosimo, da se odzovete v čim-večjem številu.
Predsednik Občinske raziskovalne skupnosti
dr. Franci Stare
Prišli
(od 1. 1. 1983 do 15. 12. 1983)
TOZD SMOLE
Prišli:
1.	KRŽIŠNIK Alojz
2.	ANDRIC Silvo
3.	ŠTAJER Robert
4.	OKRŠLAR Anton
5.	TEHOVNIK Dušan
6.	KOPRIVNIK Milan
7.	GRAŠIČ Marjan
8.	KOPAČ Janez
9.	ZAVRL Tone
10.	SORŠEK Darko, iz JLA
11.	MUHA Krunoslav, iz JLA
12.	BARBER Slavko, iz JLA
Odšli:
1.	KIC Miha, umrl
2.	KORENClC Marta
3.	KOŠIR Stanko, umrl
4.	ZAVRL Tone
5.	MILOVANOVIČ Rajko
6.	BAČNIK Vaclav, upok.
7.	BERGANT Franc, JLA
8.	KRIŽAJ Robert, JLA
TOZD PREMAZI
Prišli:
1.	RABRENOVIC Slavoljub
2.	IGLIČAR Franc
3.	JENE Anica
4.	LENARDIČ Božidar
5.	RIHTARŠIC Jože
6.	KOPAČ Vinko
7.	BUKOVEC Miran
8.	ŠETINA Bogdan
9.	ZUPANC Jurij, iz JLA
10.	KOZJEK Tone, iz JLA
11.	REŠ Andrej, iz JLA
12.	PERGER Bojan, iz JLA
13.	KRELJ Igor, iz JLA
Odšli:
1.	BEZLAJ Fani, upok.
2.	VELKAVRH Stanislava
- odšli
3.	ŠINKOVC Branko, upok.
4.	PLESNIK Smiljan
5.	OVEN Jožefa, upok.
6.	TOMŠIČ Anica, upok.
7.	VEJNOVIC Milorad
8.	STARE Matej
9.	RADUNOVIC Miloje
10.	SEDEJ Vekoslav
11.	VTIČ Albin
12.	BARDIQI Hetem
13.	BIZANT Franc, inv. upok.
14.	ZUPAN Filip, inv. upok.
15.	JAS ARI Jašar
16.	LUŠTAKU Fadil, v JLA
DSSS
Prišli:
1.	MALETIC Jelica
2.	KATIC Željko
3.	KOSEC Edi
4.	SEVER VESNA
5.	MIJATOVIC Nada
6.	VARDIJAN Ivanka
7.	DOBNIKAR Marija
8.	KOŠIR Gabrijela
9.	GRGIČ Arsen
10.	TALER Jože
11.	ANŽIC Jelka
12.	VEBER Valentin iz JLA
13.	OŽANIC Siniša
Odšli:
1.	RESO Safija
2.	SORŠEK Jože (upok.)
3.	HLADNIK Milivoj (upok.)
4.	FERBAR Janez
5.	KOZJEK Ivanka (upok.)
6.	DOBNIKAR Marija
7.	GABER Ana (upok.)
8.	OŽANIC Siniša
Premestitve:
1.	KOPROL Mario iz tozd SMOLE v DSSS
2.	JESENOVEC Majda iz tozd SMOLE v DSSS
Kje smo Colorjevi mladinci
Čas teče in nič ne reče. Minilo je že skoraj leto dni, odkar je delovanje mladine v Colorju skoraj čisto zamrlo. Na papirju so ostale vse naloge, ki smo si jih zastavili na akcijski konferenci v začetku leta. Tudi predsednik in sekretar sta bila le figuri na papirju — predsednica je kmalu odšla na porodniški dopust, sekretar pa je že več kot pred tremi meseci zapustil našo DO. Problem neaktivnosti in nezainteresiranosti pa tako in tako ne pesti samo nas, ampak tudi druge OO ZSMS, pa tudi nekateri občinski in republiški organi ZSMS se ne morejo pohvaliti z ne vem kako veliko aktivnostjo, saj so sredi mandata morali zamenjati nekatere svoje člane — prav zaradi premajhne aktivnosti. Seveda neaktivnost in nezainteresiranost drugih ne bi smela biti izgovor tudi za nas. Toda sam tempo in način življenja prispevata k temu, da nam vse bolj primanjkuje prostega časa, ki bi ga porabili za tiste stvari, ki nas zanimajo, nas razveseljujejo in se ob njih sprostimo. Lahko je to šport, kulturno udejstvovanje, družabna srečanja ali razni konjički.
Že nekaj časa pa v naši republiki potekajo najrazličnejše akcije, katerih namen je oživiti delo predvsem OO ZSMS. Mladi naj bi tako bolj organizirano preživljali prosti čas in se med seboj bolje spoznali. Vključevali pa naj bi se tudi pri razreševanju najrazličnejših problemov, ki nastanejo, ko mlad človek konča šolanje in se zaposli. Kar naenkrat se sooči s problemom zaposlitve, ki postaja v zadnjem času vse bolj pereč, pojavljajo se stanovanjski problemi mladih družin, alkoholizem, mladostno prestopništvo in drugi negativni pojavi. Prav mladinska organizacija pa bi morala pomagati pri razreševanju in preprečevanju teh negativnih pojavov. Tudi naša TV nam je v zadnjem času predstavila nekaj oddaj, v katerih so razpravljali o teh problemih. Najbolj zanimivo pa je bilo poslušati anketo, v kateri so mlade spraševali, če so aktivni v svojih OO in zakaj ne. Ob njihovih odgovorih bi se lahko marsikdo zamislil. Saj ob odgovoru — me ne zanima, nimam časa — lahko sklepamo, da ti mladi nimajo več nobenih idealov, za katere bi se bilo vredno boriti. In parola »V mladini je bodočnost« ob tem izgubi ves svoj smisel.
Mladinskega sestanka v naši OO ZSMS nismo imeli že skoraj celo leto in tudi ko smo ga sklicali za 22. 11. nas ni bilo veliko. Lahko smo se prešteli na prste obeh rok. Sprašujem se, ali v Colorju ni mladih ali pa je bila obveščenost o se-
stanku premajhna. Plakati so bili pravočasno izobešeni in vsakdo jih je lahko prebral. Na žalost pa smo ljudje taki, da stvari ne vidimo, če ne skočijo pred nas. Po telefonu smo pa tako že vsi navajeni drobnih laži in izgovorov in obljubljamo vse mogoče, čeprav si mislimo svoje. Na sestanku smo izbrali novega predsednika in sekretarja in se dogovorili za plan aktivnosti do konca leta 1983. Iz tako majhnega števila prisotnih mladincev je bilo težko izbrati novo predsedstvo. Pregovarjanja in prelaganja funkcije na drugega ni manjkalo (drugi imajo več časa). Povsod se najde žrtev in tudi mi smo jo našli. Za predsednika smo izbrali Igorja Krelja, za sekretarko pa Bojano Fojkar. Dvomim pa, da je bilo pri »volitvah« zadoščeno vsem samoupravnim aktom, ki veljajo v naši družbi. Igor ima že nekaj prakse, saj je bil aktiven že v predsedstvu KS Medvode, ki je bila včasih dokaj aktivna. Po pravkar končanem služenju kadrovskega (vojaškega) roka ima tako in tako dovolj prostega časa in je še navajen reda in discipline (upajmo!). Bojana pa je nova, sveža moč in bo s svojo energičnostjo gotovo pripomogla k živahnejši dejavnosti naše organizacije. Saj pravijo, da mora biti pri vsaki stvari kaj novega, pa gre. Na sestanku smo se tudi dogovorili za plan aktivnosti do konca leta 1983. To je:
1.	Priprava proslave za 29. november;
2.	Sodelovanje z vojašnico Boris Kidrič Šentvid.
Program aktivnosti bi si lahko zastavili bolj na široko, toda zavedamo se, da zajemati s preveliko žlico ni dobro. Bolje si je zastaviti manj nalog in te izpolniti, kot pa napisati obširen program, pa ga potem ne izpolniti.
Že pri prvi točki smo morali pohiteti, saj smo imeli na voljo le tri dni. Povezali smo se z Osnovno
šolo heroja Franca Bukovca v Preski, moškim pevskim zborom iz Medvod in vojašnico. Bojana je poiskala nekaj domačih skritih talentov, čeprav sem mnenja, da bi se našel še kdo, ki bi z veseljem sodeloval, pa ga nismo »odkrili«. Saj ni važno, da sodelujejo samo mladinci, zaželjeni so tudi tisti, ki so »mladi po srcu«. Tudi predsednik sindikata se je našemu vabilu prijazno odzval. Tako je bil program sestavljen.
Dvorana se je kar prehitro napolnila in nastopajoči so na tremo kar pozabili, ko se je program začel. Po uvodnih pesmih moškega pevskega zbora nas je pozdravil tovariš Štrukelj in nam čestital k 40-letnici nove Jugoslavije. Zvrstile so se recitacije in pesmi vojakov iz Šentvida, učencev šole iz Preske, pa tudi naši sodelavci Aca, Darinka in Nace ter Dragica so prispevali svoj delež. Darko je ob spremljavi kitarista Andrije raztegnil harmoniko (nič ni pomagalo, ko je trdil, da ima samo dva razreda glasbene šole), za konec pa so Mimi, Dragica, Nace in Darko zapeli in zaigrali pesem »Mak«. (Tudi v novembru ptički še pojejo in žvižgajo, nas je prepričal Nace).
Zavedamo se, da bi bila proslava lahko boljša in program bolj strokovno pripravljen in izpeljan, toda vsak začetek je težak. Marsikdo v našem kolektivu bi bil vesel, če bi bilo še več takih prireditev in upamo, da ta ni bila zadnja. Vabimo vse, ki jih kulturno udejstvovanje zanima, da se nam pridružijo. Saj kdor poje, slabo ne misli — so pravili že stari ljudje. Bojana bo zelo vesela, če bo imela v bodoče več prostovoljcev. Vsi skupaj pa imamo lepo priložnost, da spoznamo svoje sodelavce tudi z »nesluž-bene plati«. Za pisalno mizo ali za strojem marsikdo daje vtis prezaposlenega in nedružabnega človeka, v resnici pa je veseljak in prav prijeten človek.
Po proslavi je bil v sejni sobi organiziran šahovski turnir v počastitev 10-letnice obstoja ŠD Color, na katerem so sodelovale ekipe Celuloze, Donita, vojašnice in Color-ja. Naša sejna dvorana se je spet enkrat izkazala kot idealen večnamenski prostor. Marsikdo od občinskih mož bi se lahko ob tej ugotovitvi zamislil, saj v Medvodah res ni prostora, ki bi ga uporabljali ob takih priložnostih (razen kluba u-pokojencev, v katerega pa lahko zahajajo samo ne več mladi krajani).
Druga točka našega programa je bila sodelovanje z vojašnico Boris Kidrič iz Šentvida. Delno smo jo uresničili s proslavo. V torek 6. 12. pa smo organizirali obisk vojakov v naši DO. Če jih je kdo slučajno srečal, ko so pešačili v Presko, upam, da se ni ustrašil, da so spet orožne vaje. Med ogledom obratov v Preski so se seznanili z našim proizvodnim programom. Ing. Petkovi se ob tej priložnosti zahvaljujemo za njeno pomoč, saj so bili vojaki zelo zadovoljni z njeno raz-
lago. Po ogledu in pogovoru o delovanju obeh mladinskih organizacij pa je bilo še prijateljsko sre-
čanje v odbojki med SD Šmarna gora in ekipama naše DO. Več o tekmi bi vam lahko povedal Matjaž, pa mu pisanje takih poročil ne gre kaj prida od rok (to sam pravi), ampak imeli so se fino. Le redukcija jim je malo panagajala, tako, da turnirja niso mogli izvesti do konca. Igralcev ni zeblo, ampak ob svečah se pa odbojke res ne da igrati.
Vabim vse mlade in tudi tiste, ki ste mladi po srcu, da se nam pridružite. S skupnimi močmi nam bo mogoče uspelo izpopolniti naš prosti čas s kakšnimi koristnimi dejavnostmi. Bojana in Igor vas pričakujeta, prav tako pa tudi staro predsedstvo, ki mu je že zdavnaj potekel rok trajanja. Želimo, da ne bi ostalo samo pri organiziranju
proslav in športnih srečanj. Možnosti je veliko, treba si je vzeti le malo časa, pa četudi samo med malico.
Ker se bliža konec leta in tako težko pričakovana najdaljša noč, nam dovolite, da vam v imenu naše OO ZSMS želimo srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1984. Stari dobri dedek Mraz ima tudi za vas kaj v tisti veliki vreči, ki jo prevaža na saneh s kraguljčki.
Slavka Brešan
Novi
sodelavci
JOŽE TALER: »Želim delati v gospodarstvu ...«
Delo vodje pravnega oddelka je pred nedavnim prevzel Jože Taler, dipl. pravnik. Pred tem je opravljal dela referenta za premoženjsko-prav-ne zadeve na občini Škofja Loka, kjer je bil štipendist.
»Za prihod v Color sem imel več razlogov. Predvsem sem želel delati v gospodarstvu, saj smatram, da je tod delo bolj dinamično. Ne nazadnje pa je tudi bolj odgovorno. Na prejšnjem delovnem mestu nisem mogel pokazati vsega znanja, katerega sem prinesel s fakultete. Pravnemu oddelku bi rad dal tisto vlogo, ki mu v delovni organizaciji gre. Doslej pa tega v Colorju ni bilo. Sodelavci so me lepo sprejeli, med njimi pa se tudi zelo dobro počutim. Na področju, katerega sem prevzel, nas čaka ogromno dela, saj bo potrebno uskladiti vrsto samoupravnih aktov z novospreje-timi zakoni.«
Pravnomočni sklepi 4. javne obravnave skupne disciplinske komisije DO
Štirje kršitelji
Alojz MUREN, na delih in nalogah — izdelovanje premazov v TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 1. 7. 1983 užival alkohol med delovnim časom in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 133. členu točke 13 pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
Jože BARBER, na delih in nalogah — izdelovanje premazov v TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 1. 7. 1983 med delovnim časom dal sodelavcu steklenico žga-
nja in ker v steklenici ni bilo žganje pač pa neugotovljena kemikalija, je s tem povzročil težko posledico. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 133. členu točke 2 pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
Ivan STRANJAH, na delih in nalogah — izdelovanje smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je 4. in 5. avgusta 1983 izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev po
133. členu točke 15 pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
Silvo ANDRIC, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Smole, je odgovoren, da je neopravičeno izostal z dela 16. julija ter 8. in 27. avgusta 1983. S tem je storil hujšo kršitev po členu 133 točke 15 pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
COLOR 7
10 let SD Color Medvode
22. novembra 1983 je minilo točno 10 let, ko smo se športniki zbrali v Preski in se odločili, da ustanovimo svoje športno društvo. Kaj nas je sililo k takšni odločitvi? Nedvomno interes po organizirani športni dejavnosti v smislu krepitve človeškega telesa in duha. Drugi moment, ki je vsekakor bil tudi močno odločujoč pa so bila vsakoletna majska srečanja barvarjev Jugoslavije, ki so zahtevala vedno bolj organizirano pripravljene športnike, kajti poleg udejstvovanja smo si kar močno prizadevali prikazati našo kvaliteto, ki se je na koncu odražala glede na višino na lestvici.
S tem pa ni rečeno, da smo s športno dejavnostjo pričeli šele leta 1973, ne, to je bilo že nekaj let prej. Mislim, da lahko kot začetek organizirane športne aktivnosti postavimo leto 1968. Tega leta smo na pobudo Colorjevih aktivistov in nosilcev vsesplošne in sindikalne dejavnosti organizirali prvo srečanje v okviru proizvajalcev barv in lakov v Jugoslaviji. Zbrali so se nogometaši štirih naj večjih barvarjev in odigrali nogometni turnir. Turnir je uspel, sklenjena so bila nova poznanstva, nova prijateljstva in srečanja barvarjev so postala tradicija. S prekinitvijo v letu 1980 in letos smo uspešno izvedli 14 srečanj v različnih krajih Jugoslavije v organizaciji posameznih udeleženk. Color se je v tem času pojavil kot organizator leta 1968 (prvič), leta 1972 in 1978. Srečanja so se z izjemo zadnjih let neprestano širila v številu športnih panog in udeležencev, uspehi naših ekip so bili v glavnem več kot zadovoljivi, s tem da so posamezne ukipe vidno izstopale in odnesle prenekatero medaljo. Najuspešnejši smo bili leta 1978 in 1982, ko smo kot ekipa Color zasedli 1. mesto v skupni uvrstitvi.
Poleg sekcij, ki so aktivno sodelovale v majskih srečanjih, kegljanje, streljanje, nogomet, namizni tenis, šah, gasilstvo, teki, so se v okviru ŠD razvijale tudi druge dejavnosti, pri čemer je še posebno izstopala smučarsko-planinska sekcija, ki vključuje tudi tekače, košarka, odbojka, balinanje se pojavijo nekoliko kasneje, ko smo pričeli s športnimi igrami v okviru SOZD Polikem in Colorjevih sindikalnih tekmovanj.
Vsa ta široko zasnovana množičnost,. ki je zajemala tako tekmovalni in rekreacijski značaj športa, je prisilila takratno vodstvo društva, da preide v višjo obliko organiziranosti, v samostojno ŠD Color, kajti obseg je prerasel možnosti dela znotraj sindikalne organizacije.
COLOR8
Na podlagi pripravljenega gradiva iniciativnega odbora je bila 30.
6.	1978 ustanovna skupščina za formalno registracijo ŠD. Sprejeti so bili tudi vsi ustrezni akti.
Vsebinsko delo se v bistvu ni spremenilo, delo poteka še vedno v okviru sekcij, z vključevanjem vedno novih ljudi z namenom množičnosti in rekreativnosti. Datum nam pove, da je bilo letos tudi 5 let, kar smo ŠD formalno organizirali.
V poročanem obdobju je ŠD imelo 5 letnih skupščin, na katerih so opravili vedno pregled dela v preteklem obdobju in zastavili plane dela ter finančno pokritje za naslednje obdobje.
Izvršni odbori ŠD so imeli 23 sej, na katerih so razpravljali in sklepali o svojem delu in načrtih tekočega leta in operativno izvrševali zadane naloge in usmerjali delo posameznih sekcij. Posebna pozornost je bila vedno posvečena majskim srečanjem in ostalim udeležbam znotraj Color j a, KS ali občine.
ŠD Color šteje oziroma združuje okrog 250 zaposlenih, pri čemer se posamezniki vključujejo v več dejavnosti. ŠD oziroma Color lastnih športnih objektov nima, so pa športniki sorazmerno dobro oskrbljeni z osebno športno opremo, zato se teh objektov poslužujem v KS Medvode (šola, Partizan, kegljišče, balinišče, nogometno igrišče itd.) in drugje. Pri tem pa nam je v veliko korist počitniški dom na Voglu, ki ga zelo uspešno upravlja smučarsko-planinska sekcija.
Pri koriščenju objektov naj omenim, da ŠD omogoča tudi kopanje v bazenu Tivoli.
Delo v ŠD temelji izkjučno na amaterizmu, v kar so tako športniki kot tudi vodstva društva, ki so tudi športniki, vložili veliko truda in še več prostega časa in s svojo aktivnostjo ponesli ime in slavo Color j a širom po naši ožji in širši domovini.
Ne smemo pa pri tem prezreti dejstva, da so nas skozi vse obdobje, od samega začetka pa do danes, čvrsto podpirali samoupravni organi, DPO in vodstva DO oziroma TOZD s finančnimi sredstvi. Mislim, da smo enakega mnenja, da so bila finančna sredstva, namenjena za športno dejavnost, dobro naložena, saj šport poleg krepitve telesa vzpostavlja tudi dobre medčloveške in tovariške odnose, ki se vidno odražajo kasneje pri samem delu za strojem ali pisalno mizo.
Marsikaj bi še lahko povedali o našem društvu tako v pozitivnem smislu pa tudi kakšna pomanjkljivost bi se našla, vendar mislim, da lahko 10-letno delo ocenimo kot dobro, da smo dosegli prvotni namen, se s svojim delom in rezul-
tati dela uveljavili in na ta način opravičili porabljena sredstva.
Mnogo preveč časa bi porabili, če bi hoteli prikazati dejavnost skozi celotno obdobje po vseh posameznih sekcijah, vse so delale v okviru možnosti predvsem pa v okviru interesa posameznih udeležencev. Kljub temu mi dovolite, da za par zadnjih let navedem nekaj pomembnejših in vidnih nastopov posameznih ekip in njihovo uveljavitev. Dejavnost ŠD pred letom 1978 je bila objavljena v Informacijah v novembru.
1978
—	majsko srečanje na domačem terenu, dobra organizacija, rezultati ekip še boljši, Color v skupnem seštevku doseže 1. mesto;
—	planinci se s pohodno enoto 26 članov podajo na 1. štiritisočak Breithorn;
—	jamarji se podajo v čiščenje jame Malince nad Toškim čelom.
1979
—	smučarji se izkažejo v okviru občinskega tekmovanja v VSL, kjer ženske zasedejo 1. mesto, v skupni uvrstitvi pa 3.;
—	pojavijo se smučar ji-tekači, organizira se redna vadba;
—	uspešno majsko srečanje v Gornjem Milanovcu;
—	kegljači dosežejo na občinskem prvenstvu 3. mesto, ženske kar 1. mesto;
—- 20 planincev se odpravi na 3 Cine;
—	nogometaši zmagajo na turnirju medvoških DO;
1980
—	na Colorjevih tekmah v VSL na Soriški planini sodeluje 60 tekmovalcev in 20 otrok;
—	smučarji tekači in suhi tekači se pojavljajo na vseh maratonih po celi Sloveniji;
—	strelci se ponašajo skozi vsa leta z dobrimi rezultati, na občinskem prvenstvu med 24 ekipami osvojijo 2. mesto;
—	planinci se zopet podajo v tujino, že drugič stopajo na Gross-glockner;
1981
—	smučarji organizirajo tekme v Martuljku, sodeluje kar 66 smučarjev in 30 otrok, prvič se pomerimo tudi v teku na smučeh;
—	na občinskem tekmovanju v VSL ženske posežejo v sam vrh;
—	na majsko srečanje smo šli v Zagreb, pozna se izpad iger v prejšnjem letu, dosežemo samo 4. mesto;
—	planinci se hočejo povzpeti na Mont Blanc, vendar jim to prepreči dež;
—	uspešno smo izpeljali Colorjeve športne igre, in sicer kar v 9 panogah;
S slovesnosti ob 10-letnici ŠD
Udeleženci slovesne seje ...
Poročilo o delovanju društva je podal Alojz Izlakar
Podelitev priznanj zaslužnim članom
Nasmeh na licu priča, da je plaketa v pravih rokah ...
aero
1982
— Colorjeve smučarske tekme ponovimo v Martuljku,
—	občinski VSL — ženske 1. mesto,
—	majsko srečanje organizira Iplas v Ankaranu, Color osvoji 1. mesto,
—	planinci se podajo v domača južna gorstva (Mosor, Biokovo, Maglič),
—	tek postaja vse bolj popularen, ekipna zmaga dvojic v Smledniku;
1983
—	smučarske tekme v VSL in teku organiziramo kar doma v Preski,
—	na občinskem VSL ženske ne poznajo drugega kot 1. mesto,
—	jamarji uspešno opravijo začeto delo v jami Malinec,
—	uspešen nastop strelcev v občinskih in regijskih tekmovanjih,
—	uspeh posameznikov v namiznem tenisu v okviru občine,
—	povečana aktivnost šahistov.
Dovolite mi, da se na koncu o-pravičim vsem tistim, ki jih v preletu dela ŠD nisem zajel, nemogoče je vse opisati pa tudi podatki niso v celoti zbrani. Vsak lahko nosi v sebi zadovoljstvo, da je s svojim delom doprinesel svoj delček celotni aktivnosti in uspešnosti našega ŠD Color.
Alojz Izlakar
Pogled na skoraj vedno poln industrijski tir...
COLOR 9
MAJSKA SREČANJA BARVARJEV JUGOSLAVIJE
		Organi- zator	Kraj	Udeleženci	Panoge	Mesto Color j a
1.	1968	Color	Medvode	Helios, Duga, Kemokombinat,	nogomet	2
2.	1969	Kemo- kombinat	Zagreb	Helios, Duga, Kemokombinat, Color	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje	4
3.	1970	Duga	Beograd	Helios, Duga, Kemokombinat, Color	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	3
4.	1971	Helios	Domžale	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	3
5.	1972	Color	Medvode	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	3
6.	1973	Kemo- kombinat	Krapinske toplice	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	4
7.	1974	Karbon	Samobor	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	3
8.	1975	Duga	Beograd	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	3
9.	1976	Helios	Ljubljana (Slovan)	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon, Zvezda	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci, vlečenje vrvi	3
10.	1977	Kemo- kombinat	Umag	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon, Zvezda	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	5
11.	1978	Color	Medvode	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon, Zvezda	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci, kros	1
12.	1979	Zvezda	Gornji Milanovac	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon, Zvezda, Iplas, Pomoravlje, Zorka, Hempro	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci, kros	
13.	1981	Karbon	Zagreb	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon, Zvezda, Iplas, Pomoravlje, Zorka, Hempro	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	4
14.	1982	Iplas	Ankaran	Helios, Duga, Kemokombinat, Color, Karbon, Zvezda, Iplas, Pomoravlje, Zorka, Hempro	nogomet, šah, kegljanje, namizni tenis, streljanje, gasilci	1
Kdo da več?
Že vrsto let prodajamo na javnih dražbah odpisana osnovna sredstva, drobni inventar in razni po-trošni material, ki za nas ni več uporaben. Osnovna sredstva so pa lahko že zastarela, novi tehnologiji samo v napoto, ali pa so toliko poškodovana, da se jih ne da več obnoviti. Tudi v letu 1983 so v naši delovni organizaciji odpisali osnovna sredstva, drobni inventar. Vse to pa se mora na nek način odsvojiti. Možnosti odsvojitve so: odprodaja na dražbi, odprodaja Dinosu ali pa komisijsko uničenje. Letos odpisana osnovna sredstva so bila v večini primerna za odprodajo na dražbi. Pripravili so se spiski teh predmetov, DS so določili komisijo za izvedbo dražbe. Komisija je spise pregledala ter določila, da za določena še uporabna osnov-
COLOR 10
na sredstva, ki so večje vrednosti, objavimo razpis dražbe v časopisu Delo, za ostale predmete, za katere se v večini zanimajo naši delavci, se razpis dražbe objavi na oglasnih deskah tovarne, KS in Sob Ljublj ana-Šiška.
Takoj po objavi razpisov je bilo še in še zanimanja za vse. Na dan, ki je bil določen za ogled, so si interesenti ogledali objavljene predmete.
Dne 2. 12. 1983 ob 10. uri pa so bili zbrani že vsi kupci, ki bi hoteli postati novi lastniki TAM, planetnega mešala, tehtnic, vrtalnega stroja. Za nas nekdaj nepogrešljivi računalnik, na katerem so v računovodstvu obračunavali OD pa ni bil zanimiv za kupce. Verjetno je bila zanj postavljena previsoka cena. Slišati je bilo, da se danes tako enoto lahko kupi za precej manj denarja.
Na začetku dražbe se je zelo zataknilo, toda po krajšem posvetovanju komisije z našo pravno službo, je dražba stekla. Komisija je po vrsti objavljala razpisana osnov-
na sredstva z izklicno ceno, kupci, ki so imeli pred tem plačano 20 % kavcijo, pa so imeli pravico licitiranja. Od izklicne cene so se cene dvigale zelo hitro, ponekod kar za en stari milijon naenkrat. Ta dan smo prodali vsa osnovna sredstva, ki so bila objavljena na razpisu razen računalnika.
Naslednji dan se je na dražbi v Preski zbralo največ naših delavcev. Večina kupcev je čakala na rabljene salonitne in eval plošče, decimalne tehtnice, malo manj zanimanja je bilo za ostale objavljene predmete. Prodali smo skoraj vse. Ostalo je nekaj ročnih računskih strojev, kompresor, ki je še v uporabi in bo prodan na naslednji licitaciji.
Precej zanimanja je bilo za opremo bivšega samskega doma. Omare za obleke, omare za čevlje, mize itd. so kupci razgrabili in to po precej visokih cenah, ostalo je le nekaj polomljenih stolov, ki jih bomo porabili za kurjavo, sušilni stroj in morda še kakšna malenkost, za kar kupci niso imeli zanimanja.
Marko Ažman
Šahovski kotiček
Čaturanga
Šah je morje, v katerem mušica pije in slon plava
Indijski pregovor
Murray, vodilni angleški poznavalec vzhodnih kultur in avtor knjige Zgodovina šaha (A History of Chess, Oxford 1913), zagovarja hipotezo, da je šahovska igra nastala v Indiji okoli leta 570. Mur-ray trdi, da je našel za svojo hipotezo neovrgljive dokaze v stari zgodovini in literaturi. Najprej dokazuje, da pred letom 570 ni nobenih pričevanj o šahovski igri. Kitajec Fa Hen je v začetku petega stoletja prepotoval vso Indijo in pri tem opisal veliko iger in zabav, o šahu pa ni črhnil niti besede. V letih 450—550 so razvoj indijske kulture zavrli Huni, ki so opustošili deželo. Po tem obdobju se je pričel ponoven razcvet kulture, ki je omogočil nastanek različnih zabavnih iger.
Ko omenja leto 570 kot rojstno letnico šaha, se Murray opira na neki perzijski ep, ki je slavospev indijskemu kralju Sriharšu (618— 650). V tem epu lahko beremo med drugim tudi stihe: »V njegovih časih ni bilo drugih vojn razen tistih na osemvrstnih ploščah.« Osemvrstna plošča je pesniški izraz za šahovnico, ki so jih takrat pravili aštapada. Imela je 8x8 = = 64 enakih kvadratnih polj. Od sodobne šahovnice se je ločila samo po tem, da so bila pri njej vsa polja enake barve. Ta polja so ustvarjale vzdolžne in prečne črte. Figuram, ki sta jih igralca izmenjaje premikala po aštapadi, so Indijci dali ime čaturanga. Ta beseda je sanskrtski pesniški naziv za vojsko. Dobesedno pomeni čaturanga štiridelno (čatur = štiri, anga = del). Stara indijska vojska je namreč imela štiri vrste rodov vojske — vojakov: bojne vozove,
slone, konjenico in pešce. Potemtakem je bila čaturanga prispodoba dveh armad, bele in črne, v katerih so nastopale poleg vladarjev štiri vrste figur z različno močjo in gibljivostjo.
Pravil čaturange ne poznamo in lahko postavljamo samo različne domneve. Po Murrayevi zamisli je bila glavna figura vladar ali radža, ki se je premikal tako kot naš šahovski kralj. Radžin svetovalec ali mantrin je bil predhodnik današnje dame. Ta figura je po gibljivosti zaostajala za radžo, saj se je lahko premikala samo na sosednje polje po diagonali. Tretja figura je bil hastin, ki je predstavljal slona. Ta figura je skakala po diagonali na tretje polje in je bila nekak zametek lovca. Predhodnik sodobne trdnjave je bil ratha, ki je predstavljal bojni voz ali ladjo. Tudi ta figura je skakala na tretje polje, vendar ne kot hastin po diagonali, marveč po liniji in vrsti. Zadnja močna figura v čaturangi je bil avsa ali konj, ki je skakal tako kot naš skakač. Vlogo šahovskih kmetov so imeli v čaturangi padati ali pešci. Premikali so se tako kot sedaj kmetje, vendar le za eno polje.
Čaturanga je imela torej prav takšne figure kot sodobni šah. Od našega šaha se loči po tem, da so imele figure drugačno gibljivost in udarno moč. Tudi cilj čaturange verjetno ni bil enak kot pri šahu. Murray meni, da je bil njen cilj popolno uničenje sovražne vojske. Nihče tudi ne ve, kakšno obliko so imele figure v tej prastari igri. Vsi zgodovinarji se strinjajo z Murrayevo hipotezo o nastanku šaha (točneje prašaha oziroma čaturange) v Indiji. Ne strinjajo pa se z Murrayevim mnenjem o rojstni letnici šaha. Nekateri se pri tem sklicujejo na perzijski ep Kara-mak, ki je nastal konec šestega stoletja. Ep opeva perzijskega kralja Ardešira (3. stoletje) in njegovo spretnost v igranju čatranga. Beseda čatrang je perzijsko ime za indijsko čaturango. Tudi Firduzi v
Knjigi kraljev omenja, da je čaturanga nastala že v tretjem stoletju v Indiji.
Makedonski zgodovinar in šahovski mojster Pavle Bidev je v delu »Šah, simbol kosmosa« leta 1947 postavil novo hipotezo o nastanku čaturange. Trdi, da gibanje figur v čaturangi odseva simboliko štirih elementov. Tako naj bi bil mantrin simbol ognja, bistrin zraka, ratha zemlje in asva vode. Vladar redža pa naj bi predstavljal povsod pričujoči eter. Po Bidevu čaturanga ni prispodoba boja dveh sovražnih armad, temveč starodavni tempeljski pribor, s katerim so bramani ugotavljali voljo bogov. Ko so kasneje budisti omajali moč bramanov in njihovih tempeljskih skrivnosti, so aštapado z njenimi figurami pričeli uporabljati pri družabnih igrah, ki so simbolizirale vojne spopade. Čaturanga naj bi bila le izpopolnjena oblika neke starejše igre, ki je utonila v pozabo.
Murrayevo hipotezo o nastanku čaturange konec šestega stoletja je najbolj omajalo arheološko odkritje iz leta 1952. Tedaj so našli v starorimskem pokopališču poleg Venafre (Italija) glinaste figurice, ki so spominjale na prastare oblike šahovskih figur. Italijanski arheologi menijo, da izvira grob rimskega vojaka, ob katerem so ležale te figurice, iz drugega ali celo iz prvega stoletja.
Na podlagi najdb iz Venafre bi lahko sklepali, da je šahovska igra rimska iznajdba. Tega pa ne potrjuje nobeno poročilo iz antičnega Rima. Lahko domnevamo, da je neki rimski legionar prinesel figurice iz Orienta kot drag spominek. Domneva je zelo verjetna, saj so se Rimljani prav takrat bojevali s Parti, ki so prebivali v Perziji. To pa je lahko nov dokaz za večjo starost indijske čaturange.
Šahovski igri je zibelka brez dvoma tekla v Indiji, ki je dežela kast. Različna vrednost šahovskih figur odseva družbeno piramido v stari Indiji. Na vrhu te piramide je bil kralj. Pod njim so bili duhovniki. Potem pa vojaki, trgovci, poljedelci in brezpravni pariji. Ženitev med pripadniki različnih kast ni bila dovoljena, prav tako ne spreminjanje poklica.
V drugih deželah ločitev prebivalstva v posamezne družbene plasti ni bila tako ostra. To se je kazalo celo v igrah. V Mezopotamiji in v Egiptu so že pred štirimi ti-sočletjii poznali igre, ki so bile podobne današnji dami in goju. Neka egipčanska karikatura iz trinajstega stoletja pred našim štetjem prikazuje antilopo in leva, ki sedita za mizo ter po igralni plošči premikata figure. Egiptologi menijo, da predstavlja lev faraona Ramzesa III., antilopa pa kakega dvorjana.
... Prihodnjič o šatrandžn S. M.
1	Vsem bralcem	1
1	In sodelavcem	1
I	želimo srečno	1
1	novo leto 1984	1
NAGRADNA KRIŽANKA
Žreb je odločil
COLORJEVE INFORMACIJE številka 12 (136), leto 12, december 1983. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200 din
2.	nagrada	150 din
3.	nagrada	100 din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. jan. 1984. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
NAGRADNA KRIŽANKA
										‘r
					•S	T	R	o	27	z
tl					vir	L	/	N	£	-9
					''k	R	V	/	/?	H
				&	****	R	R		A/	E
					tri	O	L	E		Z
					šsr	M	/	L	7<	R
	D	ZZo			S	E	T	R	/	R
Er	E	F	£	M	£	R	E	R		J
;txt.	L	R	R	O	Z	/	r	SSS sssr	R	E
-S	R	r	/	R		!E	R	>7	R	R
	V	R	P	/	r	/	ŽŽZ	v	L	R
/	N	L	E	S	7%.?		R	z	/	K
	/	/		R	o	>7	/	c	/V	O
	C	S	as-	R	T	E	R	E		"7
oc«	R	r	R		R	T		K	*	>9
Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo prejeli samo 20 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih fakturnega oddelka. Komisija v sestavi Simona Stenovec, Helena Dolinar in Darinka Barbič je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Silvo Vrtnik, drugo nagrado 150 din prejme Jana Pajk, tretjo nagrado 100 din pa Dragica Fertin.
Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Cevovod — ventili in spet cevovod z ventili v prenovljenem .delu me-j* šalnice	"r J*;1 %
•	' '. Š&r? p
V ' ' V