Posamezni izvod 1.30 Sl., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
SLOVEfim

Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 124
Letnik XI.
Celovec, petek, 23. marec 1956
Štev. 12 (726)
Za Marokom zdaj neodvisna tudi Tunizija
c’ji spričo izrednih naporov vlade posrečilo, rešiti se osamljenosti in doseči z;na‘-no rrzumevanje pri vseh njen h zaveznikih in prijateljih«.
V Alžiru vedno večja zmešnjava
Medtem ko je prišlo v Maroku in Tuniziji do pem'ri've, pa vlada v Alžiru vedno večja zmešnjava. Čeprav ima Francija na tem ozemlju že kakih 200.000 mož
Stalina so dokončno pokopali
Zadnje dni so dogodki v Rusiji v sreči šču svetovne pozornosti. Šele sedaj se je izvedelo, da je imel prvi tajnik sovjetske KP Nikino. Hruščev zadnji dan 20. kongresa v Moskvi na tajnem zasedanju sovjetsk’h delegatov govor, v katerem je kritično ocenil Stalinovo dejavnost v notranji in zunanji politiki. Inozemski delegati tej seji niso smeli priso-s vovati.
Hruščev je obsodil vladavino ene same osebnosti, ki je privedla do mnogih hudih posledic. V svojem govoru je poudaril Stal'nove zasluge v določenem zgodovinskem obdobju, podrobno pa je navedel tudi njegove napake zlasti po letu 1934. Po infornrcijah dopisnika AFP je Hruščev razdelil Stalinovo* dejavnost v tri velika razdobja.
Po mnenju Hruščev a s' je Stalin v prvih latih po Leninovi smr i pridobil velike zasluge za. stranko in državo, ko je vodil energično borbo proti raznim opozicijskim gibanjem. Leto 1934, ko je bil umorjen Karov, pa* pomeni prelomnico v
Tirolska OVP je nezadovoljna s Figlom
vojaščine, se dnevno dogajajo neredi in napadi tako na vojaške edin ce in objekte kakor tudi na civilno prebivalstvo. Zlasti ro napadom izpostavljeni tisti domač ni, ki so se izjavili za lojalne s francosko upravo, V takih razmerah doslej tudi francoskemu miristru za Alžir Lacosti ni uspelo*, da bi obvladal položaj, čeprav je že začel izva riti ukrepe, ki mu jih je dala vlada na podlagi izrednih pooblas il.
Stalinovem življenju. Hruščev je dejal, da se je Stalina takrat polotila nekakšna zasledovalna! panika, da nikomur ni več zaupal in d® je povsod in v vsakomur videl samo sovražnike in vohune. Povzpel se Je nad stranko in državo ter se s pomočjo politične policije lotil množičnega likvidiranja svoj’h političnih nasprotnikov, pri čemer je šel sako daleč, da je občutno oslabil vojsko *si tem, da. je dal pomoriti mnogo njenih voditeljev. Hruščev je tudi ostro* kritiziral Stalinovo podcenjevanje nemške nevarnosti ter mu očital, da ni računal z neposredno nevarnostjo hitlerjevskega vpada. V zadnjem obdobju svojega življenja pa je Stalin ustvaril v Moskvi ozračje strahotnega terorja.
V kratkem sestavku ni mogoče zajed celotne vsebine Hruščevega govora in njegove ocene Strlinove pogubne polrike. Časopisi so poročali, da se je med' govorom Hruščeva mnogo navzočih poslušalcev onesvestilo*. Pred zaključkom kongresa so delegatom razdelili tudi oporoko, ki jo ie Lenin pred svojo srnnrjo napsal o Stalinu in v kateri je Lenin izrazil mne-
Ko je bila pred dvema tednoma razglašena neodvisnost Maroka, so bili razgovori o ureditvi položaja v Tuniziji še v polnem teku. Pogajanjem v Parizu so dajali svojevrstno ozadje krvavi dogodki na tuniških tleh, kjer so Se vrš ile demonstracije, ki so se navadno končale z, mrtvimi 'n ranjenimi, ter izgredi francoskih čet preti Tunizijcem in ob ra no domačinov proti tujim gospodarjem — Francozom. Za~o tudi: ni nič čudnega, da so bila pogr janja med zastopniki Tunizijcev ter predstavniki francoske vlade večkrat rik pred polomom in so celo na predvečer zaključka razgovorov dosegli sporazum le s pomočjo kompromisa, ki ga je predlagal vodja najmočnejše tuniške stranke Habib Burgibe »
V	ponedeljek zvečer je bila v Parizu končna dosežena rešitev, ki bo odločilnega pomena za nadaljnji razvoi odnosov med Francijo in Tunizijo. Naslednjega dne, torej v torek tega tedna, pa so slovesno podp’sali sporazum, s katerim Francija priznava neodvisnost Tunizije. Hkrati je bila razveljavljena dosedanja franco-sko-iuriška pogodba iz leta 1881, po kateri. ie vršila Francija pokroviteljstvo nad Tunizijo. Na podlagi sporazuma, ki sta ga podpisala francoski zunanji minister Pineau in tuniški ministrski predsedrik Kahar Ben Amar, je postala Tunizija neodvisna tudi na področju zunanje pol’tike in ima pravico do las'ne vojske. Odnose med Tunizijo in Franci jo bodo v bodoče urejevali potom medsebojnih po-godb, k" jih bosta obe strani sklenili kot enakopravna partnerja. Razgovori o uresničitvi načel, ki jih vsebuje pravkar doseženi sporazum, se bodo* pričeli 16. aprila.
V	Tuniziji bodo verjetnoi še tekom tega meseca izvedli splošne volitve, na katerih bo izvoljena nova zakonodajna Skupščin', ki bo sklenila novo tuniško ustavo.
Doseženi francoska-tuniški sporazum o neodvisnosti Tunizije, ki je zelo podoben nedavno sklenjenemu sporazumu »Maroku, je vsaj trenutno uredil negotovi položaj v tem delu Severne Afrike, katera dela Franciji vedno večje skrb'. Čeprav pomeni taka reši iev znatno popuščanje francoske kolonialne politike, hkrati predstavlja tudi uspeh sedanje vlade v Parizu. Tako je ministrski predsednik Mol-let po dosegi francosko-tuniškega sporazuma med drugim izjavil, da »se je Fran-
Splošna stavka na Finskem zaključena
Po 18 dneh je bila na Fnskem zaključna splošna stavka, ki jo* je razglasila sindikalna zveza, da bi delavcem priborila zvišanje mezd, na drugi s rani pa. prepreda zvišanje življenjskih stroškov. Končku so zastopniki delojemalcev in delodajalcev sprejeli predlog, ki ga je stavila v«dk in na podlagi katerega bodo mezde Zvišane za 6 do 12 finskih mark, vlada pa * zagotovila, da se stroški za življenjske Potrebščine ne bodo zvišali.
Bivši prezident Miklas umrl
V starosti 84 let je nr Dunaju umrl ,!. zvezni prezidlent Wilhelm Miklas, y i je odi le a 1928 do 1938 zavzemal polo-za.jy najvišjega reprezentanta države. Prav y ca^V’ k° je bil Miklas prezident prve vstnjske republike, se je razvijalo v na-i ,ye i Spanje, ki je za rlo vsako demo-ratičnost m pripravilo pot nemškemu nacizmu.
V	tistih krogih, zlasti na Tirolskem, ki so želeli in pričakovali, da bo zunanji minister Figi ob svojem obisku v Rimu sprožil tudi vprašanje izvajanja Pariške pogodbe o avtonomiji Južne Tirolske, so bili hudo razočarani, ko tega v razgovoru z italijanskim ministrskim predsednikom Segnijem ni storil. Še huje pa so mu zamerili zlasti njegov govor v Rimu, v katerem je Figi baje dejal, da je južnotirolsko vprašanje zelo nepomembno v primeri s tem, kar Italijo in Avstrijo druži.
V	tej /vezi je Figla zelo ostro napadel njegov strankarski somišljenik in predsednik ljudske stranke na Tirolskem, ki je v članku pod naslovom „Dovolj, gospod Figl!“ poudaril, da bi bilo bolie, če bi bil Figi v Rimu sploh molčal. Med drugim je še zapisal, da je zelo nepomembno le tisto, kar je bdo za Južno Tirolsko storjenega v avstrijski zunanji politiki v času, odkar je Figi zunanji minister. Izrazil je tudi mnenje, da bo imela ljudska stranka na Tirolskem zaradi tega v bližnji volilni borbi težje stališče.
Na Dunaju so zelo pohiteli, da bi popravili mučni vtis, ki je nastal v vrstah ljudske
Pri občinskih volitvah na Tirolskem zadnjo nedeljo se je izkazalo, da se razmerje med1 OeVP in SPOe (ostale stranke skoraj niso prišle do izraza) v zadnjih letih v glavnem n! spremenilo. Slika, ki jo kažejo volilni rezultati, je tako za meglena, da točna, ocena sploh ni mogoča. Temu so v prvi vrsti krive številne nestrankarske kandidatne liste, ki so dosegle prav lepe uspehe, katerih pa ni mogoče v vseh slučajih porazdeliti na posamezne politične stranke.
Doslej objavljeni rezultati kažejo, da so OeVP-jevske liste, bodisi pod: pravim imenom, ali pa pod imenom raznih zvez in združenj, dobile 2610 mandaov, med-
straniu* spričo tirolskih očitkov. Urad zveznega kanclerja se je podvizal s sporočilom, da so Figlove besede napačno razlagali in da je dejansko dejal le, da so v primeri z velikimi vprašanji evropskega sodelovanja zelo nepomembni tisti napori, ki so potrebni za zadovoljivo rešitev odprtega južnotirolskega vprašanja. Figi sam pa je skušal svoje tirolske strankarske somišljenike potolažiti z izjavo, da mu je v Rimu uspelo doseči, da se bodo 20. aprila na Dunaju nadaljevali avstrijsko-italijanski razgovori o medsebojnem priznanju akademskih naslovov, kar da so tirolski poslanci v parlamentu še pred nedavnim smatrali za najbolj perečo zadevo.
Znano je, da tirolski OeVP-jevski krogi težijo za tem, da bi svoj vpliv na Dunaju močneje zasidrali. Na mesto sedanjega zunanjega ministra si želijo očitno povratek svojega bivšega ministra Gruberja iz Amerike. Kakor vse kaže, niso sedanje žolčne kontroverze okoli Južne Tirolske sprožili v prvi vrsti v korist avstrijske manjšine v Italiji, marveč se tega vprašanja poslužujejo le bolj kot propagandističnega sredstva za uveljavljanje svojih političnih interesov pri bodočih volitvah.
tem ko jih je imela OeVP leta 1950 še 2627. Socialista so si priborili 347 sedežev, to se pravi, da so v primerjavi z letom 1950 pridobili 12 mrndatov. Razne tako imenovane »nepolitične« ali »neodvisne« skupine so dobile 99 mandatov, medtem ko je Levi blok (komunis i in levi socialisti) zgubil še svoj edini dosedanji sedež.
Tiskovne vestti navajajo, da iz rezultatov tirolskih občinskih volitev nikakor ni mogoče sklepati o izgled’h za bližnje državnozborske volitve. Kljub temu pa je že zdaj jrsno*, da boi tudi tokra' glavni boj med OeVP in SPOe, ker ostali dve stranki vedno bolj izgubljata tla pod nogami, čeprav se odejara v vedno nova oblačla.
r je, da Stalin zaradi lastnosti svojega značaja ni primeren za generalnega sekre ar-ja sovjetske KP, ker da je preveč grob in da, ni gotovo, ali bo velikansko oblast, ki jo je združil v svojih rokah znal vedno dovolj pazljivo uporabljati.
Govor Hruščeva po vsem sva u pazljivo proučujejo. Ne glede na različne komentarje in odmeve v svetovnem tisku je sovjetska obsodba Stal’nove poli ike in njegovih metod vsekakor velikega pomena za nadaljnji razvoj ne samo v Sovjetski zvezi, rmrveč tudi v mednarodni politiki. Vse kaže, da je sedanje vodstvo Sovjetske zveze odločeno popraviti v minulosti s Or jene napake in da se je po več ko 25 letih stalinske vladavine začelo res novo obdobje.
Malenkov o dogodkih v Rusiji
Sovjetski minister Malenkov, ki se že nekaj časa mud’ na obisku v Angliji, je na vprašanja o dogodkih v Rusiji dejal, da, Sovjetska zveza sedaj urejuje svojo hišo in. da ods .r: n ju je zablode stalinizma. Deial je, da se v Sovjetski zvezi nekaj podobnega kakor je bila Stalinova diktatura ne bo* več ponovlo in da je sedaj kolektivno vodstvo močno zasidrano.
Razgovori o razorožitvi obetajo uspeh
Od ponedeljka naprej že trajajo v Londonu razgovori pododbora Organizacije združenih narodov za razorožitev, v katerem so zastopane Amerika, Anglija, Francija, Kanada in Sovjetska zveza. Medtem ko zapadne države zastopajo, poslaniki, je Moskva poslala v London namestnika zunanjega ministra Andreja Gromika, kar v javnosti komentirajo s tem, da polaga Sovjetska zveza na te razgovore posebno pažnjo.
Prvi dan konference so izkoristili za to, da so predložili angleško-francoski načrt o postopni razorožitvi, potem pa je bila konferenca preložena na sredo, ker je želel Gro-roiko podrobneje spoznati predlog, ki sta ga izdelali Anglija in Francija. Torej so začeli razpravo o tem predlogu zadnjo sredo, ni bilo pa o tem objavljenih podrobnejših podatkov.
Angleško-francoski načrt predvideva razorožitev v treh fazah in vključuje tudi stališča, ki sta jih v tej zvezi izrazila ameriški prezident Eisenhover in sovjetski ministrski predsednik Bulganin. Sploh je ta načrt nekaka povezava dosedanjih mnenj tako z Zapada kot tudi z Vzhoda in so ga na sovjetski strani imenovali „konstruktivno spremembo prejšnjih zapadnih predlogov1*, medtem ko so ga Američani (nekoliko bolj milo tudi Kanadčani) precej skritizirali.
Sodeč po dosedanjem poteku prevladuje mnenje, da bodo tokratni razgovori prav lahko pomenili pozitiven premik z mrtve točke in tako prispevali bistven del k zbli-žanju med Vzhodom in Zapadom.
Za spodobno volilno borbo so se sporazumeli
Zakonito predpisani roki za priprave in izvedbo volitev so že začeli teči. Predvolilni čas pa se zaenkrat odraža večjidel le v časopisnih spopadih in polemikah predvsem o bodoči ureditvi vprašanja nafte. Prava volilna borba se bo začela šele sredi prvega tedna aprila. Tako sta se dogovorili obe vladni stranki, ki sta se tudi sporazumeli za spodobno vodenje volilne kampanje. Sklenili sta, da se v tisku in na zborovanjih ne bosta posluževali osebnih napadov in blatenja kandidatov in funkcionarjev političnih strank ter da ne bosta druga drugi ali ostalim strankam motili izvedbe in poteka volilnih zborovanj. Dogovor se nanaša tudi na lojalno izvedbo plakatiranja in na obveznost, da uradnih in drugih javnih poslopij ne bodo uporabljali za politično propagando.
Spričo tega, da so bile volitve predčasno razpisane zaradi lažjega odločanja pri bodočem reševanju načelnih gospodarskopolitičnih vprašani, bi bilo res samo prav in koristno, če bi se volilna borba gibala v spodobnih mejah. Še bolj potrebno pa bi bilo, da bi se vse stranke odrekle tudi vsaki ceneni demagogiji in zamegljevanju svojih ciljev, namesto tega pa jasno zavzele stvarno in načelno stališče do vseh perečih vprašanj in s tem olajšale volivcem orientacijo in odločitev.
Nejasna slika po občinskih volitvah na Tirolskem

Sindikati za soodločanje v gospodarstvu
Socialistični 'lisk je te dni poročrl, da je prezident avstrijske s:ndikalne zveze Bohm predlagal predsedn koma zvezne zbornice za obrtno gospodarstvo in pre-zidentske konference kmetijskih zbornic ustanovitev skupnega organa, ki bi obravnaval vsa vpražanjr, ki zadevajo celo no gospodarstvo.
Predsednik sindikatov je svoj predlog utemeljil med drugim s tem, da so se obe zbornice in sindikalna zveza tudi že doslej večkrat skupno posvetovale o reševanju perečih gospodarskih vprašanj in da je v črsu obnove to sodelovanje že večkrat rod:lo dobre sadove. Tudi po doseženi s abilizaciji gospodarstva se pojavljajo nova pomembna vprašanja in je v interesu države, gospodarstva ter v sindikalni zvezi združenih delavcev ir« nameščencev odločilnega pomena, kako se ta vprašanja rešujejo.
Bohm je v svojem predlogu opozoril na to, da je avstrijska sindikalna zveza sprejela v svoj akcijski program zahtevo po ustanovi vi skupnega org" na obeh zbornic in sindikalne zveze, ki naj bi v državnem in deželnem merilu dajal na-sve e in predloge za reševanje gospodarskih vprašanj.
Medtem ko se vodstva obratov, je rečeno v predlogu, protivijo razširitvi soodločanja v podjetju, ker se boje, da bi vpliv delovnega kolektiva pri vodenju podjetja ogrožal interese obraa, imajo proti zahtevi po soodločanju delavcev in nameščencev na ravni celotnega gospodarstva dokaj manj pomislekov. Čeprav se sindikalna zveza slej ko prej načelno zavzema za večje soodločanje v podjetju, smatram — pravi Bohm v svojem predlogu — trenutno zahtevo po soodločanju na ravni celotnega gospodarstva za bolj važno in jo je ob dobri volji na obeh straneh laže uresničiti.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Mehanizacija avstrijskega kmetijstva
Mehanizacija avstrijskega kmetijstva stalno narašča. Največ je zanimanje je za traktorje in poljedelske stroje. Iz statistike je razviden tale razvoj: Leta 1955 so cenili število trak orjev v kmetijstvu na 53.000, leta 1949 pa na 1641 in leta 1951 na 21.201. Električnih motorjev so zaznamovali leta 1955 285.000, leta 1949 12.120 in leta 1951 226.263, Diesel-mo orjev leta 1955 10.000, leta 1949 1.706 in leta 1951 8.030, motornih kosilnic leta 1955 38.000, leta 1949 301 in leta 1951 8.030, kosilnic z napravo za vezanje snopov leta 1955 15.000, leta 1949 1.607 in le a 1951 8.307, mlatilnih kosilnic leta 1955 8.000, leta 1951 pa 285.
Ameriška pšenica za Avstrijo
Avstrija je minuli teden nakupila v Združenih državah Amerike 1 nrlijon bušlov pšenice. Bušel je 36.24 1.
Nazadovanje potrošnje čevljev
»Wikoor« navaja, da je v Avstri-j: leta 1937 znašala potrošnja čevljev 0,7 para na osebo. Leta 1954 so jih pokupili 0,83 para na osebo. Iz tega sledi, da naša država pri potrošnji čevljev zaostaja za drugimi deželami. V Zapadni Nemčiji je na primer znašala potrošnja čevljev 1,5 para in v Združenih državah Amerike 3,8 para na osebo. Čevljarska industrija je sklenila, da bo pri vsakem prodanem paru čevljev zaračunala 5 grošov za propagandne namene.
Bolgarsko-poljski trgovinski sporazum
Med Bolgarijo in Poljsko je bil sklenjen trgovinski sporazum za leto 1956. Po tem sporazumu bo Poljska oskrbovala Bolgarijo s proizvo-d' valjanega jekla, s koksom, potniškimi av omobili, kamioni, rudarskimi stroji in kemikalijami. Bolgarija pa bo izvažala v Poljsko železo, manganove rudo, rudne koncentrate, petrolej, elektromotorje, kable, tobak, cigare e, vino in grozdje.
Skupni organ zbornic in sindikalne zveze v državnem in deželnem merilu v smislu predloga n'j ne bi pomenil konkurence zakonodajnim ustanovam, marveč naj bi jim nudil pomoč v obliki predlogov in nasvetov, lahko pa bi opravljal koristno delo tudi glede vprašanja nadziranja cen
V palači Organizacije združenih narodov imajo v zvezi s sprejemom novih držav v člans vo OZN precej priprav, ki delajo funkcionarjem dovolj skrbi. Gre pri tem za nešteta tehnika vprašanja, ki jih je treba rešiti do vseh potankosti, prav tako pa se pojavljajo razni n:čelni problemi, kakor na primer določitev jezikav, v ka erih se vršijo zasedanja. Prav ta problem se je ponovno pojavil, ko je bila v OZN sprejeta Avstrija, prva držrva-čla-nica z nemšk m jezikom. Nadalje je bilo treba nabaviti in opremiti prostore za nove delegacije, napisne tablice z imeni no-
in tarif. Takšna ustanova, če bi jo uspelo ustvariti, bi po mnenju predsednika sindikalne zveze lahko odstranila marsikatero nepovoljno stanje in bi morali v interesu skupne odgovornosti za bodočnost države in ljudstva vegati ta poizkus in pogumna napravi d korak naprej.
prvem nastopu pred javnostjo, kajti na tiskovni konferenci je po vesteh nekaterih agencij zavzel stališče tud. do vprašanja LR Kitajske in njenega zastopstva v OZN. Baje je izrazil mnenje, da je neizogibno, da bo prej ali slej morala biti sprejeta v OZN tud LR Ki ajska, ker da ni mogoče, da bi spregledali državo, ki šteje več sto milijonov prebivalcev. Po istih vesteh je še dodal, da je le še vprašanje časa, kdaj bo Avstrija priznala sedanjo vlado LR Kitajske.
Vest o tej izjavi je udarila kot bomba in je Dunaj takoj zahteval točno poroči-
Jl
OsS? SVETU
Pariz. — Zadnjo soboto je v Parizu umrla 59-letna znanstvenica Irena Jo-liot-Curie, ki je leta 1934 skupno s svojim možem Fredericom Joliotom prejela Nobelovo nagrado za uspešno znans veno delo v kemiji. Umrla znanstvenica je hčerka P erra in Marie Curie, enih izmed nrjbolj znanih znanstvenikov, ki sta odkrila radij.
Dunaj. — Socialistični poslanec dr. Pittermann je v nekem nagovoru po radiu med drugim izjavil, da ima Avstrija svetovni rekord — pri davkih. Poudaril je, da so mali in srednji letni dohodki v Avstriji najvišje obdr.včeni, ker znašajo na primer dvakrat toliko kot v Angliji in Švici ter najmanj 1,5-krat toliko kot na Nizozemskem in v Zapadni Nemčiji.
New Delhi. — Ameriški zunanji minister Dulles je na svojem potovanju po jugovzhodni Aziji moral spoznati precejšnje nezaupanje, ki ga posamezne dežele gojijo do ameriške politike. Zai-to je bil tudi prisiljen, da je svoje gledanje na politika teh dežel bistveno spremenil, kar se kaže tudi v povabilu indijskim državnikom, naj obiščejo Ameriko.
Saarbriicken. — Razgovori med francoskimi in nemškimi predstavniki o vprašanju Postrja doslej še niso dovedli do večjega usp>eha in je bil prihodnji sestanek določen za 27. marec v Bonnu. Vodja pasarske pronemške demokratske stranke Schneider je iz-iavil, da mora biti priključitev Posarja Zapadni Nemčiji zaključena koncem tega leta, medtem ko naj bi bila združitev na gospodarskem področju izvedena v teku treh let.
Rim. — Števila članov krščanskode-mokratske stranke v Italiji se je v zadnjem letu zvišalo za 49.580 na 1,390.580. Vendar pa je kljub temu še vedno najmočnejša stranka v Italiji komunistična stranka, ki sedaj šteje okoli 2,5 milijona članov.
Washingtocn. — Ameriški urad za zunanje zadeve je sporočil, da je Sovjetska zveza povrnila škodo za ameriško letalo, ki so ga sovjetska Ie ala sestrelila nad Beringovim morjem julija preteklega letr. Višina povrnjene škode je znašala 724.947 dolarjev.
Tokio. — Japonski minister za zunanje zadeve Šigemicu je izjavil, da bo Japonska skušala preprečiti prekinitev sovjersko-japonskih mirovnih pogajanj v Londonu, da pa bo hkrati os ala pri svojem stališču glede ozemeljskih vprašanj.
Kairo. — V Kairo je prispela kitajska trgovinska delegacija, ki šteje 14 članov. Delegacijo vodi minister za zunanjo trgovino Li Šaj Čuang. Med člani egiptske vlade in kitajsko trgovinsko delegacijo so se začela pogajanja o razširitvi trgovinske izmenjave med obema državama.
Kairo. — Zahodnonemški industrialec Alfred Krupp je po bivanju v Egiptu izjavil, da je njegovo podjetje pripravljeno dobaviti gradivo za zgraditev velikega Asuanskega jezu na Nilu. Dejal je, da je bil dosežen sporazum, po katerem bo njegovo podjetje dobavljalo egiptski tekstilni industriji stroje ter egiptski državni železnici razi čne potrebščine. Kruppova družba gradi sedaj velik jekleni most čez Nil v Kairu.
Washingvon. — Bela hiša je sporočila, da bo predsednik Eisenhower predložil kongresu posebno poslanico o ameriški pomoči tujini. Mislijo, da bo v njej zahteval za to pomoč kredit v višini 4,9 milijarde dolarjev.
Beograd. — Ta teden so se začela pogajanja med sovjetsko in jugoslovansko delegacijo o kulturni konvenciji med obema državama. Sovjetsko delegacijo vodi namestnik ministra za kulturo ZSSR B. V. Lebedjev. Potreba po sklenitvi konvencije za pospeševanje kulturnih stikov med Jugoslavija in SZ je bila izražena v skupni deklaraciji obeh vlad, ki so jo sprejeli v Beogradu v Času obiska sovejtske delegacije v Jugoslaviji.
vih držav-članic ter zastave, ki jih vidimo na AND-sliki vihrati pred palačo.
Kakor že rečeno, je med novimi članicami tudi Avstrija in je prvi stalni zastopnik Avstrije pri OZN poslanik dr. Matseh izročil svoje poverilnice generalnemu sekretarju Hammarskjoldu. Iz-gleda pa, da je imel smolo že takoj ob
Smrt presekala politični vozel
Sredi minulega tedna so vsi časopisi zabeležili Starhembergcvo smrt. V Schrunsu na Predarlskem ga je na sprehodu zamotil dopisnik dunajskega komunističnega lista Volksstimme, ko ga je hotel fotografirati. To je S arhemberga tako razkačilo, da je šel s palico rad novmarja, a /se je pili tem tako razburil, da ga je kmalu nato zadela srčna kap. Tako je ne-
Proračun FLRJ za dvig življenjske ravni
Jugoslovanska ljudska skupščina bo na zasedanju, ki se začne danes, razpravljala o družbenem načrtu za leto 1956. Tozadevni predlog je vlada izdelala z osnovnim ciljem doseči ustaljenje no ranjega tržišča s postopnim izboljšanjem življenjske ravni zlasti v mestih in industrijskih središčih. V to svrho je predvideno povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje.
Obseg industrijske proizvodnje bo v letošnjem letu za 10 odstotkov večji kot lan:. Najbolj bo porasla proizvodnja v industriji papirja, znatno pa bodo proizvodnjo povečale tudi elektroindustrija, črna metalurgija in industrija nekovin. Zlasti se bo povečala proizvodnja blaga za osebno uporabo.
Tudi letos bodo začele v Jugoslaviji obratovali nove tovarne ključne industrije. Prozvedli bodo 155.000 ton koksa, predelali 330 milijonov ton surove nafte, pridobili 100.000 ton jekla, 247.000 ton valirnih izdelkov in 270.000 ton cementa.
Če bo letina normalna, predvideva načrt povečanje kme ijske pro zvodnje za 6 odstotkov v primerjavi s povprečnim pridelkom zadnjih treh let. K temu bo pripomogla večja uporaba umetnih gno-
lo. Končno je poslanik dr. Matseh zanikal, da bi bil izjavil kaj takega, na drugi strani pa so posamezni novinarji slej ko prej vztrajali pri svojih prvotnih poročilih. V dobro poučenih krogih so s 'em v zvez' poudarjali, da Dunaj Matscha scer ne bo takoj odpoklical, da pa se bavifo že z vprašanjem nasledstva.
nadna smrt presekala politični vozel, ki se je zapletel ob Starhembergovem nedavnem povratku v našo državo, kateri je v času heimwehrovskega in klerofaši-stičnega terorja na vodilnem mestu pomagal izpodkopavati demokratične temelje. V zgodovini avstrijske republike bo Starhembergovo ime ostalo za vedno povezano s pohodom fašizma ned našo republiko.
jil, kvalitetnih semen, porast števila traktorjev in drugih kmetijskih strojev. V kmetijstvo bodo letos investirrli okrog 55 milijard dinarjev.
V ‘rgovinskem prometu s tujino bodo za 17 odstotkov povečali izvoz industrijskega blaga, zlasti izdelkov bakra, aluminija, valjanih izdelkov črne metalurgije, kemičnih zdelkov, surovega železa in nekaterih nrftnih derivatov. Med kmetijskimi pridelki pa bodo povečali predvsem izvoz koruze n sadja. V splošnem bo letos povečan uvoz surovin za predelovalno indus rijo in za kmetijstvo, uvoz za potrebe ključne industrije pa bodo zmanjšali, ker že doma proizvajajo več surovin in polfabr katov. Z* uvoz hrane predvideva načrt okrog 47 milijard, za uvoz industrijskega blaga za široko potrošnja pa 10 milijard.
Letošnja investicijska sredstva, ki so za 17 °/o manjša od lanskih, bodo uporabili predvsem v korist kmetijstva, prometa, mehanizacije gradbeništva in za obnovo naprav v predelovalni industriji. V industrij , rudarstvu in prometu bodo dokončali orizoma nadaljevali gred n jo predvsem tistih objektov ki bodo začeli obra-tova i že v letošnjem ali prihodnjem letu.
Tudi avstrijska zastava vihra pred palačo OZN
______________
Knjigo v vsako sobo!
Nedavno urnrB zahodnonemški založnik E. Heimenan je o knjigi napisal duhovito kramljanj«, iz katerega ponatiskuje-mo nekaj odlomkov.
So ljudje na svetu, ki niti nimajo knjig niti jih ne berejo. Celo zelo mnogo je takih. A temu se prav niČ ne čudimo, kajti koristno in užitkov polno branje je prvič umetnost, katere se moramo šele naučiti in se v njej vaditi, in drugič je branje višja oblika življenja kakor samo telesna, ki večini ljudi povsem zadostuje. Pa naj jim bo, saj ne vedo, kakim užitkom se odrekajo.
Je pa še druga vrsta ljudi, ki knjige sicer posedujejo, a jih ne bero. To je že bolj čudno. Med takimi so celo pravi ljubitelji knjig, ki knjige kupujejo in jih zbirajo, nato postavijo v knjižno omaro in se zadovoljujejo s tem, da so knjige tu. Morda si domišljajo, da bodo kdaj pozneje te knjige tudi brali, v resnici pa nikdar ne pridejo do tega. Tudi to zvrst ljudi ne bi mogli popolnoma obsojati. Zakaj si ne bi postavili knjige ob steno kot okras, kakor drugi obešajo slike na steno, ne da bi se z njimi okoristili. Saj se tudi s knjigami ne „okoristijo“, ampak se vesele njihove okrašujoče prisotnosti. Knjige se vsakemu prostoru lepo podajo, mu dajejo domačnost in slikovitost.
In tretjič so ljudje, ki sicer knjige bero, vendar si jih samo izposojajo in nimajo nobene želje, da bi jih tudi posedovali. Pri tem poudarjajo, da je dovolj knjigo prebrati, kajti „koristni efekt“ knjig je vendar samo le v vsebini. Takemu mišljenju moramo resno ugovarjati.
Kakšen je na primer koristen efekt kanarčka? Njegovo petje. Ali nam zadostuje, če ga poslušamo pri sosedovih? Prav tako je s knjigami. Samo s koristnim efektom, če smo si knjigo izposodili pri sosedovih ali v kaki javni knjižnici, še nismo nič opravili. S knjigami moramo živeti, če hočemo, da nam posredujejo vso modrost in lepoto. Postati morajo naša last, moramo jih pridobiti in obdržati. Če pa nimamo denarja za nakup in ne prostora, kjer bi jih zmestili, kaj tedaj?
To so seveda uvaževanja vredni pomisleki, prav zares žal je včasih res tako. Toda največkrat se tega izgovora poslužujejo ljudje, ki jim knjige niso dovolj važne, da bi se zaradi njih odrekli kateremu od minljivih užitkov, ali pa da bi se samo malo potrudili za njihovo dobro zmestitev. Mnogi bi najraje zahteval'i, da dobe knjige kot poklon ali pa po srnešno nizkih cenah in jim je knjiga že predraga, če bi morali zanjo žrtvovati toliko kot za eno kosilo ali celo nov klobuk.
Komur so torej knjige trajne vrednosti predrage (v 16. stoletju so morali kupci žrtvovati samo za eno knjigo več glav živine), ta naj se vdaja cenejšim užitkom, temu ni pomoči. Kdor pa se resno ukvarja z vprašanjem, kam naj knjigo postavi, ker ni prostora za knjižno omaro, temu lahko pomagamo z dobrim nasvetom.
Ali je za knjige res potrebna knjižna omara? Prav gotovo je v taki omari knjiga lepše in bolje shranjena kakor na odprti polici. Toda ali je nepremagljivo pravilo, da morajo ostati knjige večno nove? Erazem Rotterdamski je nekoč napisal: „Niso pravi ljubitelji knjig oni, ki jih shranjujejo v svojih omarah, ampak oni, ki jih imajo v rokah noč in dan in jih pri tem seve tudi umažejo, jim zaviha-
jo robove v oslovska ušesa in jih polnijo s svojimi opombami.“
Že iz osebnih razlogov se bo ljubitelj knjige odločil ali za zaprto knjižno omaro ali za odprto knjižno polico, pač po tem, koliko so mu knjige blizu. Brez dvoma živimo v tesnejših in intimnejših odnosih z onimi, s katerimi dihamo isti zrak, kakor z onimi, ki nas gledajo skozi debela stekla knjižne omare.
S knjigami moramo živeti, se pravi, ne smemo jih samo postaviti v omaro ali na polico. Že namera spraviti vse knjige v eno sobo, je mračna muzeomanija. Nihče najbrž ne bo prišel na misel, da bi vse svoje slike obesil samo v eni
sobi. Knjiga je prav tako predmet, ki krasi vsak prostor in ga tudi lahko spravimo v vsakem prostoru. V tem celo prekaša razne steklenice z vkuhanim sadjem, ki ponekod ,,kra-se" spalnice, dnevne sobe in druge prostore.
Zato je pravilno geslo: Knjigo v vsako so-
Nekaj mesecev že se je Akademski pevski zbcr »Tone Tomšič« — dobro znan tudi pri nas na Koroškem — priprt vljal na svoj jubilejni nastop v Ljubljani. Koncertni spored je obsegal celotni cklus Aškerčevih balad »Stara pravda«, s katero je ustvari pesnik v obdobju svoje največje pesniške moči vsebinsko in oblikovno močno umetnino. V njej prikazuje deloma simbolično, deloma realistično podobo junaških in zelo pomembnih, čeprav žalostno zaključenih poglavij slo-vensko-hrvaških kmečkih uporov. To Aškerčevo pesni-ev je obdelal skladatelj Mat’ja Tomc v obliki mogočne kantate za moški in mešani zbor, za soliste in recitatorja ter klavirsko spremljavo in jo zaupal v krs no izvedbo Akademskemu pevskemu zboru.
Akademski pevski zbor, ki ga vseh de-
bol — Nobena soba naj ne bo brez knjig. Kuharska knjiga bo našla svoje mesto tam, kjer jo gospodinja rabi, to je v kuhinji, in lepše bomo počivali ob knjigi zabavne vsebine. Zakaj ne bi „obljudili“ okenskih polic in stojal s knjigami? Da literatura ni odveč na naših posteljnih omaricah, to naziranje se je že kar udomačilo kljub navideznemu neredu, ki ga taki gostje povzročajo v spalnici.
Gospodinje, ki se zgražajo nad tem, da so te vrste zbiralci prahu raztreseni po vsem stanovanju, lahko potolažimo s slavnim izrekom: „Prah, ki leži, ne škodi." Da, knjige so lahko zaprašene kakor steklenice s plemeni-
tim vinom. Prah bomo odstranili, ko jih bomo rabili. Prah je istočasno tudi tih in veder opomin, da ga od časa do časa pobrišemo, ko to ali ono knjigo spet vzamemo v roke. Kajti najboljše brisanje prahu na knjigah je njih pogosta raba.	/
se: let uspešno vodi Radovan Gobec, je že v svoj h dosedanjih koncertnih sporedih dokazal, da ima smisel za nove, zanimive stilne koncerte, od katerih je ostal zlasti v spominu koncert treh svatbenih suit. Naloga, ki se je je lct.il letos, brez dvoma zahteva višek zborovske pevske in interpretacijske zmogljivosti.
7.	jubilejnim nastopom je APZ predvsem želel počastiti stoletneo rojstva Antona Aškerca, pesnika »Starc pravde«. S »Staro pravdo« bo APZ po vsej verjetnosti gos; oval tudi v Z'grehu in Beogradu.
APZ pa tudi marljivo pripravlja poseben spored, ki se z njim odpravlja v začetku aprila na gostovanje po Zapadni F.vrcpi. Pevski zbor bo gostoval tri tedne v Zapadni Nemčiji, Belgiji in Franciji. APZ pa bo sodeloval tud’ na mednarodnem študentskem festivalu v Lille.
Tudi v knjigarni „Naša knjiga" in v centralni študijski knjižnici SPZ v Celovcu, Ga-sometergasse 10, so do vrha napolnjene police knjig na razpolago vsakomur.
Jubilejni koncert Akademskega pevskega zbora
Marija Janežič:	2
Doprinos koroških Slovencev I
k občeslovenski književnosti in kulturi
(Iz gradiva za seminarsko nalogo)
Med epskimi pesmimi zgodovinske vsebine najdemo motive o kralju Matjažu in celo mo-t]v kraljeviča Marka je prišel na Koroško.
Kot je bilo že omenjeno, ima koroško narodno pesništvo bogat zaklad tudi v neveza-n* besedi, ki je pa bolj podvržen pozabi kot Pesem, ki se poje. Kljub temu so se do danes branile razne povesti, bajke, pripovedke in Posebno pregovori. Narodno pripovedno pesništvo je zajemalo snov iz bajeslovja, zgodo-v'ne in vsakdanjega življenja. Tako nam izpričuje boj človeka z naravo, razredni boj tlačana s fevdalnim gospodom, ponekod pa oajdemo tudi socialne in celo nacionalne mo-t've. Bajke, pravljice, pripovedke itd. niso sa-I*)0 prijetno čtivo, marveč nam nudijo jasno sliko o svojstvenosti ljudstva, med katerim so nastale. Tako govore tudi koroške pripo-vedke o koroškem človeku, njegovem živije-*VU *n nehanju v preteklosti, o njegovih socialnih in včasih tudi nacionalnih razmerah, zrazito socialna tvorba je ziljska pripoved-■l- ° ^t'stusu in Petru na potovanju po Zilj-^hni ali pripovedka o gorskih škratih, jer škrat pomaga delavcu, medtem ko boga-ta u, sPrem'nia rudo v kamen. Še bolj pogo-Sto "ot 'v pesmih nastopa kralj Matjaž v ko-
roških pripovedkah. Tudi v Keleminovi zbirki Bajke in pripovedke najdemo več koroških motivov, med drugimi tudi lepo pripovedko o kralju Matjažu, slovenskem kralju, ki si ga je izbralo koroško ljudstvo na Gosposvetskem polju, o Matjažu, skrivnostnem kralju, ki spi pod Peco s svojimi junaki. Tu najdemo tudi povest o Miklovi Zali, ki je pristna last Korošcev. Kelemina navaja rožansko in varianto iz Železne Kaple. Snov o Miklovi Zali je postala priljubljena za umetniško obdelavo in se je v Sketovi povesti in Špicarjevi ter Žižkovi dramatizaciji ohranila prav do danes.
Prevzeti od lepote narodovega duhovnega bogastva so zbirali narodno blago na Koroškem od Gutsmanna, ki ima v svoji slovnici nad 150 pregovorov, in Jarnika, ki je objavljal svoje članke o Zilji in Ziljanih v različnih časopisih, preko Slomškovega in Ahaclje-vega delovanja, katerega plod je bila zbirka Slovenske pesmi po Koroškem in Štajerskem znane, do Matije Majarja, ki je postal eden najpomembnejših slovenskih narodopiscev. Zbiral in objavljal je pesmi, pravljice in pripovedke ter drugo narodno blago. V slovenskih časopisih, ki so izhajali v drugi polovici 19. stoletja v Celovcu, je bilo objavljenega
mnogo narodopisnega gradiva. Že Janežič je v svojih glasilih vabil k zbiranju narodnega blaga in ga tudi objavljal. Tradicijo Bčele in Glasnika je nadaljeval Kres, pa tudi v Mirovih podlistkih najdemo pogosto kak narodopisen članek. Majarjevo delo je nadaljeval Janez Scheinigg, ki je skuša! dokazati vplivanje nemške pesmi na slovensko narodno pesem. V razpravi O narodnih pesmih koroških Slovencev v Kresu 1885 dokazuje, da je nemška pesem marsikaj prevzela od slovenske, nemški vpliv pa se kaže najbolj v tem, da je staro slovensko pesem epskega značaja izpodrinila nemška poskočnica, ki je pristna last juž-nonemškega naroda. Poleg Scheinigga zaslužijo priznanje kot dobri narodopisci Fran Kotnik, Vinko Moderndorfer, Josip Šašel itd.
Da se še danes sliši vesela narodna pesem po slovenskih koroških vaseh in da še danes babice pripovedujejo svojim vnučkom pripovedke o kralju Matjažu in Miklovi Zali, je dokaz, da je dragocen zaklad narodnega pesništva še živ na Koroškem.
II.
BUKOVNIŠKA KNJIŽEVNOST
Med koroškimi narodnimi oziroma ponarodelimi pesmimi najdemo tudi mnogo takih, katerih avtorji so nam znani. To so pesmi koroških ljudskih pesnikov in pevcev, tako imenovanih bukovnikov, katerih glavno delovanje spada v drugo polovico 18. in prvo polovico 19. stoletja. Takih pevcev pozna Koro-
KUL TURNE DROBTINE Hf
Opatija dobi letno gledališče
Na prostrani ravnini kopališča »L’do« v Opatiji bodlo v kratkem začeli graditi in ureja i veliko letno gledališče, v ka‘e-rem bo prostora za blizu 3.700 obiskovalcev. Po načrtih bo letno gledališče dograjena že do začetka letovnje tujskopto-metne sezone in bo omogočalo v tem znamenitem jugoslovanskem letoviščar-skem središču na severnem Jadranu prirejanje pomembnih kul urnih prireditev.
Opatijo pr. bodo letos obogatili še z drugo kulturno ustanovo. Ob sodelovanju opatijskega turističnega društva in občine ter ob pomoči okrajnega odbora na Reki bodo v Opa ’ji odprli galerijo likovnih umetnosti, kier bedo razstavljena dela modernih jugoslovanskih slikarjev in kiparjev.
Uvod v zgodovino albanščine
V	Prištini je izšla v šiptarskem jeziku zelo pomembna izvirna knjiga — »Uvod v zgodovino albanščine«, ki jo je napisal dr. Henrik Barič, univerzitetni profesor in direktor Balkanološkega instituta v Sarajevu. Med~em ko so mnogi znanstveniki menili, dfe je alb' n ski jezik samo mlajša faza nekdanjega ilirskega jezika, stoji Barič na stališču, da je albanski jez k najbolj soroden, izumrlemu traškemu jeziku, izmed živih pa armenščini.
Kar zadeva prvotno domovino sedanjih Albancev, je bila po mnenju avtorja nekje južno od Donave, kar pojasnjuje tud’ podobnost z nekaterimi jeziki, na primer z romunščino.
V	knjigi je sproženih tudi mnogo drugih problemov, kakor so odnosi med albanščino in sosednimi jeziki.
Knjiga o velikih Nemcih
V	založbi ULLSTEIN v Berlinu bo aprila začela izhajati biografija o glavnih možeh nemškega kulturnega življenja. Biografija bo obsegala štiri dele, ki bodo izhajali v snopičih vsake štiri mesece. Knjiga z naslovom »Veliki Nemci« bo obsegala biografije 170 osebno« i nemškega kulturnega življenja in bo pri njej sodelovalo 130 nemških kulturnih zgodovinarjev. Prvi zvezek se bo začel z biografijo o Karlu Velikem.
Zgodovina angleško govorečih narodov
Londonska založba Cassell je za 23. apr’! napovedala izid prvega dela Churchillove »Zgodovine angleških narodov«. Celotno delo bo obsegalo š iri zvezke. Prvi zvezek obsega 448 strani in obravnava čas do Riharda III. (1485). Rokopis drugega dela je prav tako že pri založniku. Tretji in četrti del sta sicer že napisana, a ju avtor še predeluje. Obsegata dobo od 1688 do konca viktorijanske dobe le a 1901. Dvajseto stoletje v tem delu ne bo zajeto.
ška dolgo vrsto, posebno Rož, o katerem pravi Fran Kotnik, da je slovel zaradi svoje omike, zaradi pevcev in pesmi kot male slovenske Atene. Rod bukovnikov sega nazaj do protestantizma in do današnjih dni še ni izumrl.
Izraz „bukovnik“ izhaja že iz predprote-stantske dobe, ko še ni bilo slovenskih knjig. „Bukovski“ je bil latinski jezik, ker je bil v bukvah in je tisti, ki je znal bukovski, veljal za izobraženega. Pozneje so imenovali bukov-nika vsakogar, ki se je bavil s knjigo in pisanjem, pozneje seveda slovenskega iezika. Tako razlaga Fran Kotnik in pravi: Izraz je če-sto rabil moj oče, s katerim sva se o takih zadevah rada pogovarjala. Začel sem ga rabiti v razpravah o naši ljudski književnosti in prevzela ga je tudi literarna zgodovina.
Prve bukovnike, to so preprosti kmečki pisci brez literarne izobrazbe, branja in pisanja vajeni ljudje iz ljudstva, srečamo že v 17. stoletju, ko so po zatonu protestantizma prepisovali in razširjali protestantske tekste. Poleg teh so se širili tudi praznoverni obrazci, molitve, žegni in zagovori, ki so jih prevajali iz nemščine. Jezikovno se ravnajo prvi po tradiciji slovenskega književnega jezika iz 16. stoletja, v druge pa vnašajo prevajalci že svoja narečja. Iz takih apokrifnih tekstov sta nastali celo dve tiskani knjigi: Kolomonov že-gen (prvi tisk 1740) in Duhovna bramba (prvi tisk 1750), prva namenjena vojakom, druga romarjem, ki so romali v Kelmorajn in druga nemška mesta.	(Se nadaljuje)
4 — Štev. 12 (7,26)
MITI 1lj.lT
Kulturni praznik v Bilčovsu
Pevski koncert, ki sta nam ga m‘nulo nedeljo priredila pevska zbora SPD »Bilka« v Bilčovsu in SPD »Gorjanci« v Kot-mari vesi, je bil zares lep in plemen t kulturni praznik. Kakor ni bilo prič'kova i drugače, so ljub telji naše domače pesmi spet do zadnjega kotička napolnili dvorano pri Miklavžu. Podpredsednik SPZ Janko Ogris je mogel v svojem pozdravnem govoru izraziti besede veselja ob tako štev lni udeležbi in zanimanju zr kulturno prizadevanje naših pevcev. Ko je izrekel vsem prisrčno dobrodošlico, je med drugmi pozdravil predsednika SPZ in še posebej generalnega konzula Dušana Bravničarja in njegovo soprogo, ki s'a s svo;im obiskom tudi počas ila prireditev.
Nato je spregovoril predsednik SPZ dr. Franc' Zwitter in v kratkem omenil pomen in lepoto naše pesmi. Dejal je, da je tokratna priredirev dvojnega pomena, ker je prv:č spet dokaz marbivega dela in truda naših društev na pevskem področju, drug:č p", ker bomo poslušali nov venček koroških narodnih pesmi v harmonizaciji našega centralnega pevovodje Pavla Kernjaka. Novi glasbeni zaklad je nov
dokaz naše kulturne ustvarjalnosti. Prepričani smo, da bo tudi ta venček postal last vsega slovenskega naroda. Poudaril je, da je morda prav naša narodna pesem najbolj zgovoren dokaz, da živ'ta na Koroškem dva naroda, čeprav nekateri namerno ‘rdijo, da so trije narodi. Vemo, da imamo le dve vrsti koroških narodnih pesmi, namreč slovensko in nemško. Narodna pesem je najgloblja izpoved narodne samob tnosti, naša koroška narodna pesem pa je postrla tudi narodna pesem vsega slovenskega ljudstva.
Preden govor'mo o koncertu samem, hočemo naglasiti, da so se vsi poslušalci lahko prepričali, da se taka stopnja pevske ravni ne more doseči brez dobrih ‘alen-tov ter neutrudne marljivosti, požrtvovalnosti in ljubezni do stvari kakor so jo dokazali pevci v Bilčovsu in Kotmari vesi. Mnogo večerov je treba žrtvova l za vaje 'n vsak mora doprinesti dobršen del dobre volje in discipline. V skupnem sodelovanju pevovodje in marljivih pevcev rastejo uspehi. Za te vrline, ki so pot k uspehom, velja pevovodji in vsakemu posameznemu pevcu priznanje in zahvala.
Ko so se pevci formirali na odru, je nastala v dvorani tišina kot v svetišču. Na‘o pa so prostor napolnili ubrani glasovi pristno, čustveno in vroče. V pozdrav je zadonela »Dober večer, lubo da k le«, kateri je sledila s prekipevajočim navdušenjem sprejeta vršita pesmi. V vsem sporedu so navduševale pesmi, zapete od skupnega zbora, mešanega zbora in posameznih zborov. Poleg pesmi, ki smo j h že večkrat slišali in vedno radi poslušali, so prijetno presenetile navite e, v prvi vrs venček »Mi smo mi, smo pr’ Drave’ doma« v harmonizaciji pevovodje Pavla Kernjaka. Dopadla je tudi »Gorjanska podoknica« ter »Pomlad«. Venček nosi pečat tipične Kernjakove melodije, ki je poskočna, šegava in živa ter je posrečen tudi zaradi tega, ker vsebuje mnoge značilnosti prebivalstva naših dolin v ljubezni, pri delu, v šegah in navadah. Venček je užgal in pevci so morali ponavljati na spon a no ploskanje in nenehno zahtevo poslušalcev. Pripomnimo, da je venček posvečen generalnemu konzulu Mitji Vešnjaku v Trstu, ki posebno ljubi koroško slovensko narodno pesem.
V presledkih med koncertom je napovedovalec Franci Gasser s svojimi odličnim1 humorističnimi domisleki srčno zabaval vse občinstvo.
Po lepem užitku so se dobro razpoloženi ljudje še dalje časa zadržali med pevci v sproščeni družabnosti. Spec je spregovoril podpredsednik SPZ Janko Ogris
ter povedal nekrj svoj h spominov na pevsko gibanje v kraju pred okoli tride-se imi leti, ko so pričeli z vajami in takrat brez prometnih sredstev hodil’ po ure daleč k vajam, na primer v Št. Ilj. Razveseljivo je, je dejal, da danes mlajše sile izpopolnjujejo nekdanjo trad cijo. Spomnil se je ria čudovit uspeh gostovanja v Ljubljani, ko so morali že davno pred začetkom koncerta odpret: vra .a v veliko dvorano »Uniona«, ker zanimanje za koroške pevce je bilo velikansko in dvorana niti ni mogla sprejeti vse publike” Predsednik SPZ se je še enkrat zahvalil
Borovčiči ljubimo izlete in kakor lastovke v jeseni hrepen mo spomladi na jug. Slovensko prosvetno društvo Borovlje ima za seboj že lepe izlete, ki so vsem udeležencem v najprijetnejšem in ‘rajnem spominu. Tako smo si zaželeli tudi letos, ko so nas prvi vigredn' dnevi odtajali od ostre zime. Mnogim izraženim željam hočemo ustreči ter bomo tudi to pomlad
vsem pevcem in pevovodji za uspešno kulturno delo in 'zrazil željo, da bi s 'ak-šno vnemo nadaljevali svoje kulturno poslanstvo. Spregovoril je udi ge: eralni konzul Dušan Bravmčar n izrazil svo:e navduvenje za koroško slovensko narodno pesem, ki je, kakor je dej' 1, med vsem slovenskim ljudstvom najbolj priljubljena in jo povsod poslušajo z navdušenjem, bodisi na Kranjskem, Štajerskem ali Primorskem.
Zadovobni -so se razhajali ljudje že v pozn’ nočni uri, želeč si kmalu spet podobnega užitka.
Iz mnogih krajev iz dežele poročajo sedaj v začetku pomladi o požarih, ki povzročajo večjo ali manjšo škodo na travnikih in v gozdov h. Take vesti lahko slišimo iz vseh dolin, posebno iz krajev ob železniški progi, kjer pogosto povzročajo požare iskre iz lokomotiv. Pa tudi pri pospravljanju in čiščenju ‘.ravnikov, ko ljudje zažigajo suho travo, nagrabljeno1 listje in hosto, pogosto nastajajo požari in sicer v mnogih primerih zaradi lahkomiselnosti ter neprevidnosti. Pogosto ‘udi veter zelo pospešuje, da se oge’nj širi in povzroča škodo posebno v gozdov h, ki so zaraščeni z mladim drevjem. Zaradi tega je pri netenju na prostem potrebna skrajna previdnost, da se
23. marec 1956
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
VABILO
Na velikonočni ponedeljek, 2. aprila 1956, vsi na
pevski koncert
ki bo s priče kom ob 15. uri v gostilni pri Šercerju v Šmihelu nad Pliberkom. Nastopili bodo združeni podjunski pevski zbor' SPD Železna Kapla, Št. Vid v Podjuni in iz pliberške okolice v skupnem in posameznih zborih.
Lahko pričakujemo, da bodo mladi zbori, ki so svojo pre zkumjo že uspešno izvedli na več korxertih, navdušili in zadovoljili ljubi tebe naše domače pesmi tudi v spodnjem predelu Podjune. Prisrčno vabimo mlade in stare iz Šmihela ter bližnje in daljne okolice na n-šo prvo leošnio pomladansko prireditev s pestrim izborom naše domače pesmi!
Razne vesti iz Koroške
V	Wolfsbergu je minuli petek podivjal vol, ki so ga iztovorili pred zadružnim skladiščem. V kratkih minutah svobode je strahotno gospodar 1. V nekem skladišču je razdejal več strojev, električno napravo in dvoje koles.
Žival so pripeljali v Wolfsberg z zavezanimi očmi. Nenadoma pa se je vol sprostil in slepo zdirjal preko ceste. Treščil je v bi žnji zid, kjer se je precej poškodoval, da mu je tekla kri iz nosa in gobca. Zaradi bolečine še bolj razjarjen, je zdrvel v skladišče prevoznika Lassniga, kjer je na inventarju povzročil škodo, ki jo cenijo za okol: 15.000 šilingov. Medtem so prihiteli orožniki in vsem skupaj se je posrečilo, da so vola spravili v dvorišče neke gradbene tvrdke. Toda niso še utegnili Z'pret' drugih vrat na dvorišču, ko je vol spet zdrvel na cesto. Neki kolesar mu je vrgel svoje kolo pod noge, da se je u'e-gnil rešiti, ker se je potem vol ukvarjal s kolesom in ga docela uničil. Tudi neki drugi kolesar je komaj ušel volovim rogovom. Končno je vol zdirjal na dvorišče kolarskega mojstra Vogta, kjer so ga orožniki ustrelili.
Tudi pri igranju se otroci lothko ponesrečijo, če ni dovolj pozornosti. Trag čna nesreča se je primerila tudi minuli teden v Seegasse v Celovcu. Marija Graf, komaj pet in pol leta stara deklica, in neki fant sta si izbrala sekiro za igračo. Pri igranju je fant po nesreči odsekal deklici tri prste na roki. Obžalovanja vrednega otroka so spravili v bolnišnico.
V	gozdu nad Cirkovcami pri Pliberku se je 17-letni kmečki fant Janez Nachbar močno ponesrečil. Pri delu v gozdu mu je spodrsnilo na zamrzli zemlj', da je strmoglavil čez okoli dva. metra visoko nabre-žino na kolovozno pot. Takoj za njim se je zakotalil borov hlod, ki ga je zadel in hudo poškodoval.
V	Pliberku je na poti v šolo strmoglavil s svojim kolesom učenec Alfred Wo-sch tz ter si zlomil levo roko.
Letošnje šolske počitnice
Zvezno ministrstvo za prosveto je v odloku, ki ga je dostavilo vsem deželnim šolskim svetom, določ lo čas glavnih počitnic za šolsko leto 1955/56. Na Koroškem se bodo počitnice pričele 9. julija, šolsko leto pa bodo zaključili 7. julija. Šolsko leto 1956/57 se bo pričelo 10. septembra.
zaščiti ljudsko premoženje. Samoumevno je, da oblasti kličejo lahkomiselne povzročitelje požarov na zagovor ‘er jih tudi občutno kaznujejo.
nnMi ii
Petek, 23. marec: Oton Sobota, 24. mameč: Gabriel Nedelja, 25. marec: Cvet. nedelja Ponedeljek, 26. manec: Emanuel Torek, 27. marec: Rupert Sreda, 28. marec: Janez Četrtek, 29. marec: Vel. četrtek
Gojenci in učiteljski zbor kmetijske šole Podravlje
vabijo
kmečko mladino, vse prijatelje in znance na svojo
zaključno prireditev,
ki lxv v nedeljo, 25. marca 1956 ob Va 10. uri v prostorih gostilne Maček
v Podravljah.
Udeleženci bod<> deležni zanimivega in veselega programa.
pohiteli na sončni jug. Za cilj našega iz-le a smo si izbrali Jadransko morje.
Izlet smo določili na 19. maj ter bo tra jal tri dni po zelo zanim vi in pestri pokrajini. Skozi Rož preko Trbiža se po-
Rožek
Za voznike motornih vozil, posebno za motocikliste, je ponoči zelo nevarna tudi divjad, ki teka preko ceste. Zaradi zaslepljenosti po žarometih ne more ubežati, temveč drvi pogosto naravnost pod vozilo. Tako se je prejšnji teden primerilo tudi Jožefu Čemernjaku v Št. Martinu pri Rožeku, ko je srna hotela tik pred motornim kolesom preko ceste. Mo-rocklist je moral z vso brzino zavreti, zaradi česar je kolo izpodneslo. Dvaindvajsetletni sodar, ki je sedel na spremnem sedežu, se je hudo ponesrečil.
Loga ves
Minuli teden je motociklist Mihael Siedler strmoglavil na logaveški cesti pri Vrbi. Vozač je nameraval odpre i z roko napravo za zrak, ki je opremljena pod sedežem. Pri tem je prišel s ceste ter si je pri padcu zlomil nogo.
Zgornja vesca
Nepričakovano se je razširila po vsem okolišu žalostna novica, da je preminul Janez Bucela, p. d. Majarjev oče v Zgornji Vesei. S pokojnikom smo izgubili nad vse pridnega in delavnega mizarskega mojstra, dobrega soseda in kremenitega značajnega Slovenca. Svojo mizarsko obrt je izvajal mnoga leta. Š evilnim ženinom in nevestam je izdelal pohištvo in v mnogih hišah so proizvodi njegovih rok priče sposobnosti spretnega mojstra. Vsak je vedel, da je. dobil iz njegove delavnice izdelke trajne kakovosti.
Poleg svoje delavnosti je posvečal svoji družini zares očetovsko sikrb. Svoj cilj, da si iz- bivše Majarjeve kajže postavi lep nov dom, je s svojo marljivo«'jo dosegel. S svojo pridnostjo je izgradil lično hišo in ko bi mogel uživati sadove svojega truda, ga je šele 63-letnega dohitela smrt. Podlegel je za hudo naduho, ki ga je mučila že dalje časa.
Rajni je tudi mnogo let zastopal naše koristi in slovensko stvar v občinskem odboru Zgornja Vesca. Pokojni je bil odločen in pameten zagovornik naših koristi in tak je ostal trden kot skala do svoje smrti. Naj mu bo za vse, kar je storil
SPD v Borovljah pripravlja izlet na jug
peljemo v Videm, nato se bomo mudili v Doberdobu in od tam krenil! v Trst, kjer si bomo ogledali pristaniško mesto. Na-daljna po: bo vodila preko Kopra v Portorož, kjer bomo prebili noč, drugi dan pa bomo odpotovali v Pulo in s’ ogledali dobro ohranjene znamenitosti rimske dobe. Od tam bomo pohiteli mimo mnogih lepih krajev v Opatijo, kier se bomo spet zadržali čez noč :'n uživali lepote znanega le ovišča, Tretii dan se bomo ustavili v Postojni in občudovali divne krasote svetovno znane rame. Končno se bomo vrnili preko Ljubljane, Tržiča in Ljubelja na svoje domove.
Zaradi nemotene ureditve potnih zadev in drugih priprav prosimo, da se vsi interesenti pravočasna prijavijo. Kot končni termin ' za prijave smo določili 20. april 1956. Prijaviti se je treba v prostorih Slovenskega prosvetnega društva m sprejemamo prijave vsako soboto od 13. do 15. ure popoldne. Ker je zanimanje za izlet veliko, priporočamo, da s prijavami pohitite, da pridete na vrs o.
Računamo, da bodo potni stroški znašali okoli 220 šilingov, v katerem znesku so vključeni vožnja, prenočnine in prispevki za potne listine.
dobrega za svojo družino in sosesko v vsej okolici ter slovenskemu rodu na Koroškem, izrečena prav iskrena zahvala. Rajni Majarjev oče r.aj si mirno spočije v domači zemlji na pokopališču v Š i liju, kamor smo ga dne 17. marca oh številni udeležbi žalnih gostov sprem L! na njegovi zadnji poti. Vsem preostalim naše iskreno sožalje!
Velikovec
V Dollingerjevem žagarskem podjetju v Mlinskem grabnu pri Velikovcu se je Franc Wohlbart hudo ponesrečil pri delu. S tovornega avtomobila je iztovarjal hlode, pri čemer je zdrknil na njega štiri me re dolg hlod. Delavca je podrlo na tla ter si je zlomil nogo.
Leše pri Št. Jakobu v Rožu
Preteklo nedeljo je bil v Št. Jakobu v Rožu pogreb Neže Meliha, p. d. Brada-nove matere na Brdu. Pokojna mati je dosegla starost 85-ih let ‘er je bila ena izmed najstarejših žena v okolici. Vse svoje sile je posvečala delu za domačijo in blaginjo svojcev. Posebno težko in odgovorno breme je nosila, ker ji je mož umrl že pred mnog’mi leti. Pokojna mati naj si v miru spočije od svojega delavnega življenj:, preostalim svojcem pa naše sožalje!
Sle v 1 lili požari v gozdovih in na travnikih
Plinske turbine za pogon avtomobilov
Enostavnost, majhna teža, lahek po gon ir* mirno obratovanje so prednosti plinske turbine, za katero pravijo, da bo izrinila batni mo or.
Od konca vojne naprej poznt mo že okoli sto načrtov pl nskih urbin najrazličnejših oblik, velikosti in sposobnosti, vse od 30 do 35.000 konjskih moči. V
rega pa je pl nska turbina uporabna še tam, kjer imamo na razpolago dovolj cenenega, a vendar dobrega goriva, na primer pri črpanju zemeljskega plina skozi dolge cevovode, kakršni so na primer v Severni Ameriki. Plinske turb ne pa so zelo uporabne tudi tam, kjer delo zahteva prenosni poganski stroj. Indus rija že
poraba goriva in visoka cena. Izdelati majhno urbino je težje kakor veliko.
Br tanski konstruktorji menijo, d' bodo najprej opremili težje avtomobile s plinsko turbina potem pa šele manjša športna in osebna vozila. Batni mo or je v svoji zgodovini dosegel odlične uspehe, vendar pa vse kaže, da ga v bodoče čaka ‘ežka borbe za obstanek, ker njegov vse bolj nevaren nasprotnik postaja plinska turbina.
Slika AND nam kaže poskusni avtomobil »Firebhd II«. ki ima plinsko turbino z 200 KM. Izdelala ga je tovarna General Motors. Krroserija ali oh šje tega avtomobila je iz itana, ki je zelo odporen proti najrazličnejšim učinkom.
Zvezdama Greenvvich se seli
Greenwich je zgodovinska luka ob peki Temzi niže Londona. Zna m eni , a je njegova zvezdama, znana predvsem po začetnem meridianu. Saj veste: poldnev-n k s številko 0.
Nebo nad Grecnsvichem pr postaja zaradi d"ma vedno bolj zamegleno, nagaja tudi ulična razsvetljava, zato se bo 5'aro-slavna zvezdama preselila. Se že seli. Odhaja precej južno od Londona v Herst-monceaux. Novo domovanje s are zvez-darne postopoma urejajo in pripravljajo za nove naloge. Zvezdama bo v marsičem razs rjena in modernizirana, opremljena bo z mnogimi novimi aparati in daljnogledi.
Nov svetovni atlas
omenjeno številko niso vštete tiste, katere naj bi služile pogonu le al.
Turbine doslej že služijo najrazličnejšim namenom, denimo na primer za proizvodnjo električne energje, pogonu črpalk za tekočine in plinov, za pogon kompresorjev, ladij in železniških lokomotiv. V glavnem so to turbine na notranje zgorevanje in njih gorivo je težko ali lahko olje, zemni ali drugačni plin, katran, premog in celo žaganje.
Prenekateri mislijo, da je plinska turbina isto kot reake jski letalski motor. Misel je napačna, pa tudi časovno se je plinska turbina pojavila veliko pred reakcijskim motorjem.
Majhne plinske turb’ne od 30 do 250 KM so lahke, majhne razsežnosti, vendar pa porabijo mnogo goriva in obratujejo le kratek čas. Velike plinske turbine, tiste do 35.000 KM so seveda večje, težje in bolj zapleteno zgrrjene, so pa zelo Vinkovi e in lahko obratujejo najmanj
100.000	ur. Med tema dvema skrajnosti-pa imamo celo vrsto srednje močnih Plinskih turbin, katerih vel'kost in teža sta odvisni od toplotnega učinka turbine.
Srednje velike plinske turbine že precej uporabljajo v industriji in trm, kjer zahteva delo njihove dobre lastnosti — enostavnost sorazmerno majhno težo, lahek zagon in mirno obratovanje. Razen
Ali že veste, da . . .
•	•. mora pojesti krava za vsak liter mleka, ki nam ga daje, nič manj kot 5 kg *°čne trave?
•	• • znaša brzina udarcev slovečih boksarjev do 200 km na uro?
Na morju postaja nafta nadležna
Na londonski konferenci za boj proti »niftni kugi«, je nemški delegat dr. Schubert opozoril na vznemirjajoča opazovanja nemških opazovalnic v Severnem in Vzhodnem morju. Tako na primer ima en sr m nemški majhen otok letno
360.000	mark škode. Vzrok — onesnaženja obale z nafto in podobne nevšečnosti. V zalivu Fehmarn je bila obala v širini 4 me rov in dva centimetra na debelo pokrita s plastjo nafte, z: radi česar je poginilo 10.000 morskih ptic. S svetilniške ladje »Ambrubank« so 17. aprila 1953 javili, da vid'jo oljni madež 1.6 kvadratnega kilometra.
Poročila delegacij 41 pomorskih držav (ki so predstavljale 95 % vse svetovne ladijske • or. a že), so bila vzrok, da so na omenjeni konferenci sklenili določiti nekatere morske površine, na katerih bi bilo vsako spuščanje nafte v morje prepovedano. Ta področja; so v glavnem do 50
morskih milj od obale, v Severnem morju pa celo 100 milj od obale. *
Na omenjeni konferenci pa niso proučevali samo vprašanje nafte v morju. Z mednarodnm sodelovanjem hočejo zmanjšati tudi onesnaženje notranjih voda, rek in kanalov, v kaerih je tudi vedno več nafte. Nemci na primer predlagajo naslednje ukrepe:
1.	Na ladje bi morali zgraditi nabiralne tanke, ki bi zbirali z nafto zamazane površine v notranjih vodah.
2.	Vgraditev naprav, ki bodo iz odpad-nin, ki jih iztiskajo s črpalkami ven iz ladij, ločile nafto in olja od vode.
3.	Vgraditev naprav za lov olja v izpušnih napravah mo ornih ladij.
4.	Zgraditev zbiralnih in oč ščevalnih mest in naprav na kopnem, kjer bodo zbirali vse zamazane vode, nečista olja in druge ostanke tekočin z ladij, ki jih bodo morale ladje oddajati na ta zbirališča.
ne odlomke je s človešk:m razumom nemogoče dojeti in zajeti, temu je kos edino le elektronika, ki zavzema vse širše področje v znanosti in tehniki. (AND)
izdeluje električne generatorje, ki j h lahko nameste v avtomobil, letalo ali železniški vagon. Tako imajo plinske turbine vse sir se tržišče.
O av omobilu na plinsko turb no pravzaprav še ni bilo dosti slišati in ima pravzaprav zamuda. Videli smo, da industrija, plinske turbine že dolgo uporablja in nekatere ladje SO' prav tako že opremili s takšnim pogonskim strojem. Is o velja za letala, med katerimi jih je precej vrst na turbinsko propelerski pogon.
Lahko vprašamo, zakaj je prav avtomobilska industr ja na tem področju korak zadaj. Prvi in glavni vzrok je velika
Pc drugi sve ovni vojni je nastalo 14 držav, sedem držav je izginlo z zemeljske krogle, državne meje so se izmenjale v dolžini 51.000 km, spremenjenih je tudi nad 70.000 krajevnih nazivov, zgrajenih je nad 500 velik h industrijskih središč itd. Zgolj ta dejstva so postavila tudi. risarjem zemljevidov nove naloge.
Založništvo Staufacher v Ziirichu, Švica, je izdalo nov popravljen sve ovni atlas. Obsega nad pet sto zemljevidov vseh dežel na svetu, im?, posebne zemljevide o gospodarstvu, prometu, jezikih, verah, kakovosti tal vseh držav in delov zemlje. Ne manjkajo podrobni zemljevidi Sueškega in drug'h prekopov, gibraltar-skih u rdb itd.
Vsak zemljevid je lahko izmenjati. Ob
kakršnih koli ozemeljskih spremembah dobi naročnik dot čno karto novo. Tako atlas ne zastara. Delo je v vsakem oziru vzorno. Zemljevidi so natisnjeni v 12 do 15 barvah, tisk je odličen, tudi najmanjše črke so prav dobro čitljive.
Elektronska časomerica
Neka ameriška tvrdka je izdelala elektronsko časomerico (štoparico), s katero je možno meriti tudi milijoninke sekunde. Elektronsko časomerico so izdelali zato, da bodo z njo lahko merili čas, ki ga uporabijo za svoja letenja atomske parti-kule. Vsekakor je elektronska časomerica višek preciznosti, ker tako majhne časov-
, Misli so se mu pomudile pri stanovalcih triintridesete: Ajdovec je na preži, *^°gač pripoveduje najnovejše šale in se pohota, le oči mu oprezajo vse naokrog, ^kledar jč ali spi, zraven blodi ubogi |“aPČič. Dušanu preskoči misel na druge t?.rake: k Igorju, Voju, Marjanu; vsi mi-tllK> nanje v rovu in sanjajo o izkopanih F^rih, Zvečer ga bodo spraševali. Zanje le 5° najvažnejši trenutek dneva, zanj pa ^ajlepči. Nocoj jim bo lahko povedal: ,eset metrov. Kolikšno presenečeni^ veselje in ponos je v tej preprosti šte-Jilki! Kolikšna nada! Včeraj je bil tudi i°r.v rovu: delal je na njegovem mestu.
jc odhajal, je b’l ves v praskah. Kako rP .i ne! Saj kot intelektualec ni bil vajen •žičnega dela. Misel mu je ušla na razgori1’ pri šahu, ko je podvomil v to, da bi no mogoče izkopati rov izpod polne ba-• e> Zdaj mu je bilo jasno: podcenjeval k •n?°fnost* prikrivanja. Obšlo ga je ne-aJ kakor občutek neprijetnosti in sramu, se je bil zmotil. Pograbil je desko in n^glo odplazil proti Gatu, kakor da bi
z naglico kretenj hotel odvrniti neljubo misel. Spomnil se je Voja in njunega dopoldanskega pogovora: Vojo mu je povedal, da odslej ne bodo več govorili o rovu, temveč samo o »teleskopu«. On da ga je tako krstil, ker je besedica rov v kampu nevarna. Rov — to je beg, punt, strah, represalije. In še nekaj: teleskop je kot sij v prelepi, neznani, nedosegljivi svet, ki vabi. Njihov »teleskop« pa prav tako. Dušanu je bila Vojova previdnost in primera zelo pogodu.
Za Gatovimi nogami so se kopičile vedno nove grmade grušča, kamenja, peska. Dušanu se je zdelo, da so vedno višje, pa čeprav je napenjal vse sile, da bi držal korak z Gatpm, Te grmade so mu bile kakor simboli podviga, ki se bliža svojemu uresničenju. A hkrati so ga vznemirjale: videl je, da vedno bolj zaostaja za kopačem. Poprej je bilo lahko, dokler je bil teleskop kakor kratek hodnik. A zdaj je zfnerom daljši in daljši, razdalja med jaškom in oknom zmerom večja. Prvi dve uri je še šlo, toda tretjo uro ga je Gato očitno prehitel. »Ali ne bi poskusili vlačiti deke z vrvmi?« Že nekajkrat so govorili o tem. »Pa bodo vrvce vzdržale?« Misel na tanke, slabe vrvi, ki jih je videl v kampu, ga je navdajala s skepso. »Toda nekaj moramo ukrenhi. Z vsakim dnem bo rov daljši, odnašalec bo v vedno večji stiski. Nujen bo posvet o izboljšanju prenosa!« Potem se je spet zalotil
pri drugi misli: Ali je morda njegovo delo nespretno, prepočasno? Poganjal se je še hitreje in vrtal za boljšo rešitvijo...
Že dvajsetkrat je odložil polno deko. Spet. jo je pregledal. »Še nekajkrat bo vzdržala,« si je dejal, motreč njene naraščajoče luknje. »Lesena škatla je navadno odpovedala prej,« se je spomnil. Maloka-tera je vzdržala dvajset prenosov. Ni bilo dvoma: deka je trpežnejša. Deka je dobra stvar. Bilo mu je, kot da je uspeh z deko že jamstvo nove rešitve, ki naj pospeši prenos, čeprav še ni vedel, kako.
Trikrat je krepko stisnil Gatova meča: To je bil znak za odmor. »V treh urah še nikdar nismo izkopali za dvajset transportov. Zaslužili smo počitek.« Gatu je bilo prav. Bilo mu je, kot da ga hoče zadušiti. Pravkar je nameraval za nekaj minut skriti glavo v dlaneh in ležati kot prilepljen na tleh. Že dvakrat je to napravil in je nato laže dihal. Prej ni bilo tako. V jašku je bilo zraka na pretek. Prvi metri rova so ga bili polni. V tp konico dolgega klina pa se ne prikrade zlepa. Zračenja nj. Vznemirjala ga je misel na prihodnje metre: kje je še koruzna njiva! In ko ga je Dušan stisnil, je bil zadovoljen: »Spet si bom napolnil meh! Saj ni tako hudo!«
Gato in Črt sta sedla nad jaškom. Gato je bil molčeč: truden je dihal iz polnih pljuč. Ogrnil si je srajco. Na čelu je imel dolgo rdečo liso: ko se je plazil ven, je zadel ob podpornik. Kadar se mu je kri
spet nabrala, jo je obrisal z velikim robcem, blatnim od zemlje in mokrim od brisanja potu. Črt pa je bil živ: danes je bilo njegovo' delo najlažje. »Kopač trpi, odnašalec je v največjih škripcih, dviga-ču je lahko. Jutri moram med kopače ali odnašalce,« je sklenil.
»Elektriko bi potrebovali v rovu,« je rekel naglas... »v teleskopu,« se je popravil.
»Bi jo lahko napeljal. Toda saj lahko kopljem v temi.«
Gato je govoril tiho, počasi, skoraj odsotno..
»Pa vrtalni sveder?«, se je pošalil Črt.
»Ni uporaben.«
»Zakaj ne?«
»Premehka snov.«
»Cevovod za dovajanje zraka, kaj?«
»Bom tudi brez njega.«
»Brez vrve za transport ne bo šlo!«
»Na to pa mislim že več dni!«
Prisedel je Dušan, ki je medtem že nekajkrat izginil v rov in se spet pojavil s polno deko. Potrepljal je Gata po rami:
»Gato, tega pi si nisi mislil, da boš še rov kopal.«
»Če bi moja Ana vedela, kaj počenjam tu----------« je počasi oživljal Gato.
Črt in Dušan sta prisluhnila.
»Saj ni slaba Žena, vse bi napravila zame in Otroke. Ko je zvedela, da delam za Osvobodilno fronto, mi je večkrat očitala: ,Uničil boš družin©'.’ V solzah me je

Spor o kurjih jajcih
tom in sploh ras linsko hrano, brez škode uživati v velikih množin? h. Če pa jedo kokoši tovarniško pripravljeno pičo — kostno moko in podobne reži — povzročajo njihova jajca težave v človeških prebavilih.
Za poskus je dajal doktor Brandligt svojim kokošim tri dni š aro konjsko meso in: pa govedino, ki so jo pripeljali iz klrvnice z veliko zamudo. Ko so njegovi družinski člani pojedli jajca, ki so jih kokoši znesle potem, so imeli težave s prebavo. — S številnimi poskusi je prišel doktor Brandligt do zaključka: jajce je natančna posledica sestavin, ki z njimi krmimo kokoši.
Kako se vedemo pri mizi
Bodisi doma, kakor tudi kadrr smo povabljeni drugam, na primer k znancem, ali se nahajamo v javnem lokalu, se moramo držati nekaterih pravil, kar se t:če vedenja pri mizi. V naslednjem navajamo deset izmed najvažnejših pravil v tej zadevi:
1.	K jedi prihajamo vedno po možnosti ob določeni uri v snažni obleki in z umitimi rokami.
2.	Mlajši smejo sesti šele tedaj, ko so sedli že starejši.
3.	Kadar sedamo ali vstajamo, ne smemo ropotati s stolom.
4.	Ko jemo, ne smemo srk? ti, niti strgati ali ropotati z žlico po krožniku.
5.	Za mizo 9edimo pokonci, ne pa sključeno.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Šen ali erisipel
Drobni nasveti iz kozmetike
Trebušasti so ljudje, ki se malo gibljejo, oziroma ki pri svojem delu sedijo. Pri tem trpi tudi prebava in aki ljudje so tudi pogosto zaprti. Vse to pospešuje nabiranje masti v •rebuhu. Da se temu izognemo, se je treba čim več gibati (telovadb?. za gibanje trebušnih mišic) in skrbeti za redno odvajanje. Da bo odvajanje redno, si pr'p-avite sledečo zmes: pol klograma suhih fig, pol kilograma suhih sliv brez koščic in 50 gr šene (neke vrste zdravilo) zmeljite na stroju za rezanje mesa. Iz zmesi naprrvite krvavicam podobne klobasice in zaužijte vsak večer pred spanjem približno za mali prst debelo rezino. Vsako ju ro boste potem redno šli na blato. Uživajte redno mnogo
6.	Mlajši člani onrizja počakajo, da začnejo jesti starejši in šele na'o oni sami.
7.	Kadar jemo z žlico, naj: počiva levica ob levi strani krožnika, v usta nosimo samo z desnico.
8.	Kadar nesemo žlico ali vilice k ustom, moramo dvigniti vso roko, noža pa ne nosimo k ustom.
9.	S svojim nožem ali vilicami ne smemo segati v posodo, v kateri je še nerazdeljena jed Gospodinja mora za*o skrbeti, da je povsod potreben jedilni pribor.
10.	Če smo kam povabljeni, moramo ostati za mizo db konca, če pa kdo od gostov prej odide, se mora opravičiti gospodinji.
Pravzaprav je težko na kratko objasniti odklonilno stališče, ki ga zdravniki zadnja leta zavzemajo proti kurjim jajcem, saj je jajce nekdaj veljalo za odlično hrano, zdaj pa zdravniki svetujejo omejeno uporabo, pri mnogih die ah pa jajca prepovedujejo. Pa tudi strokovno neusposobljeni ljudje so spoznali, da povzročajo jajca razne bolečine, na primer glavobol.
No, to mnenje zdravnikov je sorazmerno novo. Vse stare medicinske knjige priporočajo jajca kot odlično hrano malone za vse bolnike. Šele pred dobrimi trideserimi leti so nekateri praktični zdravniki začeli priporočati določene omejitve, doktor Mounier pa je leta 1934 zapisal, da se je zadnje čase začelo pisati o kurjih jajcih mnogo negativnega in da so zaradi ‘ega nekateri bolniki menili, da jim škoduje že mali košček poprej tako priporočane hrane.
Kako je prišlo do te spremembe? Za-kriv-le so jo kokoši, oziroma tisto, kar one jedo, piše belgiiski znanstvenik Brandligt v nedavno izšli knjigi. Ta zdravnik je napravil celo vrsto poskusov na sebi in na članih svoje družine. Ugotovil je, da je mogoče jajca kokoši, ki se hranijo z ži-
Koštrun na belokranjski način
Zreži pol kilograma mastnega ko-štrunčka na 4 koščke. Eno veliko čebulo svetlorumeno prepraži na masti, olju ali margarini in vrži nanjo koštrunovo meso. nato osoli in duši pokrito ter pridno zalivaj, da ostane sok lepo rumen. Med dušenjem prideni malo kumne, lovorjev lis‘ič, strok strtega česna, poper, sol, pol kavne žličke majarona. Ko je meso mehko (v poldrugi uri), ga potresi z dvema žlicama moke, še malo premešaj in zalij s pripravljeno kuhano krompirjevo vodo ter dodaj še tri na koščke zrezane krompirje. Posebej zreži na koščke eno sred-nje-veliko zeljnato glavo. To popari in pusti deset minut stati pokrro, da se malo omehča. Nato precedi in dodaj koštru-njemu mesu ter duši vse skupaj še pol ure. Paziti je treba da ni vse preredko, niti pregosto. Kot prilogo lahko serviraš poleg še kruhove cmoke, testenine, riž, ajdove žgance, ali pa daš na mizo kot samostojno jed.
PRAKTIČNI NASVETI
Od kosti je juha rada krlna. To preprečimo in damo juhi tudi boljši okus, če kosti prej prepražimo na prav majhni količini masti.
Dušeno meso je mehkejše in bolj sočno, če ga pred dušenjem hitro opečemo po vseh straneh. Tako dosežemo, da se sok ne more izcejati.
Šen, ki ga s tujo besedo' imenujemo erisipel povzročajo virulentne klice strepto-koki. Pogoj za nastanek je seveda možnost za vdor klic v organizem oziroma prisada in pa sprejemljivost organizma.
Bolezen nastopa zelo naglo in z burnimi maki: z glavobolom, z mrzlico in z visoko temperaturo tudi do 40 stopinj Celzija, včasih pa tudi nekaj več. Bolnik se počuti zelo slabega. Na koži se sčasoma pojavi jasno začrtana lokalna rdečina in oteklina, ki se širi naprej in povzroča močno srbenje. Ustrezne mezgovne, to je limfne žleze nabreknejo in so občutljive. Največkrat, skoraj v 90 odstotkih primerov, se šen pojavlja na obrazu, razen tega pa tudi na rokah, nogah, trupu. Pojavi se v nekaj urah do nekaj dni po okužbi s sreptokoki. Traja okoli sedem dni in prebolenju ne zapušča kake imunosti, torej je vsekakor možno, da se šen ponovi.
Za zdravljenje šena uporabljamo sulfa-
midne preparate, ki jih dajemo 3 do 4 krat dnevno v obliki tablet, vsečk ali injekcij, in pa z burovimi obkladki. Penicilin prihranimo za hujše primere in za razne komplikacije šena ali pa za oslabele in manj odporne bolnike, na primer za sladkorno bolne, bolnike na ledvicah, jetrih in na srcu, pa tudi za novorojenčke in starejše osebe.
Če hočemo šen prepreči* i, moramo kar se najbolj da paziti na telesno snago. Predvsem je važna čistoča prstov, zato je treba, skrbeti za redno striženje nohtov. Sploh je reba kožo skrbno negovati, vsako bolezensko znamenje na njej pa takoj, ko se pojavi, skrbno zdraviti, ker strep-tokoki skozi zdravo kožo ne morejo prodreti v kožo in povzročati šen.
Po zdravljenju šena kože nekaj časa ne smemo umivati z vodo in nrlom, peč pa jo je treba mazati z bor vazelinom, da tako preprečimo kakršnokoli draženje ozdravljene kože.
zelenjave, čim manj mesa in ne pijte prave črne kave, ker ta z- pira.
Najboljša telovadba za trebušne mišice bo, če boste čez dan napravili vsai 60 počepov, to lahko delate kjer koli, ud’ tam, kjer vas nihče ne vidi. Za urjenje trebušnih mišic je tudi koles'rjenje, plavanje ipd. Seveda pa to ne pomaga, če telovadimo samo kratko dobo, potem pa zoper opustimo.
Zoper gube na vrrtu priporočamo tople obkladke z ocetno k'sl no. Eno žlico očeta da-te v pol litra vode in si s o raztopino delajte vsak večer topel obkbdek za 20 minu'. Namesto ocetne kisl’ne lahko uporablja e tudi kamelični čaj. Z njim si napravite obkladek tudi na oči in obraz. Koža obraza se bo pož vila in ne bo treba uporabljati kreme.
Če so bradavice na obrazu res bradar-vice, je bolje, da jih daste odstraniti. Če so pa to materina znamenja, jih pustite pri nrru in tudi obraza ne sončite.
Roke in noge se navadno potijo zaradi labilnosti živcev. Kot protisredstvo se priporočajo 'ablete Bellalumal 3 krat po eno dnevno, roke in noge pa je vsak večer treba namoč ti z 2-odstotnim formalin-skim alkoholom.
Gube okoli oči
Gube okoli oči niso toliko znaki starosti, kakor znaki presuhe kože. Prav zaradi tega je potrebno, da dodamo koži potrebno maščobo.
Zvečer si umijemo obraz s toplo vodo in ga potem dobro obrišemo. Ves obraz Si namažemo s kakšno mastno kremo, a samo s takšno, ki vsebuje vazelin ali la-nolin. Tista mesta okoli oči, kjer so se nam napravile gubice, namažemo precej na debelo z maščobo, ki se čez noč vpije v kožo., Okoli oči se ne smemo nikoli masirati, ker bi se nam sicer koža preveč raztegnila in bi se gubice še bolj poglej bile. Če bomo deset dni skrbno mazali obraz, bomo lahko kmalu opazili prve uspehe.
Koliko mleka naj spijemo dnevno?
Mleko je zelo važno hranilo v na& vsakdanji prehrani in je našemu organz-mu neobhodno potrebno, ker vsebuje maščobo, beljakovine, kalcij in vitamine. Mr rsikdo pa mleko ne pije rad in kdor ga ni vajen, naj ga začne piti sprva le manjše količine, ki jih postopoma veča. Dobro je tudi, da začne piti kislo mleko, jogurt, je naj: sku*o, smetano in tudi maslo. Človeku pa so v različn h dobah potrebne različne količine mleka. Tako naj otrok od 2. do 4. leta popije dnevno 750 gr. mleka, od 4. do 12. leta starosti 600 gramov dnevno, od 12. do 15. leta 500 gramov, medtem ko se za odrasle lahko zmanjša ta obrok ‘udi na 350 gramov dnevno. Več mleka — 750 gramov dnevno — morrjo uživati noseče žene, doječe pa en liter dnevno.
rotila: ,Usmili se otrok!’ Pozneje mi je začela popuščati. Včasrh je z muko pre-magovala strah. O svojem delu sem ji molčal kakor riba. Če bi zvedela, kaj tu delam, bi bil konec z njo. Kar vidim jo, kako bi ji dišalo po mrliču iz tega našega jaška. Mislila bi samo najhujše. Njej bi bil rov mrtvaška jama.«
»Nam je pa rovček most v življenje,« se je živo oglasil Dušan.
Gato pa je zamišljeno nadaljeval:
»Ne vem, kako je to: V civilu sem se zamotil z otroki in ženo, z avtomobili in
motorji----------družba, dekleta-----------
zabava, denar-------------vino-------------
dolge vožnje. Zdaj pa živim samo še za ‘ta — teleskop.«
Ko se je Gato spet vrnil v okno, se mu je po prvih zamahih zlomil strgalnik. Segel je po nadomestilu: po železni zagozdi. Zaradi previdnosti je pretipal okno: v njem ie bilo manj peska kot običajno in precej več drobnega kamenja, vmes pa tudi debelejši kamni. Grušča in celo sutja ie bilo vse več in več. Zbal se je, da bi železo ob udarcih po kamnu zapelo kakor glasbene vilice. Odložil je zagozdo. Po-skus:l je z lopatko. Lopatka je doslužila, rabil jo je samo še za odrivanje peska in grušča k odhašalcu. Delo z njo je bilo zamudno. zazdelo se mu je brezplodno. Pograbil je spet zagozdo in z njo previdno strgal po peščeni in kamnitni gmoti. Za-
gozda je b:la trdna in učinkovita. Plasti so se voljno vsipavale.
Nenadno je železo udarilo ob kamen. »Zvenk« odmeva po rovu. Gata mrav-ljinči po vsem životu: lahko ga zgoraj slišijo! Za nekaj minut odneha in ves trd prisluhne vse naokrog. Nato odloži zagozdo h klinu in lopatki. Z velikimi, močnimi prsti začne grebsti v pesek, v grušč in v sutje. Prsti so zadnji, previdni strgalnik.
Ko pa spet odpre desko v barako, mu udari v ušesa:
»Karo-deset!«
»Karo-as!«
»Ne glei mi v karte!«
»Ne goljufaj!«
MILOŠ
Miloš ni poznal noči brez spanja. Sa^ mo nekajkrat v življenju je prebedel^ do iutra, ko je bil bolan in ko se je v zaljubljenosti sporekel z Nadjo. Sicer pa je pogosto poslušal mamine tožbe, da ne more zaspati, kadar ga ob večerih ni bilo domov. Spanje mu je bilo kakor sladki hip nezavesti: Zvečer se je brž; potopil vanj in — nenadno — je zjutraj spet izplaval ...
Nocoj pa ni mogel zaspati. Devetnajsta baraka se ie že davno pomirila. Ljudje so potegnili deke čez glave. Vso noč so sredi barake pekle večstosvečne žarnice —
a vendar so mnogi takoj zaspali kakor dojenčki. Miloš pa se je premetaval in legal celo na hrbet, dasi je vedel, da na hrbtu še ni n:kdar zaspal, samo na desni strani. Dogodki preteklega dneva so se mu v napetosti nočnih prividov zdeli usodni.. .
Danes je bil prvič na komandi. Uspelo ga je vrihotapiti na delo v pisarni, ker je znal italijanski. Igor in Štefan sta mu rekla, naj bo tam neopazno na preži... Štefan je poudaril besedico »neopazno« in se ob njej ustavil. »Torej me imata za neprevidnega,« se je na tihem jezil Miloš.
Zvečer se je vrnil v kampo. In zdaj so ga preplavljale brzice vtisov, ki jih je zaman skušal obvladati. Trudil se je, da bi v nekem redu obnovil potek dneva.
Takoj zjutraj je bilo. Pred glavno pisarno je pred kolonelom stal seržente Mo-linaro:
»Neka dama iz Ljubljane želi govoriti z vami.«
»Te lepa?« .
Kljub svojim šestdesetim letom je bil kolonelo raven kakor smreka. Molinara je to vprašal, kakor da sprašuje dežurnega o številu boln:h pri apelu.
»Da!« Je raportiral Molinaro. V očeh ni mogel prikriti strastnega zanimanja za damo.
»Je mlada?«
»Da!« je spet odsekal Molinaro.
»Naj počaka!« Kolonelo je zamahnil s pasjim bičem. Njegova velika usta so se
spet zaprla. Bil je podoben energični stari babi. Obraz mu je bil negiben. Nagubana, rumena koža, polna izpuščajev, je spominjala na mumijo.
Mol’naro je odšel, v telo trd kakor lesen pajac; ves obraz pa se mu je skremžil v pohlepu po lepi neznanki.
Miloš je z vljudnim nasmeškom opazoval ves prizor. Več let instruiranja prt imovitejših druž:nah mu je navrglo spretnost vljudnosti in zunanje prijaznosti.
Ko je Molinaro odhajal izpred kolo-nelove pisarne, se je Miloš spomnil pripovedovanj alpinca Maria: Molinaro po bližnjih vaseh prevzema alpincem dekleta, celo cipe. Vse jim hoče pobrati in nikdar mu ni dovolj. Mario ie prejšnio nedeljo — vse to je pravil Milošu, medtem ko ga je bril — sedel v gostilni z dvema dekletoma. »Tekoča hrana« je v velikih steklenicah romala na mizo. Razpoloženje je raslo. Ena izmed deklet — ime ji jf pozabil — mu je bila vedno bolj v?el-Več ko je popil, lepša se mu je zdela-Ogledovala si je njegovo uro in jo hotel* zamenjati za svojo. Njena je morda bila slabša, toda Mariu to ni b:lo važno. Vprašal jo je: »Ali rada spančkaš s fanti?* »Ne!« se je zasmeiala. »In vi?« mu je takoj vrnila. »O, z dekleti, jaz---------da?*
ie vzdihnil Mario. Takrat je vstopil M0*-linam
(Se nadaljuje)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Tržni razve/ v zadnjih lednih
V	članku o izgledih prašičereje v letu 1956 dne 9. decembra 1955 je b lo pove-dano, da bo treba v prvih treh mesecih le"ovnjega leta računati s prekomerno ponudbo pitancev in z razmeroma n zkimi cenami. Ta napoved se je v pogledu na ceno že v januarskem tržnem pregledu ukazala za pravilno. Še bolj pa njeno pravilnost potrjuje pregled razvoja na sejmih v S . Marxu tekom februarja in prve polovice marca.
Dočim so pitance v St. Marxu v povprečju januarja plačevali še po 13.06 do 13.70 za prvi razred, 12.54 — 13.— £a drugi razred in po 11.42 — 12.46 za tretji razred, se je cena sicer v prvih treh tednih februarja, ko je bila zaradi mraza ponudba pičla, nekoliko popravila, zato pa je koncem februarja in na prv'h dveh sejm‘h mrrea močno padla. V povprečju tadnjih treh tednov so v St. Marxu plačevali prvi razred le še po 12.93 — 13.80, drugi razred po 12.40 — 12.90, tretji razred pa po 11.50 — 12.30.
Na Koroškem je cena pitancev nihala med' 11 in 12 šiling’. Ves čas pa so s Koroške izvažali pitance na Dunaj, v prvi polovici februarja tedensko po 130 do 150, od sredine februarja naprej pa tedensko po 200 do 300. Na Dunaju so za pitance dosegli 12.60 — 13.30.
V	februarju pa .se je požvilo trgovanje 3 p u j s k i. Cena, ki je začetkom leta nihala med 14 in 16 šil., je v februarju na * **
rasla na 17 do 19 in stoji trenu no med 16 do 17 šil.
Sedanji nezadovoljivi položaj pri p’tan-cih utegne trajati še kakšnih 14 dni do treh tednov. Po septembrskem šte ju prašičev je namreč pričakovati, da bo prišlo v mesecih od aprila do junija ca. 15.000 pi-ancev manj na trg kot lani v istem času.
Padajočo ceno pitancev je nekoliko izravnavala cena goveje živine. Ponudba v St. Marxu se že od decembre sem drži na tedenskem povprečiu 1550 do 1650 glav, kar je za 150 do 250 manj od novembrsike tedenske ponudbe. V teku februarja se je cena nasproti januarju nekoliko popravila, prva dva tedna v marcu pa kažeta rahel padec.
marec
8.----11.60
9.----11.25
7.30— 9.50 9.50 — 11.50 6.----9.—
Koroško kaže-
februar
voli	8.50—11.85
biki	9.45 —	11.56
krave	7.60 —	9.86
telice	9.50 —	11.67
klobasarice 6.02 —	9.—
Februarska poročila za jo, da se je izvoz ž vine iz Koroške povečal. Tekom februarja je bilo na Dunaj, Tirolsko, Talijo in Bavarsko prodanih nad 200 govedi. Talija in Bavarska kupujeta vole in plačata 9.— — 9,50. Klavne krave gredo po 6.------9.—; klavna tele-
ta držiio ceno z 12.50.
Pitalšča so kupovala 24. 2. na. sejmu v
Gmiindu vole po 9.-------9.80, krave po
4.100 do 6.200 in telice po 2.800 do 4.500.	Blaž Singer
^Vafeup sadnih drevesc je stvar zaupanja
Ta pregovor je plod spoznanj starih izkušenih sadjarjev. Njegov smisel je globok in bi b lo prav, če bi se ga spomnil vsak kmet jeseni in vigredi, ko mu od vseh strani nepoznane drevesnice ponujajo sadna drevesca. Smisel tega pregovora je: Niso vsa drevesca enako dobra, ne odgovarjajo drevesca vsake drevesnice povsod in na vsaki zemlji.
Drevesca iz globoke in rodovitne zem-
I gnojenjem <2c rednih sadnih letin
(Nadaljevanje in konec)
Umetna gnojila dajemo drevesu tudi s rom, da j h od kapa krone navzven v ši-rini enega metra spravimo z lopa'o v zemljo. Na več mestih privzdignemo v razdalji po 70 cm travna rušo z lopato in spustimo pod njo suha umetna gnojita. Ponekod dajejo umetnal gnojila tudi v luknje, ki so jih napravili z železnim kolom. To je za suha gnojila manj priporočljivo, je pa dobro za zalivanje gnojni-?=• Boljši način gnojenja, ki se je po sadiko naprednih deželah že udomačil, je gnojenje z gnojilno sulico (Diingelanze).
'udi tu napravijo vbode s sulico, v ka-rore tečejo pod močnim pritiskom sadne »kropilnice raztopljena (običajno 10 %na) untetna gnojila. Pritisk razprši po štirih luknjicah raztopino v gotovi širini, odtisno od pritiska škropilnice in stisnjeno-zemlje, v peščeni zemlji v večjem, v >hni p«; v ožjem krogu.
fosforne kisline 25 kg
kar odgovarja razmerju	1
Navedeni kilogrami pomenijo čista hranila. Superfosfat vsebuje 16 do 18 °/o fosforne kisline, kalijeva sol 38 do 42 % kakijevega oksida, nitramoncal pa 20 °/o du-iika. Količine čistih hranil, ki jih drevo Porabi, se nam zdijo nizke. Drevesu mo-
Dttvčne
mere
v letu 19SC
Letošnji odlok o pavšaliranem obdav--cnju kmečkih obratov določa, da se bo
** dohodninski davek za le o 1955 in Predplačilo tega drvka za leto 1956 vze-i kot osnovna dohodnina 55 % (pri gor-"i’h kmetih pa 45 °/o) enotne vrednosti Jetije. Za obdavčenje blagovnega prosta pa bo služil znesek 220 % (pri gor-kmetih pa 165 °/o) enotne vrednosti.
p®cen/ena gnojila za zboljša~ **^c "planin in gorskih pašnikov
Lakot vsa zadnja leta teče tudi letos Preko agrarnih okrajnih oblasti akcija za dojenje planin in gorskih pašnikov z Jrr>etnimi gnojili. Prošnje je treba naj-^°Zllete do 15. aprila vložiti pri pristojni i^r?rrjj okrajni oblasti. Tozadevni for-1 uliarji so na razpolago tudi na sekreta-'a5u Slovenske kmečke zveze v Celovcu.
;	,° odobreni prošnji se gnojila za gno-
' planin dobijo po znižani ceni.
Subvencije za Učne ograje na -planinah
• Prav ^ se lahko do 15. aprila vložijo Pn agrarnih okrajnih oblasteh prošnje P<lan’>jfnC1K> za napravo žičnih ograj na
Ob čajna umena gnojila imajo neraz-topljive snovi, ki bi pokvarile ventile škropilnice. Torej je potrebno, dr. mineralna gnojila najprej raztopimo v škafu in šele potem, ko se netoplj ve snovi usedejo na dnu, pretočimo raztopino v škropilnice. Thomasova moka se ne raz opi in je za tovrstno gnojenje neuporabna. Sicer pa izdelujejo že posebna gnojila brez usedlin, ki so pa dražja. Povsod, kjer pri motornih sadnih škropilnicah še nimajo gnojilnih sulic, bi bilo prav, da si jih oskrbijo.
Koliko hranil rabi sadno drevje Jia 1 ha površine? S tem vprašanjem se je bavilo dosti strokovnjakov, ki so prišli do gotovih zaključkov, ki nam povedo, koliko glavnih hranil pon: bi sadno drevo na leto in v kakšnem razmerju moramo gnojiti. Strokovnjaki sodijo, da potrebuje sadovnjak po hektarju površine:
dušika kalijevega oksida 69 kg	98 kg
3	:	4
ramo dati v resnici veliko več, ker korenine ne dosežejo vsega. Tudi zemlja zadržuje hranila, ali pa jih voda splakne in spere v glob na i d. Gnojilni obrok moramo zaradi tega zvišati vsaj za polovico. Pravilni obrok gnojenja pa bomo našli, če bomo opazovali, kako odgovarja drevo na gotovo količino gnojil, kako se po gnojenju razvija drevo in kako sad. Za prevelike odmerke je drevo občutljivo dejansko samo pri dušiku, ki žene v rast. Pri obilici dušika raste drevo predolgo v jesen, les ne dozori in drevo lažje pozebe. Tudi plod se pri obilici dušika preveč razvija in je zato praznega okusa. Bolezen, ko vidimo na plodu jabolk rjave odmrle pege v zunanjem delu mesa (Stippigkeit), je dostikrat posledica preobilnega dušika.
Potrebo gnojil izračunamo lahko tudi po obsegu debla. Za naše prilike je najbolj pripravno računanje na obseg od drevesne krone pokrite površine v kvadratnih metrih.
Hlevski gnoj in navedena umetna gnojila potrebuje drevo za rast, za razvoj in zdravje cvetnega popja, plodu in lis* ja. Če primanjkuje enega hranila, je že vse v neredu. Posebno v letu rodnosti potrebuje sadno drevo veliko hranil, ker more samo ob zadostni prehrani poleg dajanja sadja nastaviti še cvetna popje za rodnost v naslednjem leu. Z rednim gnojenjem bomo torej v povezavi s škropljenjem in redčenjem kron dosegli vsakoletno rodnost sadnega drevja. Tako bomo prišli tudi v sadjarstvu na svoj račun in bomo manj odvisni od muhavosti trga v letih, ko je obilica sadja.
Ing. Marko Pol cer
Ije, ki so poleg tega še z močnim dušična-•im gnojenjem prisiljena k bohotni rasti, pr' nas razen izjem ne uspevajo. Nagla in prisiljena rrs: v drevesnici ima za posledico deblo z gobastim in za pozebo občutljivim lesom, ki naših ostrih podnebnih razmer ne prenese. Tudi korenine, stvorjene v prerodovitni in močno z dušikom gnojeni zemlj’, v naših slabih zemljinah ne poženejo potrebnih novih koreninic. Zato drevesca iz nepoznanih drevesnic pri nas počasi rastejo, vel ko p>a jih sploh že v prvih letih odmre. Ob pravilnem sajenju, primerni zemlji in zalivanju v suši sme pog’ni i samo 2 do 4 % drevesc. Tak uspeh dosežejo pri nas samo sadjarji, ki kupujejo drevesca v domači drevesnici. Od sadjarjev pa, ki kupujejo drevesca preko agentov iz nepoznanih drevesnic, smo dostikrat sl šali, da jim je poginila polovica, pa tudi več drevesc.
Navzlic temu p>a izdajo naši kmetje še vedno veliko težko prigaranega denarja za drevesca iz najrazličnejših drevesnic, ki so sicer na oko lepa, a jih že po prvih letih razočarajo. Ob tem traijo še dragoceni čas s sajenjem in čakanjem na
prvi pridelek, ki — če sploh — pride šele čez le~a.
Vedno bolj pogosto se tudi dogaja, da se tuje drevesnice poslužujejo domačinov za zbiranje naročil. So prč spoznale, da domač človek še največ opravi. Tudi to • nas ne sme motiti, ker pri nakupu sadnih drevesc ne gre za človeka, temveč za drevesnico, ki se našega znanca poslužuje. Take drevesnice zaiož jo svoje zastopnike z bogrro zbirko slik lepih sadovnjakov in še lepš h sadnih sort. To pa nam nič ne pomaga, kajti noben zastopnik ne more prevzeti jamstva, da bo drevesce tudi pri nas enako raslo in da bo sorta dajala tudi pri nas *ako lep in zdrav sad.
Opozorili b: še na primer iz lanske jeseni. V gališki in žitaroveški občini — iz kmetijske zbom ce pa smo slišali, da tudi na Gosposvetskem polju — je zbiral naročila za drevesca proti predplačilu »zastopnik«, ki je proti predplačilu zagotavljal, da bo prišel drevesca sam sadit. Od marsikaterega kme‘a je s svojo zgovornostjo :’n obljubo scukal cele stotake, drevesc pa seveda nikoli ni poslal. Končno so temu »zastopniku« prišli na sled, toda kaj je to pomagalo, ko je bil denar zgubljen.
Združenje avstrijskih drevesničarjev je tudi sklenilo, da vpelje za sadna drevesca eno no ceno. Nepoznane drevesnice, ki prodajajo pod to ceno, imajo brez dvoma vzrok za to. Najbolj verjetni vzrok bo v tem, d~ so v svojem okolišu že zgubile v. o veljavo in da zaradi tega z nizko ceno in veliko reklamo iščejo tržišče in lahkoverne ljudi drugod. Če pa že povsod, potem tudi pri nakupu sadnih drevesc drži pregovor: Kdor poceni kupi, drago kupi.
Še enkrat ponavljamo: Naši kraji so sicer med nrjlepšimi v Avstriji, toda imamo podnebje, kjer sadno drevje rado pozebe. Zato potrebujemo drevesca, ki so odporna proti pozebi. To pa so le drevesca za vigredno sadrev, dobro preuda-za deblotvorec soro, ki ji mraz ne škoduje. Zato sedaj, ko kupujemo sadna drevesca za vigredno saditev, dobro preudarimo, kaj bomo kupili. Važno je dvoje: sorta, ki zanesljivo uspeva in jamstvo drevesničarja cli zastopnika, da je bilo drevesce dvakrat cepljena.	(bi)
ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG SMtujCL_______________________________
Vsestransko uporabna motorna kosilnica
V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo motorne kosilnice in izpodrivajo nekdanje konjske kosilnice. Toda če se kdo odloči za nakup takega stroja, se bo najprej zanimal kakšna vrsta kosilnice bi najbolj odgovarjala, pojavili pa se bodo tudi prvi pomisleki. Razen domačih izdelkov je še vrsta kosilnic nemške odnosno švicarske izdelave. Nastane vprašanje, za katero se bomo odločili? Mi vam svetujemo, da pri izbiri gledate predvsem na sledeče: Stroj naj bo res kvaliteten in po možnosti večstransko* uporabljiv. Obe lastnosti v dobri meri združuje v sebi zgoraj omenjena motorna kosilnica »MD IV« tvrdke M. Mayer. Da je tehnično neoporečna, kaže spričevalo državnega preizkusnega zavoda za stroje.
Ves čas preizkušnje ni bilo kakršnih koli tehničnih motenj. Zgrajena je tako, da v polni meri služi svojemu namenu.
Celo nevajena roka se ji kmalu privadi.
Tudi v hribovitih legah stoodstotno izpolnjuje svojo nalogo. Motor kosilnice je možno uporabljati tudi kot »motorni plug«. To se napravi takale: Na navadni obračalni plug z železnimi ali gumijastimi kolesi se montira motor kosilnice, ki ga žene. Da ni treba celo naprava prevažati s posebnim vozilom, je izdelana tako, da je možno mesto pluga priklopiti navadni kmečki voz. Tako služi potem praktično kot enoosni traktor. Na stroj se lahko montirajo razen tega tudi dodatni deli za okopavanje in osipavahje krompirja, koruze in pese. Poleg tega se motor (ki ima 5 konjskih sil) brez nadaljnjega uporablja tudi kot gonilna sila pri slamoreznicah, mlinih in podobnih strojih.
Cena, ki znaša za kompletni stroj šil.
13.550.— se zdi mogoče na prvi pogled visoka. Toda treba je samo preračunati, koliko s ane vsak posamezni pripadajoči dbl, potem se lahko ugotovi, da je cena
za tako mnogostransko uporabljivi stroj razmeroma nizka.
Preden se boste torej odločili za to ali drugo kosilnico, sporočite Zvezi slovenskih zadrug ali krajevni zadrugi, da vas obišče naš srojni referent, ki vas bo še podrobneje seznanil z opisano ali po želji tudi z drugo motorno kosilnico. Prepričani smo, da boste z njegovim posredovanjem kar najbolj zadovoljni.
Koristnost hladilnikov
Mogoče zveni v ledenomrzlih dneh nekoliko čudno, da govorimo o napravah za hlajenje. Toda pomislimo samo malo naprej na prihodnje mesece. Vsaka gospodinja ve, kako hvaležna je taka naprava v toplih dneh, ko se skisa mleko, osmradi meso in se pokvari vrsta drugih živiL'Zato je danes tiha želja vsake napredne gospodinje, imeti v shrambi hladilnik, ki ji varuje živila pred pokvarjenjem in jih ohrani cele tedne sveža. Za kmečko gospodinjo je to še posebno važno, saj sveža kvalitetna živila bolje proda. Predvsem pa prihrani mnogo na času, ker gre na trg prodajat ali pa za lastno kuhinjo kupova- kadar ji najbolj ustreza: v hladilniku se ji roba ne pokvari.
Hladilnikov in hladilnih naprav poznamo danes mnogo vrst in velikosti. Tudi skupne hladilne naprave so se močno udomačile po vaseh zaradi nižje cene v primeri s hladilnim prostorom.
Trenutno je v teku posebne akcije do 31. marca 1956 ugodna priložnost za nabavo hladilnikov »Elektrolux«. Znamka je poznana in priznana. Nabava je možna tudi na obroke.
Kmečke gospodinje, sporočite svoje želje domači zadrugi in obiskal vas bo naš s rojni referent.
Celovec, petek, 23. marec 1956
Stran 8
Štev. 12 (726)
Zaslužena počastitev dvornega svetnika Heinzela
Počastitve, kakršno je doživel zadnji petek, drJe 16. t. m. ob svojem 75-let-nem jubileju dvorni sve nik Julius Hein-zel, so deležni le redki. Na to slovesnost se je zbrala vsa, kulturna javnost Celovca v modri dvorani Doma glasbe. Med številnimi gosti je vodja oddelka za kulturo pri deželni vladi dvorni svetnik dr. Ru-dan posebno pozdravil oba namestnika deželnega glavarja M. Krassniga in H. Fer-li scha, nadalje generalnega konzula FLRJ v Celovcu Dušana Bravničarja in italijanskega konzula, deželna svetnika Pabsta in Scheiberja, poslanca zveznega sveta H. Simo, župana deželnega glavnega mesta P. Grafa, več deželnih poslancev in druge.
Po uvodnih besedah dvornega svetnika dr. Rudana je imel slavnostni govor namestnik deželnega glavarja M. Krassnig, ki je opisal življenje in velike zasluge jubilanta na kul urnem področju, še prav posebej za kulturno obnovo dežele po drugi svetovni vojni. Jubilantu, ki si je že pred vojno kot ravnatelj največje gimnazije v Avstriji, še posebno z dograditvijo obširnega prizidka k celovški gimnaziji pridobil priznanje velikega šolnika, gre poglavitna zasluga za obnovo med vojno popolnoma uničenega šolstva na Koroškem. Ko je s 60 leti dvorni svetnik Hein-zel zapustil mesto deželnega šolskega nadzornika, je bilo to težavno delo v glavnem končano, ni pa jubilant še končal svojega ustvarjalnega dela na kulturnem področju. Poklican na mesto vodje kulturnega oddelka pri deželni vladi je posvetil vse svoje sposobnosti za izgradnjo kulturnih središč in kulture na sploh v deželi. Prekrasni Dom glasbe, narodopisni muzej pod odprtim nebom, rastlinsko-sociološki institut prevzem muzeja v oskrbo dežele, izkopanine na Štalenski gori, obnova gledališke dejavnosti v Ce-
lovcu in še plodno navezovanje in pospeševanje kulturnih stikov s sosedno LR Slovenijo in Furlanijo so najbolj vidni dokumenti Deinzelovega kulturnega prizadevanja.
Ostali govorniki so slavili še specielna področja jubilantovega delovanja, med njimi je posebna dvorni svetnik dr. Moro kot ravnatelj Deželnega muzeja obširno orisal Heinzelove zasluge za Deželni muzej in arheološka raziskovanja ria Koroškem.
Na koncu je spregovoril še jubilant sam, ki je pri svoji znani skromnosti poudaril, da tega slavja ni zaslužil, da je vršil le svojo dolžnost na mestu, kamor je bil postavljen in da bi vseh navedenih del pač ne mogel uresniči d, če mu ne bi bila dana za to možnost s službenim mestom. Opirajoč se na svoje bogate življenjske izkušnje je izrazil strah pred bodočnostjo, če med človeštvom ne bodo zavladala načela resničnega humanizma. On osebno da bo kljub visokim letom vse svoje sile posvetil uresničitvi povezovanja in sporrzumevanja med narodi v smislu humanistične izpovedi pesnika »ne za to, da bi sovražil — za to, da; bi ljubil, sem tukaj!«
Slavnost so zaokrožila glasbena izvajanja znanega Schweyda-kvarteta in Ma-drigalnega zbora.
Koroški Slovenci se pridružujemo številnim gratulantom in ob tej priložnosti ugotavljamo, da je za časa jubilantovega delovanja v oddelku za kulturo pri deželni vladi prvič v zgodovini tudi trša osrednja kulturna organizacija bila deležna pomembne kulturne subvencije in upoštevanja njenih potreb, za kar se mu je Slovenska prosvetna zveza 'udi ob tej priložnosti še posebej zahvalila.
Obiski na sedežu OZN
Čedalje več obiskovalcev iz New Yorka in ■sosednjih amerišk:h držav prihaja na ogled sedeža Organizacije združenih narodov. Pa tudi mnogi tujci, ki prihajajo v ZDA, si kaj radi ogledajo veliko s ekle-no palačo na East Riverju. Tako si je na primer lani ogledalo sedež Združenih na-rodbv 700 000 Američanov in tujcev. Zlasti radi prihajajo tujci v poštni urad, kjer je mogoče dobiti priložnostne znamke Združenih narodov, hkrati pa odpraviti tudi vso poslovno poš o. Zraven pošte je velika knjigarna, v kateri si obiskovalci
lahko preskrbijo vse, kar je bilo izdano v okvirju ZN.
Razen tega je v palači OZN tudi posebna. trgovina, ki prodaja dragulje, spominčke in umetnoobrtne izdelke iz vseh koncev sveta. V posebni dvorani so razstavljeni pod steklom najrazličnejši zgodovinski predme i in dokumenti, med drug'mi tudi simbolični ključ k pariški palači Chaillot, ki ga je leta 1948 izročil francoski zunanji minister takratnemu generalnemu sekretarju OZN.
Živ predzgodovinski človek
Ljudje se vedno znova vračajo k razburljivi uganki o svojem nastanku. To je vprašanje, ki poleg znanstvenikov zanima tudi povprečnega človeka. Po vsem tem ni nič čudnega, če so pred kratkim v Maroku naleteli na bitje, ki po splošni presoji us reza predzgodovinskemu človeku. Pravzaprav neobičajno je dejstvo, da je ta človek živ. Prebiva v dolini Da-des, oblika njegove lobanje je skoraj živalska, pa tudi posameznosti: globoko vdrte in skrite oči, močno razvita spodnja čeljust, spominjajo na dosedanje pri-
merke predzgodovinskega človeka. Njegovi udi ustrezajo primitivnemu nač r.u življenja: roke so lopa aste, stopala gibčna. Toda tako lobanjo kot ostale dele njegovega telesa bo mogoče primerjati s predzgodovinskim človekom šele po njegovi smnta. Za zdaj so v teku samo pogajanja, komu bo ta človek po smrti pripadel. Američani ponujajo zanj milijon frankov, medtem ko Bassou, kakor ‘ega človeka imenujejo, noče slišati o nobenem znanstvenem delu in so ga le stežka pripravili do itega, da se je za slikanje za silo oblekel.
V Franciji cvete trgovina z dekleti
Pristoine oblasti v Franciji javljajo, da je preteklo leto izginilo petnajst t soč deklet. Domnevajo, da so jih po večini spravili v javne hiše v Severni Afriki, na Bi žnjem Vzhodu in v Južni Ameriki. Oblas ,i menijo, da je v Franciji razpredena velika organizacija trgovcev z dekleti. Svoje žrtve spravljajo z zvijačo in tudi nasilstvom v inozemstvo.
V časopisju na primer pogosto lahko berejo vabljive oglase, ki obetajo dekletom prijetne službe v inozemstvu. Pri belem dnevu se odigravajo na ulicah različne scene, rerimo, da kakšna stara gospa poprosi mlado dekle, da bi ji pomagalo čez cesto. Na drugi strani pa je že pripravljen avto, v katerega potisne žena razočarano dekle. V avtu jo omamijo s kloroformom ter jo odpeljejo. Mnoga dekleta, ki pridejo obupana iz posredoval-
Modernizacija prometa v Sovjetski zvezi
V Sovjetski zvezi bodo že v bližnji prihodnosti začeli voziti potn ški in ekspresni vlaki na glavnih progah s hitrostjo 150 do 160 km na uro, tovorni pa od 100 do 120 km. Sovjetska, industrija bo opremila železnice z močnimi električnimi lokomotivami. Vozile bodo lokamo ive s plinskimi turbinami in sto‘on-skimi vagoni. Posebno močne železniške tračnice s čvrstim spodnjim ustrojem, električno-pnevmatične kretmce, avtomatične in 'telemehanične naprave, vse to bo omogočilo varno vožnjo brzovlakov.
Rok za oddajo davčnih prijav podaljšan
Zvezno ministrstvo za finance javlja, da je termin za oddajo davčnih izjav za leto 1955, in sicer za korporacijski, dohodninski in obrtni davek na splošno podaljšan do 31. maja 1956.
Najzanesljiveje rastoče jabolčno drevesce kupite v drevesnici Ing. Marko Polzer, pd. Lazar, pošta Št. Vid — St. Veit im Jauntal
nic za delo, ncsedeio priliznjenim in premetenim ljudem, ki jih tolažijo ter jim zagotavljajo dobre službe. Primeri se tudi, da kdo naprosi dekle, naj zanese kakšno pismo v določeno hišo. Ko pa pr‘de tja, jo omamijo in ni več vrnitve. Zelo priljubljeno sreds^tvo so tudi navidezni zakoni- z izmoljenimi imeni, ker poročenemu možu ne brani nihče odpotova l s svojo ženo v inozemstva. Ženitno potovanje pa se konča v sužnosti kakšne javne hiše.
Rešitev od nadležnega pasu na vzmeti, od stegenske opasice in gumijastega pasu
+ Kilavi-Bruchleidende +
Odrešenje z neprekosljivim, sodobnim patentnim kilnim pasom, brez vzmeti brez stegenske opasice, brez gume, priporočen od odličnih kirurgov, nov in dragocen preobrat na področju medicine za kilave.
Ta edini v Avstriji obstoječi specialni kilhi pas je brez jeklenih vzmeti, brez stegenske opasice in gume, zagotavlja dobrodejno, lahko, neovirano noše pri vsakem delu ter zanesljivo pomoč tudi v najtežjih primerih. Zdravniška dokazano bodo težave zaradi kile popolnoma odstranjene.
Odjemalci pišejo: „Sem zelo zadovoljen in ne čutim nobenega kilnega pasu." Patent je prijavljen v tu- in inozemstvu. Dopise in vprašanja pošljite na naslov iznajditelja:
Dipl. ing. Hans Napotnik, Postfach 79, Wr. Neustadt.
Stranke sprejemam:
Ždezna Kapla (Eisenkappel) v četrtek, 29. III. 1956 v gostilni Neudorfer
Celovec (Klagenfurt) v petek, 30. III. 1956 v hotelu ,,Stadt Triest" Villacher-strasse 3.
GOVORIM TUDI SLOVENSKO!
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45. 6.45, 7.45, 12.30, 17.00. 19.45. 22.00.
Sobota, 24. marec:
5.50	Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Slovenska oddaja — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.3C Pozdrav nate — 17.10 Glasba iz filmov — 18.00 Veselo in poskočno — 18.30 Oddaja za ljubitelje zborovske glasbe — 20.10 Zaljubljen v eno melodijo (glasbena igra).
Nedelja, 25. marec:
6.20	Veseli lovci — 7,25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Kmečka oddaja — 9.10 Promenadni koncert — 11.10 Veselo zveni, veselo doni — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Otroški oder — 17.00 Koncert za vse — 19.00 Športne vesti —-
20.00	Oddaja iz Westfalske — 21.00 Kriminalna uganka.
Ponedeljek, 26. marec:
5.50	Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.00 Opoldanski koncert — 14.00 Slovenska oddaja — 14.30 Knjižni kotiček
—	15.30 Otroška ura — 16.35 Znanje za vse
—	18.00 Šlagerji — 18.15 Mladinska oddaja
—	20.10 Glasba za milijone.
Torek, 27. marec:
5.50	Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Današnji medicinski
problemi — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11 DO Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Slovenska oddaja — 15.30 Ženska oddaja — 16.50 Kulturne vesti — 18.15 Iz parlamenta — 18.40 Oddaja za delavce —
19.30	Za vas, gospa — 20.10 Operni večer.
Sreda, 28. marec:
5.50	Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura —
18.00	Šlagerji — 18.45 Slovenska oddaja — 20.10 Oddaja avstrijskih zveznih železnic.
Četrtek, 29. marec:
5.50	Kmečka oddaja — 7.00 Jutranja glasba — 9.00 Pozdrav nate — 11.00 Ljudska in domača glasba — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.00 Opoldanski koncert — 14.00 Slovenska oddaja — 15.30 Ženska oddaja — 16.35 Znanje za vse — 16.50 Kulturne vesti
—	21.00 Glasba iz Verdijevih oper.
Petek, 30. marec:
5.50	Kmečka oddaja — 7.00 Jutranja glasba — 8.45 Domovina in čas — 12.02 Orkestralni koncert — 13.00 Opoldanski koncert
—	14.00 Slovenska oddaja — 14.45 Komorna glasba — 19.05 Odmev‘časa — 19.55 Lokalna poročila.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00, 15.00, 17.00. 22.00.
Sobota, 24. marec:
6.20	Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za dom in žene — 11.45 Pojte z nami, otroci! — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Za prijetno razvedrilo — 14.30 Pionirski kotiček — 16.00 Koncert po željah —
17.15	Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Okno v svet — 18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 25. marec:
6.00	Prijetno nedeljsko jutro vam želijo priljubljeni ansambli in solisti —	8.00 O
športu in športnikih — 8.15 „Nedeljski pozdrav", spored slovenskih narodnih pesmi —
10.00	Dtužinski pogovori — 13.30 Za našo vas — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 16.30 Na Gorenjskem je fletno — 21.00 Kulturni razgledi.
Ponedeljek, 26. marec:
6.25	Pisana vrsta domačih pesmi in napevov — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Radijska šola: Turki pred Dunajem — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koroške narodne v priredbi Pavla Kernjaka — 14.35 Filmske melodije —
15.15	Iz arhiva slovenskih narodnih pesmi —
17.15	Želeli ste — poslušajte! — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 „Stara pravda", izvaja Akademski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca.
Torek, 27. marec:
6.20	Naš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki -p 11.45 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi in napevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Za dom in žene — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.30 Športni tednik — 20.00 Tedenski notranje-politični pregled — 20.10 Slovenske narodne pesmi, polke in valčki.
Sreda, 28. marec:
6.25	Operetna in lahka glasba — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Filmske melodije —-
12.30	Kmetijski nasveti — 13.35 „Od Triglava do Ohrida", spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.30 Modni kotiček — 18.40 Dela slovenskih skladateljev poje Mariborski komorni zbor.
Četrtek, 29. marec:
6.25	Priljubljene popevke — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Za dom in žene — 11.45 Glasbena oddaja za pionirje — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Novi filmi — 14.40 Narodne pesmi — 16.00 Glasbene uganke -"
17.15	Želeli ste — poslušajte! — 18.10 Pesen0 skozi stoletja — 18.30 Družinski pogovori " 20.00 Kulturni obzornik — 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 30. marec:
6.25	Od melodije do melodije — 7.10 Za' bavni zvoki — 11.05 Za vsakogar nekaj
12.30	Kmetijski nasveti — 13.35 Pester spO' red opernih melodij — 14.30 Zanimivosti doma in po svetu — 17.15 Želeli ste — po^V šajte! —	18.00 Spoznavajmo človeka: čj**
značaja — 18.15 15 minut s Kmečko godbf — 20.00 Tedenski zunanje-politični preg*e