OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxi. — leto xxxl
cleveland, ohio. tuesday (torek), AUGUST 17, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 160
DomaČe vesti
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile 16. julija pri Mr. in Mrs. Ben Krištoff na Fullerton Ext., RFD 1, Novelty, O., in jima pustile krepkega sinčka, kateremu so dali ime Richard Carl. Materino dekliško ime je bilo Frances Klein. Mati in dete se dobro počutita. S tem je postala Mrs. Jennie Kristoff na 1563 E. 173 St., šestič stara mama, Mr. in Mrs. Joseph Klein, 19407 Mus-koka Ave., sta pa v drugič "grandpa" in "grandma". Čestitamo !
Zapadne sile so na delu, da ustanovijo 'zapadni Reich"
Veruje se, da je ustanovitev zapadno-nemške države glavni kamen spotike v tekočem sporu med zapadom in vzhodom
Pismo iz domovine
V našem uradu imamo pismo iz stare domovine, naslovljeno na Paul Vukovich, kateri ga lahko dobi če se zglasi v uradu.
Seja Wallaceovega kluba
V sredo zvečer ob osmih se vrši seja Wallaceovega kluba v Euclidu, v Slov. društvenem domu na Recher Ave. članstvo in oni, ki se zanimajo za izvolitev Henry A. Wallacea za predsednika, so prošeni, da se gotovo udeležijo.
Adamičeva knjiga "From Many Lands" med 400 najboljših
Pozdravi
Pozdrave s konvencije ABZ, ki se vrši v Ely, Minn., pošiljajo Mrs. Frances Eržen, urednica angleške sekcije Nove Dobe, Mrs. Anton Baraga in Mrs. John Kapelj, ki ste spremljale njiju soproge, ki sta delegata, ter pišeta, da se nahajata v kabini ob jezeru in da je njiju najbliž-nji sosed medved, ter Mrs. Pauline Sternisa, tajnica društva George Washington štev. 180 ABZ.
Iz Ellsworth, Maine, pozdravlja vse prijatelje, katerih naslovov ni imela, da bi jim osebno pisala, Emma Drobnič, Piše, da je tamkaj zelo krasen kraj.
BERLIN, 16. avg.—Vojaški voditelji zapadnih sil so se danes sestali v Frankfurtu, da pospešijo načrte glede ustanovitve zapadno-nemške države, kljub znakom, da je ustanovitev take separatne Nemčije glavni razlog za tekoče nesporazume med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo.
Gen. Lucius D. Clay se bo*
skupaj s francoskimi in angleškimi vojaškimi poveljniki v Nemčiji sestal z nemškimi voditelji. Na sestanku se bo govorilo na kakšen način naj se pospeši ustvaritev že odobrenih načrtov glede zapadne Nemčije.*
Pričakuje se, da se bodo prihodnjega meseca sestali predstavniki šestih držav, ki so pristale na ustanovitev posebne nemške države, ter se sporazumeli o potankostih glede nemške države.
V septembru pa se bo vršil sestanek z nemškimi predstavniki, na katerem se bo izdelalo začasno ustavo za zapadno Nemčijo.
Zapadni predstavniki lonovno pri Molotovu
Mlad. pev. zbor SDD
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja staršev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse odbornike in starše, da se gotovo udeležijo, ker se bo ukrepalo o važnih zadevah zbora.
Krožek št. 2 P^og. Slovenk
članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so prošene, da se v sredo zvečer ob 7:30 uri udeleže redne mesečne seje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Na dnev-redu bo več važnih stvari in se vabi na polnoštevilno udeležbo.
operna pevka de sousa umrla od lakote
CHICAGO, m., 13. avg. — Nekoč slavna operna pevka Mae . Sousa, katere slava se je ši-nla po celem svetu, je pozabije-in v obupni bedi včeraj umrla od lakote. Stara je bila 66 let. ri koncu svojega življenja, je a nekoč toliko slavljena pevka, je pela kraljem, diplomatom, državnikom in bogatinom, prala pode v chicaških uradih. T o d £ Zadnje čase vsled starosti in bo-ezni ni mogla več delati. Umr-a je v samoti in bedi, brez da i se nekdo spomnil na njeno Magično usodo — usodo pevke,
atere zvezda se je naglo ugasi ia.
Iz zanesljivih virov sporočajo, da Sovjeti odlašajo s sporazumom glede berlinske krize, ker želijo zvedeti, kaj nameravajo zapadne sile storiti s svojimi okupacijskimi zonami. Pričakuje se, da se bodo diplomati zapadnih sil danes ponovno sestali s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom na tajni konferenci. To bo že četrti sestanek.
V Berlinu je prišlo tudi do razkola. Mestni svet je baje pri-Dravljen, da prekine vsako sodelovanje s sovjetskim okupacijskim sektorjem. Nepotrjena poročila pravijo, da bo svet na svojem današnjem s e s tanku odobril resolucijo, po kateri bodo zapadne marke bile edini veljavni denar za zapadne sektorje Berlina. Zapadni sektorji so že ustanovili svoj lastni policijski oddelek pod vodstvom Johannesa Stumma, katerega šef policije v sovjetskem sektor-, ju Paul Markgraf obtožuje, da je ukradel neki avto, ko se je preselil v ameriški sektor mesta.
Časopisi v zapadnih zonah poročajo, da Sovjetska zveza polaga veliko pozornost vprašanju Nemčije in da vsled tega pd-rejajo sovjetsko politiko ljudje v Moskvi, ne pa sovjetski vojaški komandant Sokolovski.
Položaj v Berlinu je še vedno napet. Vojaške oblasti zapadnih sil pa se izogibljejo vsaki akciji, ki bi vodila do definitvnega razkola in prizadela izglede za poravnavo spora potom tekočih konferenc v Moskvi.
ČISTKA V ČEŠKI KOMUNISTIČNI STRANKI
PRAGA, 16. avg. — Ceska komunistična stranka se pripravlja na čistko, ki jo bo izvedla nad 2,000,000 svojih članov. Čistka bo završena oktobra meseca, je naznanil centralni odbor stranke.
Opazovalci sodijo, da bo ta čistka utrdila moč komunistov v Češkoslovaški.
Eden od vodilnih ameriških knjižničarjev Asa Don Dicker-son je uvrstil knjigo Louisa Ada-mica "From Many Land," ki je izšla leta 1940, med 400 najboljših knjig, kar jih je bilo tiskanih v Zedinjenih državah v enem desetletju, namreč od leta 1936 do 1946. Teh 400 knjig je Don Dicerson zbral med več kot 100,000 knjig, ki so bile tiskane v preteklem desetletju.
Seznam 400 najboljših knjig je bil objavljen v obliki pamfleta pod naslovom "The Best Books of the Decade: 1936-1946." Pamflet je izšel v založbi new-yorške založniške družbe H. W. Wilson Co.
V predgovbiii je Dickerson poudaril, da je uporabil besedo "najboljše" kar pomeni, da so te knjige izbrane na osnovi mnenja veščakov, kot knjige, "ki zaslužijo največjo pozornost sodobnega izobraženega ameriškega čitatelja."
Adamič je knjigo, ki je uvrščena v omenjeni seznam, spisal na svoji farmi v Holland Town-shipu. Knjiga je leta 1940 bila nagrajena z $1,000 Annisfield nagrade in za njo je Adamič dobil tudi naziv častnega doktorja književnosti od Temple Univerze v Filadelfiji.
Za časa vojne je ameriška vlada razdelila veliko število izvodov te knjige med vojaki za namene, da se jim ohrani moralo.
Vtej knjigi je Adamič podal raznolikosti med ameriškim prebivalstvom v obliki povesti. Prevedena je bila na mnoge jezike, v angleščini pa je bila tiskana tudi v Angliji in Avstraliji. Poslednji prevodi knjige so se sedaj pojavili v nemščini in japonščini pod nadzorom ameriških okupacijskih oblasti. Med ostalim se v knjigi nahajajo tudi poglavja o jugoslovanskih emigrantih—posebno o Mandi Eva-riich iz Hrvaške in o nekom Slovencu, ki ni nikoli postal ameriški državljan, toda je kljub temu bil dober Američan. Naslov tega poglavja je "The Old Alien by the Kitchen Window."
Knjiga "From Many Lands" je doslej bila tiskana v 17 izdajah.
50 oseb ranjenih v
železniški nesreči
GRAND FORSK, N. D., 16.
— Okrog 50 oseb je bilo anes ranjenih, med njimi nekateri težko, ko je vlak Great V "Enakopravnosti" dobite Northern Railwaya v hI Hi ni vedno sve^e dnevne novica o dO' ^ugby-ja, N. D., izkočil iz tira. godkih po svetu in doma!
TAYLOR NAPADEL GOVORICE O VOJNI S SOVJ. ZVEZO
CPRINGFIELD, 111., 14. avg. — Podpredsedniški kandidat Progresivne s t ranke senator Glen H. Taylor je danes v svojem kampanjskem govoru zavrgel govorice o novi svetovni vojni. Rekel je, da nedavni dogodki potrjujejo, da Sovjetska zveza ni v stanju, da bi začela vojno ali pa ogrožala katero koli državo.
EISENHOWER POSKUŠA DOBITI PODPORO ZA UNIVERZO OD RUSIJE?
NEW YORK, 16. avg. — Bivši profesor Columbia univerze dr. Arthur Coleman je danes izjavil, da univerza poskuša dobiti od Sovjetske zveze $100,000 letne podpore,
Coleman jej pred Narodnim odborom Aineričanov poljskega porekla izjavil, da Columbia univerza poskuša dobiti pomoč od sko-ro vsake države, ki se nahaja za tako zvanim "železnim zastorom". Pristavil jej da ni podal ostavke samo radi tega, ker je univerza sprejela $30,000 od poljske vlade.
"Na Columbia univerzi se je po zaslugi neomejene denarne pomoči Kominfor-me ustvarilo v slovanskem oddelku takšno ozračje, da v njem ne more stalno delati noben pravi Američan. Ideal slovanskega oddelka na univerzi m njegov cilj je, da dobi $100,000 direktno iz Sovjetske z^eze," je rekel dr. Coleman.
Univerza, katere predsednik je gen. Eisenhower, že prejema denarno pomoč od češkoslovaške. Madžarske in Poljske.
Predsednik univerze gen. Eisenhower še ni podal nobenega komentarja fha izjave dr. Colemana.
Kontrola Donave bo v rokah podonavskih držav in Sovj. zveze
Anglijo skrbi položaj na Burmi
BEOGRAD, 14. avg.—Danes je bil s sedmimi proti tremi glasovi odobren sovjetski predlog, 30 kateremu so zapadne sile iz-iljučene iz nove komisije za kontrolo Donave.
Po sprejetem sov je tskem predlogu bo članstvo v komisiji oinejeno na podonavske države. Donavo bodo kontrolirale Sovjetska z v eza, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija,, Jugosla-^ vija, Bolgarija in Ukrajina.
S sedmimi proti tremi glasovi je bil zavržen ameriški predlog, da se ustanovi komisijo enajstih držav, v kateri bi imele sedeže tudi tri glavne zapadne sile in Avstrija. Po ameriškem načftu pa bi se Nemčijo vključilo v komisijo, ko bi bila z njo sklenjena mirovna pogodba. Zedi-njene države so bile pripravljene, da se odrečejo svojemu sedežu v zameno za polno in enakopravno zastopstvo Avstrije in Nemčije v komisiji.
Z isto večino glasov je bil poražen tudi francoski predlog, ki je zelo podoben ameriškemu.
LONDON, l5. avg. — Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da je položaj na Burmi zelo resen. Angleška vlada motri dogodbe z veliko vznemirjenostjo. Splošen vtis je, da so pomirjevalna poročila iz Ranguna zavajalna.
Predstavnik angleškega ministrstva je mnanja, da so uporniške skupine pod vodstvom komunistov omajale armado, policijo in rezerve policije v vznemirja jočem obsegu. Burmanska vlada je visela že tedne na nitki, ostavka zunanjega ministra pa je celo poslabšala položaj.
V Proti-fašlstični ljudski fronti, ki je imela glavni vpliv v deželi, je prišlo do razkola. Opazovalci sodijo, da bo ha Burmi prišlo do civilne vojne,'; ali pa se bo neka komunistična ylada polastile kontrole v Ran-gunu. Na vsak način znamenja so slaba za južnovzhodno Azijo in za zapadne sile.
Za časa pogajanj za neodvisnost, ki so se vršila pred poldrugim letom med burmanskimi voditelji in Angleži, je angleška vlada opozorila pokojnega voditelja Proti-fašistične fronte U Aung Sanga in njegove pristaše, da utegne civilna vojna biti odgovor na njihovo zahtevo za neodvisnost. Toda burmanski voditelji so čute za neodvisnost tako raznetili, da več ne morejo držati na vajetih svoje pristaše. Odkar pa je bil umorjen U Aung Sang, se je položaj če bolj poslabšal, je izjavil predstavnik angleškega zunanjega ministrstva.
Angleška vlada je že podvze-la mere, da zavaruje svoje državljane na Burmi in verjetno se je tudi ostalim vladam svetovalo, naj storijo isto.
Za
NEMCI V AMERIŠKI ZONI PROTESTIRAJO PROTI DRAGINJI
FANKFURT na Majni, 13. avg. — Več sto tisoč nemških delavcev je včeraj v ameriški okupacijski zoni Nemčije priredilo demonstracije proti diagi-nji in proti akciji ameriške vojaške vlade, ki ni hotela odobriti socialistične mere, ki jo je sprejel parlament henvške dr žave Hesse .
Demonstracije nemških delavcev, ki so naperjene proti ameriški vojaški vladi, je podprlo celotno prebivalstvo. O b priliki demonstracij je prišlo do
BABE RUTH, PRVAK "BASEBALLA" UMRL
NEW YORK, 16. avg.
rakom je danes v starosti 53 let umrl slavni prvak "base-balla" Babe Ruth.
Splošno priljubljeni Babe je bil eden redkih igralcev "base-balla", katerega zvezda se ni ugasila, ko se je umaknil iz aktivnega sodelovanja pri tekmaA. Od samega začetka svoje kari-jere pa do smrti je bil idol športnikov pa tudi splošnega občinstva. Že samo dejstvo, da so o njegovemu zdravstvenemu stanju bili objavljeni uradni komunikeji, priča o njegovi izredni popularnosti.
Zapadne sile odgovorile na obtožbe glede Trsta
Pravijo, da si Jugoslavija namerava prisvojiti zono, ki je pod njeno upravo
LAKE SUCCESS, N. Y., 16. avg.—Zedinjene države in Anglija sta danes v Varnostnem svetu odgovorili na jugoslovanske obtožbe, da je Jugoslavija prekršila italijansko mirovno pogodbo, ker da si je dejansko prisvojila zono Tržaškega ozemlja, ki se nahaja pod njeno upravo.
Na ta način so zapadne sile* '
odgovorile na obtožbe Jugosla-1	NoV grob
vije s podobnimi proti-obtožba-1	_
mi, namreč z istimi, na katere THERESA ELIAS ABOOD
se opira Jugoslavija pri zahte-
Po devet-mesečni bolezni je
vi, da bi organizacija Združenih; umrla v soboto zvečer Mrs.
narodov nastopila proti Zedinje-nim državam in Angliji.
V zvezi z vprašanjem Trsta je najprej govoril angleški delegat Sir Alexander Cadogan, ki je zavrgel jugoslovanske obtožbe, da se Zedinjene države in Anglija nahajata v zaroti, da bi izročili zapadne okupacijske zone Italiji.
Zapadne sile vztrajajo, da se Trst mora vrniti Italiji
Ameriški delegat dr. Philip C. Jessup pa je bolj podrobno odgovoril na posamezne obtožbe Jugoslavije, posebno na obtožbo, da vključitev zapadnih zon Trsta v Marshallov načrt predstavlja kršitev italijanske mirovne pogodbe.
Jessup je izjavil, da se Zedinjene države ne treba jo opravičevati, ako pomagajo dvigati
Theresa Elias Abood, stara 81 let, bivajoča pri sinu James Abood n a 2535 Euclid Htgs. Blvd. Rojena je bila v Aiteneet, Lebaniji (preje Sirija), odkoder je prišla v Ameriko pred 10 leti. Poleg sina James zapušča sinove: Daher, Labeeby, Hen in Naseeb, 20 vnukov in 3 pravnuke. Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru v cerkveni dvorani sv. Marona, 1247 Carnegie Ave., odkoder se bo vršil pogreb v sredo zjutraj ob 11. uri v cerkev sv. Marona in pod pokroviteljstvom Grdinovega pogrebnega zavoda na pokopališče Calvary.
JAPONSKI ZLOČINEC PRED SMRTJO SPREMENIL VERO
MANILA, 14. avg.—Japonski armadnf poveljnik Chusiro Ku-življenski standard zapadnih jg jjj jg jjj] znan pod nadevkom zon Trsta potom Marshallovega I "niesar manilskega zaliva", je načrta, če ni za te namene na razpolago nobenih drugih sredstev.
KONFERENCA O DONAVI BO KMALU ZAKLJUČENA
BEOGRAD, 16. avg. — Konferenca glede plovbe na Donavi se bliža koncu. Jutri bo predložen na končno odobritev načrt, na osnovi katerega bodo podonavske države imele izključno kontrolo nad to važno srednjeevropsko reko, zapadne sile pa izgubile svoje pozicije. Zadnji poskus Anglije, Francije in Amerike, da se ustanovi pri organizaciji Z. N. mednarodno sodnijo, ki bi se ukvarjala s pritožbami v zvezi s plovbo na Donavi, je bil zavržen s sedmimi proti trem glasovom.
AVSTRIJSKO MINISTRSTVO ZANIKALO ANGL. VESTI
DUNAJ, 15. avg.—Avstrijsko notranje ministrstvo je danes uradno zanikalo vesti iz uradnih angleških krogov da je en cel polk madžarskih mejnih stražni-manjših incidentov, kot na pri-j kov pobegnil v Avstrijo. Angle-mer v Frankfurtu, kjer so de- ške oblasti so izjavile, da so Imonstrantje prevrnili neki ame-! verjetno bile žrtev "premišljene riški civilni jeep.	komunistične šale."
Delegata zapadnih sil sta ponovila zahtevo, da se Trst vrne Italiji in izjavila, da jugoslovanska politika v vzhodni zoni Trsta stremi za priključen je te zone k Jugoslaviji. Rekla sta, da je vsled upostavitve "policijske države" v svoji zoni Jugoslavija onemogočila sedanjo mirovno pogodbo.
Jugoslavija je v Varnostnem svetu predložila resolucijo, s katero zahteva, da se razveljavijo vsi ekonomski in finančni sporazumi, s katerimi se je povezalo ekonomijo Italije z zapadnimi zonami Tržaškega ozemlja.
danes pred svojo eksekucijo postal kristjan. Na smrt obsojeni vojni zločinec je bil obešen v zaporu Bilibid, pokopan pa s protestantskimi opravili.
WALLACE BO 29. AVGUSTA ŠEL v JUŽNE DR!AVE
NEW YORK, 16. avg. — Kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace bo 29. avgusta odpotoval na kampanjsko turo po južnih državah. Na svoji turi bo imel govore v najmanj 20 večjih mestih.
Wallace bo prezrl diskrimina-cijske zakone napram zamorcem in govoril samo pred mešanim občinstvom zamorcev in be-lopoltcev.
Maršal Tito pojasnil stališče vodstva komunistične stranke v odnosu na kmete
BEOGRAD, 16. avg. — Jugoslovanski tisk je danes obelodanil izjavo maršala Tita od preteklega torka, s katero je pojasnjeno stališče, ki ga zavzema vodstvo jugoslovanske komunistične stranke v odnosu na kritiko Kominforme v zvezi z vprašanjem nacionalizacije zemlje. Tito je to izjavo podal istočasno, ko je jiigoslovanski zunanji minister Stanoje Simič počastil na banketu glavnega sovjetskega delegata na konferenci glede Donave Andreja Višinskega.
V svojem govoru na komunističnem shodu je maršal Tito v zvezi z vprašanjem podržavlje-nja zemlje rekel sledeče:
"Razumljivo je, da smo na kongresu naše stranke morali jasno povedati, kako gledamo na naše kmečko vprašanje. Toda, da-Ii smatramo, da je pravilno, kar trdijo tisti, ki nas napadajo, ali pa tisto, kar mi sma tramo, da bi se moralo storiti? Mi sami smo izbrali eno pot in to ni nobena nova iznajdba vod
stva naše stranke — centralnega odbora — temveč rezultat proučevanj razvoja velike oktobrske revolucije in njenih posledic.
"Dalje, mi smo na konferenci rekli, da ne nameravamo napredovati v pravcu podržavlje-nja zemlje, ker bi to bila edina izjava, ki v praksi ne bi pomenila nič, ampak bi med našimi kmeti povzročila ogromno zmedo, katere se lahko izognemo. Mi smo Ž9 doslej odvzeli kula-kom (premožnim kmetom) dovolj zemlje in danes nimajo več kot 25 do 30 hektarjev. (Hektar je 2.47 akrov)."
"V bodočnosti, ko bomo imeli dovolj sredstev in bomo proiz-valalcem in ostalim zadrugam pomagali s stroji in krediti, tako da bi se lahko dalje razvili, bo manj nevarnosti od kulakov, špekulantov in bogatinov, ker bodo te zadruge proizvajale dovolj hrane za potrebe naših državljanov. To je pot v zmago 'socializma na naši vasi!"
stran 2
enakopravnost
17. avgusta, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) —___-
For Six Months—(Za šest mesecev) __
For Three Months—(Za tri mesece) __
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a; Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
<ng^^^l04
FILIPINI—PRIMER "NEODVISNE" REPUBLIKE
II.
Navzlic vsem temu je določba o "enakopravnosti," ki so jo predložili Američani, bila na glasovanju vključena v ustavo in od takrat je ameriška industrija žela koristi posebnih prednosti, ki jim jih je "enakopravnost" nudila. Družba Westinghouse lastuje veliko število delnic filipinske električne industrije in namerava proizvajati žarnice. Westinghouse družba je tudi sklenila pogodbo, da bo zgradila hidreoelektrične centrale. Družba Lever Brothers je prevzela rafinerijo mila v Manili. Standard Oil Co. in Socony-Vacuum pa se pogajata za oljne koncesije na otoku Cebu.
Posebne privlačnosti za ameriški veliki business so številne. Prvič, davki so na Filipinih mnogo nižji kot pa v Zedinjenih državah. Za korporacije znašajo 12 odstotkov v primeri z 38 odstotkov v Ameriki; ošabni dohodninski davki pa se sukaj a na Filipinih od 3 do 60 odstotkov, v Ameriki pa med 20 do 91 odstotkov. Oženjeni moški imajo $1,200 davčne izjeme. Drugič, delovna sila je dosti cenejša. Tretjič, prihranjeni so stroški za prevoz, ko se tovarna nahaja v bližini virov sirovin. Poleg tega je na Filipinih večja rezerva dolarjev in je za sedaj trgovinsko ravnovesje med obema deželama precej enakopravno.
Ameriški kapital je radostno začel svoj pohod na za-pad proti Manili, toda Filipinci glasno izražajo svojo jezo. Smatrajo, da so določbe trgovinskega sporazuma nezmerno velikodušne in so ponižani radi dejstva, da Filipinci ne uživajo podobnih pravici Zedinjenih državah. Poleg tega pa je dovoljen vstop v Ameriko le 110 Filipincem na leto. medtem ko lahko 1200 Američanov pride na Filipine za pet-letno bivanje, nadaljnih 500 pa za stalno. Sedaj, ko so oile dvignjene zapreke, se pričakuje naval ameriških vla-gačev preko Pacifika, toda odvisnost ekonomije otokov od Amerike je že skoro popolnoma izvršena. Mi smo njihov največji odjemalec in njihov velik rezervoar virov. Vrednost pesa se računa na 50 ameriških centov, čeprav njegova dejanska vrednost ni več kot 16 centov.
Radi te ekonomske odvisnosti se mlada republika vestno izogiblje vsaki zunanji politiki, ki se ne bi ujemala z washingtonsko. Pri važnih mednarodnih zadevah lahko računamo, da bodo Filipini na naši strani. Ko sem se kot poročevalec nahajal na konferenci v San Franciscu, kjer je bil ustvarjen Carter Združenih narodov, sem vprašal nekega filipinskega delegata, zakaj je volil za neke predloge, ko pa je pred tem dal vedeti, da bo proti. "Saj je vendar ameriški državni oddelek bil naklonjen temu predlogu," je lahko odgovoril. "Ali je državni oddelek zahteval, da volite tako," sem povpraševal dalje. "Seveda ne," je odgovoril. "Toda ali mislite, da mi ne vemo, na kateri strani je naš kruh namazan z maslom?"
Kar se pa tiče notranje politike, filipinski voditelji ne sledijo vedno ameriškim nasvetom. Imajo na primer svoje lastne nazore glede kolaboracije. Takoj po osvoboditvi je predsednik Truman zahteval obravnave in kazni za "izdajalce," ki so delali za sovražnika. Njegova zahteva je bila popolnoma prezrta.
Decembra meseca leta 1944 takoj po ameriškem izkrcanju na otoku Leyte se je v glavnem mestu Taclobonu vršila prva obravnava radi izdajstva. Obtožen je bil Be-nardo Torres, ki je za časa vojne bil litkarski guverner province. Novi "osvobodilni guverner" je bil voditelj geril-cev na Leyti, polkovnik Ruperto Kangleon. Kangleon je takrat izjavil, da bodo njegovi gerilci že dobili Torresa, če bo izpuščen iz zapora. Danes je Torres na svobodi in živi brez kakršnih koli preglavic v krogu svoje družine. Tehnično se še vedno nahaja na svobodi pod poroštvom, toda ni nobenih izgledov, da bo zopet prišel pred sodnijo. Polkovnik Kangleon pa je sedaj minister za narodno obrambo v vladi predsednika.
Filipinski intelektualci so razkačeni vsled tega novega zadržanja napram kolaboratorjem iz vojnih časov. Toda v deželi se čuti pomanjkanje izkušnih voditeljev in večina zmožnih ljudi, je služila za časa vojne Japoncem. Poleg tega pa so mali kmetje seznanjeni s starimi imeni in potemtakem naklonjeni, da jih. ponovno izvolijo v urade. Nova imena se zelo počasi vtisnejo v njihovo zavest. Naklada časopisov je zelo mala; radio aparati pa so dragi in redki.
UREDNIKOVA POSTA
Frank Česen:
UMETNIK FRANK J. KNAUS
Splošno je znano dejstvo, da so Slovenci zelo nadarjen, marljiv in pošten narod. Poleg dobrih in deloma slabih lastnosti, jih diči skromnost, ki je včasih že pritirana in njim v lastno škodo. Naši- pi-vi naseljenci so bili vsled nepoznanja jezika, tujih razmer in pomanjkanja samozavesti, primorani opravljati najtežja dela v tovarnah, rudnikih in gozdovih. Pa se je večina izmed njih stopnjema "amerikanizirala" in prikopala do boljšega kruha, če bi se kdo potrudil zbrati podatke v tej smeri, bi ugotovil precejšnjo razliko med pionirskim in sedanjim razdobjem. Seveda se v | tem oziru ne moremo primerja-i ti z večjimi narodnostnimi skupinami, ki so imeli ugodnejše priliki, kajti: če mora konj vleči težak tovor v hrib, ne bo občudoval scenerije.
V tem razdobju smo iz obeh generacij vzgojili: trgovce, tehnike, zdravnike, odvetnike, iz-najditelje in pripadnike več drugih poklicev. Nekateri nadpovprečno nadarjeni rojaki, so se povspeli celo do umetniške vi-i šine. Eden najbolj poznanih je | bil pokojni slikar Gregor Peru-' šek. Njegove slike krasijo raz-1 ne umetniške galerije. Narodne, domove in zasebne hiše. Peru- j šek je bil zelo nadarjen in plo-' dovit; obenem pa samostojen umetnik, ki je rajši stradal kot bi se prodajal trgovskim družbam.
Skoro nepoznan pa je splošni slikarski umetnik v Los Angeles, Cal., naš rojak Frank J. Knaus. O njem mi je dal nekaj | pfedatkov njegov brat, znani ba-
ritonist pevskega zbora "Slovan" v Euclid, O., Rudolph Knaus, kateri se sam namerava naseliti v "zlati" Californiji. F. J. Knaus je bil rojen v Podpla-nini v loški dolini. V Ameriko je prišel, ko je bil star sedemnajst let. Sprva se je izučil za strojnika, pa mu ni ugajalo. Nato je vozil taxicab, toda njegova vihrava narava, je plavala v. višjih vstvarjajočih podvzetjih. Njegovo srce. je hrepenelo po umetniških umotvorih, ki so dostopna le, redkim izvoljencem. Kmalu je opustil tudi taxicab ter postal zamišljen in vase zaprt. Nihče ni vedel, kaj mu razjeda njegovo mlado življenje. Pričel je listati po umetniških revijah in priSno obiskoval umetniško galerijo. V takem stanju se je nahajal skoro tri leta, dočim je njegova žena delala v tovarni. Lahko si mislimo, da so ga vsi smatrali za nekoliko prismuknjenega.
Ampak fant si je mislil: "There is more than one way to skin the cat!" In tako je nekoč narisal skico, ki se mu je zdela dovolj dovršena in jo odposlal neki umetniški reviji v Chicago. Z veliko nestrpnostjo je čakal odgovora. Nekega dne pa mu je prinesel pismonoša pismo, v katerem je revija na veliko presenečenje vseh domačih, ponudila "nepoboljšljivemu lenuhu" šestmesečno prosto šolnino v umetniški šoli. Kdo bi popisal Frankovo radost ob tej novici? Led je bil prebit. Njegove življenske sanje so se mu izpolnile. Muza se mu je nasmejala in ga povabila v svoje kraljestvo. Nekega dne bo postal to, za kar je bil ustvarjen — likovni umetnik.
Njegove; uspešne slikarske študije lahko preskočimo, Bivši preprost slovenski fant jih je dovršil z odliko. Ker je čutil, da so samostojni umetniki v tej deželi veliki reveži, je odpotoval v Los Angeles, kjer je dobil dobro plačano mesto v nekem trgovskem slikarskem podjetju. Danes lastuje moderni atelje, v katerem dela osem umetnikov, on sam pa poučuje v slikarski šoli in na raznih univerzah. V njegovi krasni ilustrirani brošuri: "How to paint with air" najdemo: portrete, cvetlice, trgovske ilustracije,
Besedo "kolaboracija," se smatra za neki čudni ameriški ^zraz; ljudstvo je naklonjeno, da pozabi in odpusti. Vsled tega se pričakuje, da bo bodoči predsednik Filipinov Jose P. Laurel—mož, katerega so Japonci imenovali za predsednika in ki je podpisal filipinsko objavo vojne Zedinje-nim državam na zahtevo Tokia.
Kolaboracija bo le manjše vprašanje na prihodnjih volitvah novembra meseca leta 1949. Javno zanimanje je usmerjeno v pravcu izgledov, ki jih ima Laurelova tretja stranka. Doslej se Laurel še ni povezal ne z liberalci in ne z nacionalisti, ampak začel je pridobivati ameriško podporo z obljubo, da se bo boril proti komunizmu. Se junija meseca leta 1947 je bil v kongresni zapisnik vključen sledeči zanimiv argument kongresnika Harold C. Hagena iz Min-nesote;
"Mnogo popačenih izjav in tendencioznih vesti je bilo poslanih v Ameriko glede Laurela. . . Seme koojunizma, ki se ga seje po celem svetu, je sej a no tudi na Filipinih. . . Bila bi velika nesreča za njegovo deželo, če bi se voditeljske zmožnosti Laurela na kakršen koli način oškodovalo. V bližnii bodočnosti lahko pride čas, ko bodo zagovorniki demokracije potrebovali vsakega možnega prijatelja, ki ga lahko dobijo, v borbi, da bi Filipine očuvali pred razširjevaniem zahrbtnih sil komunizma."
Laurel je bila znana osebnost na otokih še pred vojno in ker ima sedaj, čeprav neuradno, ameriško podporo, ni čudno, da se obe stari stranki potegujeta zanj. Liberalni voditelji pod vodstvom sedanjega predsednika Elpidio Quirina so ga že snubili, tako tudi senator Eulogio Rodi-guez, šef nacionalistične stranke bivšega predsednika Osmena. Toda Laurel je gluh in prijateljem pravi, da bo dobil glasove od obeh strank, če bo kandidiral kot neodvisen kandidat. Verjetno bo zmagal z veliko večino.
Naj bo izzid volitev, kakršen koli, uradno zadržanje napram Zedinjenim državam se ne bo spremenilo. Če bo Laurel postal predsednik, se bo njegovo vojno napoved Ameriki opravičilo, čes, da jo je storil pod pritiskom. Za provincijskega Filipinca bi to bilo popolnoma sprejemljivo opravičilo.
načrte in kartone. Njegova posebnost je, slikanje z zračnim čopičem (airbrush.) V šoli poučuje po novi metodi, potom počasnega filma. Največ naročil ima seveda od trgovskih tvrdk, ki imajo slikarsko umet-tiost v zakupu. Take so pač razmere v deželi "svobodnega podjetništva". V brošuri čitamo med drugim tudi naslednji odstavek: "Frank Knaus is considered one of the most versatile commercial artists, his work can bi found in numerous fields of National Advertising. He is constantly in demand, and spends considerable time lecturing before various University art classes."
S prvo ženo Slovenko sta se razporočila, nakar se je poročil z neko čehinjo. Poleg slikanja mu je najbolj priljubljen sport. Za razvedrilo ima svojo letalo in auto, s katerim drvi sto milj na uro.
Mi smo veseli njegovega uspeha v mrzli tujini. Frank je naše gore list, ki se je z vstraj-nostjo priboril do večjega kosa kruha. Lansko leto je bil na obisku v Clevelandu, kjer je obujal spomine na njegov taxicab in trnjevo pot, po kateri je nekoč hodil do svojega uspeha. Ni dvoma, da bi ga širša slovenska javnost rada ob blizu spoznala. Zato želimo, da naveže ožje stike z nami in sam pove svoje zanimive doživljaje.
Iz urada podr. št. 106 Sansa
Euclid, Ohio — Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem po-setnikom, ki so obiskali našo priredbo podr. št. 106 Sansa v nedeljo 8. avgusta na prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave. Lahko bi rekla, da bi bilo bolj pravično, ko bi se ljudje zavedali v kako kritičnem položaju se danes nahaja ubogi preprosti delavec, da bi v večjem številu posečali slične prireditve. Kakšno bilanco bomo imeli, mi danes še mi znano, ter bom o njej poročala pozneje.
Zahvaliti se želim vsem delavcem, ki so sprejeli delo in ga vršili do zadnjega, čeravno je bilo zelo pozno v noč in so morali iti prihodnji dan na delo. Zahvalim se tudi Mrs. Frances Julylia, ki mi je priskočila na pomoč v kuhinji in vršila delo do konca. Hvala vsem!
V imenu podružnice se zahvaljujem za darove v gotovini, in sicer: Mr. Vi.ctor Wood, 19401 Paanow Ave., $1.50; Albina Simčič, 876 E. 207 St., ki je darovala $1. v spomin pokojne j sestre Komin; zavedni član v in-icenc Prprovich je daroval $3 v pomoč svobodnega tiska; $1 za Wallaceovo kampanjo je daroval George Kaliope. Torej, še enkrat lepa hvala vsem. Ako želi še kdo kaj prispevati, najsibo za Sans, svobodni tisk, za pomoč v staro domovino ali za Wallaceovo kampanjo, lahko odda prispevke spodaj podpisani, za kar vam izdam pobotnico.
Prosim vse člane podr. št. 106 Sansa, da bi poravnali članarino, saj je za dobro in koristno stvar. Obenem tudi prosim v imenu sirot preko morja, da se jih še kaj spomnite, kakor tudi za svobodo tiska. Prosim, da me pravilno razumete, saj ne prosim zase ampak za tiste, ki so pomoči potrebni. Euclidski rojaki, kaj mislite, ali sem zašla predaleč ali boste potrpežljivi in priskočili na pomoč ?!
Pozdrav vsem!
Za podr. št. 106 Sansa
Mary Medvešek
Lisi jim ugaja
Iz Sheboygana, Wis., se je pred par tedni oglasila Mrs. Gašper Rossman, ki je obenem poslala tudi naročnino za "Enakopravnost." Njej kakor tudi njenemu možu list "Enakopravnost" jako ugaja. Najbolj zanimive pravita pa, da so novice iz Jugoslavije.
Torej, hvala Mr. in Mrs. Rossman za poslano naročnino!
Sovjetski komentar o ameriškem zakonu za tako zvane "razseljene osebe"
Sovjetski komentator S. Beglov je v ^Pravdi" priobčil sledeči komentator o novem ameriškem zakonu za vselje-vanje beguncev:
Kongres Zedinjenih držav ameriških je sprejel osnutek zakona o priselitvi v deželo tako imenovanih "razseljenih oseb" iz Evrope. S tem aktom je kongres sankcioniral, da pride v dveh letih v eZdinjene države nad 200,000 ljudi, ki so se znašli po končani vojni v angleški, ameriški in francoski okupacijski coni Nemčije in Avstrije. Večina teh ljudi je iz dežel vzhodne Evrope.
Izredna "usmiljenost," ki jo
j je pokazala ameriška zakonoda-:ja do teh ljudi, vzbuja začudenje. Kakor vemo, je bilo v zad-jUjih treh desetletjih priseljeva-jnje tujcev v Zedinjene države ^ skrajno omejeno. Emigracijska ■zakona iz leta 1917 in 1924 sta I določala stroge kvote za priseljevanje tujcev. Leta 1933 je znašalo število tujcev, ki so jim dovolili priselitev v deželo, 23,-000, medtem ko so sprejele Zedi-I njene države leta 1914 1,200,000 : priseljencev.
j* Človek bi mislil, da bi moral i zelo nestabilni gospodarski položaj v Zedinjenih državah, ki stoje pred novo gospodarsko krizo še bolj. omejiti prišel jeva-
nje tujcev. Toda člani ameriškega kongresa so se menda ravnali po drugačnih motivacijah. Te motivacije niso več uganka, če upoštevamo, da je med razseljenimi osebami, ki so jih zdaj polna taborišča zapadne Nemčije in Avstrije, mnogo izdajalcev lastne domovine, takih, ki so za vedno oskrunili svoje ime s sodelovanjem z nemškim okupatorjem.
Med proučevanjem zakonskega osnutka v kongresu je predstavnik zbornice Cox, govoreč proti priselitvi "razseljenih oseb," imenoval te ljudi "tolpa nezaposlenih in navlaka Evrope." Prav tako zgovorno se je izrazil demokrat Gauset, ki je označil "razseljene osebe" kot "navlako."
Osnutek zakona so zagovarjali Fellows, Macdonald in drugi člani kongresa, ki so izjavili, da se velikanska večina teh ljudi "boji komunistov." "Upoštevajoč protikomunistično nazira-nje . . ." je povzel predsednik tako imenovanega "Nacionalnega komiteja" za kampanjo v prid tega zakona Armstrong—-bodo "razseljene osebe" dragocena pridobitev za sleherno deželo."
Ameriški reakcionarji so si že pridobili neko tako "dragoceno pridobitev" v obliki celega šopa beguncev, ki so se zdaj naselili v Washingtonu pod firmo "Agrarne zveze dežel vzhodne Evrope." Njihova imena so že zdavnaj znana vsemu svetu. To so Stanislav Mikolajvzyk iz Poljske, Ferenc Nagy iz Madžarske, dr. Gemetto iz Bolgarije, Gavrilovič in Maček iz Jugoslavije,, Niculescu-Buzesc iz Romunije in drugi.
"Pravi cilj te 'Zveze' in njenih voditeljev,' 'je rekel predstavnik ameriškega Vseslovanskega kongresa, "je v tem, da se pripravi nasilno strmoglavljenje sedanjih vlad v deželah vzhodne Evrope." Doslej so bili vsi tako imenovani "kmečki voditelji" na položaju generalov brez vojske. Nova "dragocena pridobitev ameriškega kongresa daje na razpolago vojsTto plačancev anglo-ameriške reakcije.
Prezreti tudi ne smemo gospodarske strani tega zakona. V kampanji za priselitev "razseljenih oseb" v Zedinjene države so zlasti aktivno sodelovali predstavniki farmarskih držav. Letos v januarju je senator Ma-caran (država Nevada) zahteval, naj bi število priseljencev sprejeli predvsem nekvalificirano delovno silo. Podprli so ga tudi drugi člani kongresa.
V zvezi s tem daje zakon prednost poljedelskim delavcem. To dejstvo si moremo pojasniti tako, da bogatim farmarjem primanjkuje cenene delovne sile.
Za Ameriko, kjer milijoni ljudi ne morejo dobiti dela, je to na prvi pogled čuden pojav, toda razumeli ga bomo, če upošte-
(Dalje na 3. strani)
'' "if t.



'' 'T ' '.'j

Tj'.) T:/
Dore Klemenčič—Maj; Prvi začetki obnove
'	I,
v . H '	r
17. avgusta, 1948.
enakopravnost
STRAN 3
PO SLOVANSKEM SVETU
razne vesti iz sovjetske zveze
Na seji Akademije znanosti ZSSR je imel dopisni član akademije Arteni Alihanjan poročilo o raziskovanju kozmičnih žarkov, ki ga je vodil skupaj z akademikom Abramom Aliha-novim. Alihanov in Alihanjan vodita svoja opazovanja na planinah, ki imajo 3,250 m nadmorske višine. Učenjaka sta jeseni leta 1946 ugotovila, da so poleg že prej proučenih delcev kozmičnega žarenja — elektro-tonov in tako imenovanih mezo-tronov še drugi delci, ki imajo Povsem druge lastnosti. Sovjetski učenjaki so jim dali ime varitoni". Ugotovili so, da so nekateri varitroni, ki so sto-krat, dvestokrat, dvestopetde-setkrat in tisočkrat težji od ato-Wa Vodika.
^Alihanov in Alihanjan sta la-ugotovila, da varitroni niso (dolgotrajni, saj trajajo samo milijonske dele sekund, potem pa že razpadejo in se spremenijo v delce manjše mase. Sovjetski fiziki so s posebnimi aparati Ugotovili, da, pride v kozmičnih žarkih do mnogih spreminjaj. Alihanov in Alihanjan sta do-°ila Stalinova nagrado. Uspehi njunega dela iz temeljev spre-minjajo dosedanje pojmovanje elementarnih delcih, iz kate-sestoji snov. Iznajdba vari-tronov je za svetovno znanost Največjega pomena.
^ Ukrajini bo bogata žetev
Obseg žetvenih del v Ukraji-bo letos znatno večji, kot je u lani, in ne bo več mnogo zaostajal za predvojnim. Površi-"^a, posejana z jaro pšenico, bo ^ primeri z letom 1945 poveča-Za več kot 100,000 ha. Park strojno-traktorskih postaj so ^polnili s 1000 novimi moderniziranimi kombajni.
Ječmen z 20 klasi
- y botaničnem vrtu v Almj ti sa vzgojili nenavadno vrsto Ječmena, ki nosi na svojem ste-lu 20 malih klasov. Nova vr-®ta ječmena rodi bolje od vseh doslej znanih vrst.
Elektrifikacija sovhozov
. Ministrstvo sovhozov ZSSR je '^dalo sklep, na podlagi kate-^®ga bodo v treh letih elektrifi-1794 sovhozov. Tako bo •^nčana elektrifikacija vseh ®oyhozov, kar bo silno olajšalo ®zavna kmetijska dela.
Plantaže, vinške trte Pi-i Moskvi
V Sovj. zvezi se vinogradniš-^^0 vedno bolj pomika proti se-Letos so v bližini Moskve zasadili plantažo trte, pri
P nje leto pa bodo pričeli sa-, ^ ^ ^'^to še v 10 okrajih mos-^ovskega področja. Gre za trto, iti	odporna proti mrazu
V	grozdje zgodaj dozori.
Moskvo jo pošiljajo iz dru-Sm krajev.
Nova vrsta lokomotive
Sovjetske tovarne strojev so začele izdelovati nove vrste lokomotive, ki uporabljajo najcenejše gorivo. Te lokomotive so za 40% cenejše od prejšnjih. Delo sovjetskih planincev
Sovjetski alpinisti opravljajo veliko delo. Med drugim so doslej podrobno raziskali najbolj nedostopne predele Turmu-šanja in Pamirja. Samo lani so osvojili okrog 20 novih planinskih vrhov, od katerih so nekateri visoki 5000 do 6500 metrov. V zadnjih petih letih so v Sovjetski zvezi usposobili okrog i 5000 alpinistov in 500 inštruktorjev. Letos se bodo povzpeli na več kot 150 vrhov, med drugim tudi na Vrh zmage, ki ima 7,440 metro%. Vrh zmage so alpinisti Rdeče armade odkrili med domovinsko vojno.
Puškinov muzej
V pskovskem okrožju, kjer je grob velikega ruskega pesnika Eleksandra Puškina, obnavljajo Puškinov muzej, ki so ga hitlerjevci barbarsko porušili. Obnova pesnikove hiše bo kmalu končana. Drugo leto, ko bo 150 letnica pesnikovega rojstva, bo Puškinov muzej popolnoma obnovljen.
Sovjetski film
Pravkar so natisnili študijo prof. Nikolaja Lebedeva pod naslovom "Zgodovinski pregled filmske umetnosti v ZSSR". To je prvo znanstveno delo te, vrste.
Prvi zvezek tega dela obravnava razvoj nemega filma do leta 1930. V njem so pazljivo analizirani vsi sovjetski filmi, pričenši s prvimi dokumentarnimi filmi. Velik del knjige je posvečen filmski umetnosti različnih sovjetskih narodov, ukrajinski, armenski, uzbeški i n drugih republik, kjer pred Oktobrsko revolucijo niso imeli lastne filmske industrije. Drugi del knjige bo obravnaval razvoj zvočnega, barvastega in ste-reoskopskega a 1 i plastičnega filma v ZSSR.
Ministrstvo za kinematografijo ZSSR je prejelo iz Italije darove in častne "diplome za sovjetske filme, ki so bili nagrajeni na mednarodnem film-skeijfi festivalu v Benetkah. Nagrajeni so najboljši umetniški, poljubno znanstveni i n dokumentarni filmi. Častno diplomo je dobil igralec A. Dikij za vlogo admirala Nahimova.
Izpolnitev plana pred rokom
Sovjetski tisk prinaša nepretrgoma poročila o izpolnitvi plana pred določenim rokom. Rudarji kombinata "Moskva—premog" so izpolnili 19. junija polletni plan kopanja in odpošilja-nja premoga. Povprečna dnevna proizvodnja v enem kombi-
natu je v primeru s prvim polletjem lanskega leta narasla za 12%. Industrija kirovskega rajona Leningrada je že izpolnila polletni plan celotne proizvodnje. V primeri z istim razdobjem lanskega leta. se je proizvodnja povečala za 19%, učinkovitost dela pa za 7.5%, v tem, ko se je dejanska cena stroškov znižala za 6.5%.
V Leningradu je polletni plan izpolnilo skupaj 13 rajonov. Tudi kombinat "Tula—premog" je izpolnil polletni plan proizvodnje premoga. Leningrajsko področje je do 18. junija izpolnilo polletni plan pripravljanja mle-
"SLUŽBA POLJSKI"
ka s 100.2%. Plan dovažanja mleka v mesto Leningrad je bil izpolnjen s 101.8%. Polletni plan za nabavo mesa so izpolnili s 106%.
Za obnovo pristaniška v Odesi je bilo izdanih od dneva osvoboditve, izpod nacističnih zavojevalcev več kot 120 milijonov rubljev. Zgradili so nova skladišča in druge pristaniške zgradbe. Pristaniški kolektiv stalno povečuje učinkovitost dela in dosega lepe uspehe, že 15. junija je izpolnil polletni plan ter je že pričel z delom za mesec avgust.
V Varšavi in drugih mestih so bile slovesne prireditve ob sklepu del prve izmene mladinskih delovnih brigad "Služba Poljski". V prvi izmeni je sodelovalo okrog 25,000 mladeni-čev, ki so v dveh mesecih dosegli znatne uspehe pri obnovi Varšave, Vroclava, ščečinskega pristanišča in izgraditvi objektov na spodnjem Slonsku, izsu-ševanju Žulanskega polja in pri drugih delih ter so dali okrog 823,000 brezplačnih delovnih dni. Sedaj se pripravljajo za delo nove mladinske delovne brigade druge iz m e n e. "Služba Poljski" je organizirala na ozemlju vse* Poljske mladinske brigade, ki delajo od 1. julija po tri dni na mesec pri gradnji delavskih domov, cest, mostov, elektrifikaciji i n radiofikaciji vasi, gradnji športnih stadionov itd.
Ljudsko tekmovanje na vasi
Na Poljskem se vedno bolj širi Ijfldsko tekmovanje na vasi. Minister za kmetijstvo je pred kratkim odlikoval 45 kmetov in kmetic-udarnikov za zasluge pri dvigu upro^zvodnje in razvoju kmetijstva.
Polj^i kmetje so presegli plan pftmladne setve žit za 6%, krompirja za 9%. Z ozimnimi posevki so posejali nad 5 milijonov 670,000,, s pomladnimi posevki pa nal 8,230,000 ha. Ljudska vlada pomaga kmetom s semeni in z umetnim gnojilom kakor tudi z ugodnimi krediti. Zveza kmečke samopomoči pa je organizirala okrog 500 stroj-no-traktorskih postaj.
Delo poljskih delavcev bo ustvarilo srečno Poljsko
Poljski delavci delajo z velikim poletom na izvršitvi nalog, ki so si jih postavili v triletnem gospodarskem načrtu. Državna industrija za izdelavo živil je do 1. junija prekoračila svoj polletni plan proizvodnje za 4%. Plan proizvodnje nafte je bil v maju prekoračen za 5%, a pro izvodnje gazolina za 10.7%.
toelavci tekstilne industrije so prekoračili majski plan proizvodnje bombažnih tkanin za 5 odstotkov, lanenih tkanin za 10 odst., svilenih za 11%, umetne
svile za 4% in konfekcijskega blaga za 17%, Usnjarska industrija je prekoračila mesečni plan proizvodnje za 4%.
Jugoslovanski film na Poljskem
V Varšavi so konec maja z velikim uspehom predvajali jugoslovanske dokumentarne filme "Balkanska olimpijada," "Maršal Tito na Hrvatskem" in barvni film "Parada mladosti."

Sadovi bratskega sodelovanja
V	okviru poljsko-češkoslovaš-ke pogodbe o gospodarskem sodelovanju si se pričela v Dvoru blizu Oswieczima dela za zgraditev velike alektrične centrale. Nova električna centrala bo povečala poljsko in češkoslovaško električno energijo za 120,000 kilovatov. Kasneje bodo zmogljivost centrale povečali na 30 tisoč kilovatov. Na Odri, blizu poljsko-češke meje so izročili prometu obnovljeni železniški most, ki je važen objekt za večji promet med obema sosednima državama.
Pred kongresom intelektualcev v Vroclavu
V	Vroclavu bo 25. avgusta mednarodni kongres intelektualcev. Predsednik poljskega prireditvenega odbora je izjavil novinarjem, da je nad 100 uglednih znanstvenikov ter veliko število umetnikov in književnikov iz 12 držav izrazilo željo, da bi sodelovali na kongresu. V zadnjih nekaj dneh so ugledni intelektualci i z ZDA, Velike Britanije, Italije in drugih držav obvestili pripravljalni odbor o svoji želji, da bi sodelovali na kongresu. Ugledni znanstvenik Albert Einstein aktivno sodeluje pri pripravljalnih delih. Na kongresu bodo prebrali referate predstavniki SZ, Francije, Velike Britanije in Poljske.
Proslava mednarodnega dneva zadružništva
O b proslavi mednarodnega dneva zadružništva so bile 2. julija po vsej Poljski slavnostne akademije, na katerih so manifestirali trdno odločnost zadružnikov, da bodo nadaljevali borbo za boljšo bodočnost poljskega naroda ter za mir in napredek na svetu. Ves poljski tisk je objavil številne članke, v katerih navaja dosežene uspehe in nove naloge, ki čakajo poljsko zadružno gibanje.
Tekstilna industrija je presegla plan
Proizvodnja poljske tektilne metrov bombažnih tkanin, nad 20 milijonov metrov volnenih tkanin in 13 milijonov komadov ženskega perila. S tem so letni proizvodnji plan presegli za 11 odstotkov.
Sovjetski komentar o ameriškem zakonu, na tako zvane "razseljene osebe"
(Nadaljevanje z 2. strani)
varno, da tudi v svojih zahtevah na,jskromnejši Američani ne morejo vzdržati suženjskih pogojev dela, ki vladajo na farmah.
Novim priseljencem se torej ne obeta zavidanja vredna usoda,. Vsemu svetu je znano, v kakšnem položaju delajo črni sužnji na plantažah v južnih državah. Lastniki plantaž pozdravljajo novi zakon, ker jim bo dal na tisoče belih sužnjev.
Poudariti je treba tisto ganljivo soglasje, s katerim so razne ameriške uradne osebe in ustanove pripravile in sprejele zakon. Kampanjo za zakon je začel sam predsednik Truman, ki je že v juliju 1947 pozival Američane, %aj sprejmejo "razseljene osebe" iz dežel vzhodne Evrope. Letos v januarju .ga je podprl bivši general in zdaj pomočnik državnega tajnika Sal-tesman, ki je sporočil, da je državni department že izdelal program za sprejem teh ljudi. Program predvideva 75 milijonov dolarjev izdatkov, ki naj jih plača Mednarodna organizacija za begunce. Za ameriške razrAere je čudno, da so v obeh zbornicah kongresa zakon tudi zelo hitro proučili in sprejeli.
Poudariti je treba tudi, da je pokazal kongres pri proučevanju zakonskega osnutka izredno "elastičnost," ko je sprejel popravek, ki predvideva, da se poveča število ljudi, ki jih bodo sprejele Zedinjene države v korist tako imenovanih "proti-ko-munističnih češkoslovaških beguncev." Zdrugimi besedami, udeležencev februarske zarote češkoslovaške reakcije, ki so pobegnili pred pravično sodbo svojega naroda.
Član predstavniške zbornice Steffens je izjavil, da podpirata popravek vojno ministrstvo in državni department.
V osnutek zakona sprejeti popravek, ki zahteva, naj se vključijo med nove priseljence pripadniki poljske Andersove vojske (!), je slednjič popolnoma razgalil cilje ameriških reakci-onarjev. Toda ta popravek ni dobil potrebne podpore v predstavniški zbornici, ki menda misli, da je za Andersovce dovolj dobro poskrbljeno v Angliji-
Kongres je povsem ignoriral proteste demokratičnih organizacij in vrste sindikatov proti
osnutku zakona o "razseljenih osebah." To je tudi razumljivo. Zakon povečuje rezervno armado dela v Zedinjenih državah in
uveljavljen je protidelavskih zakonov, glavno pa je, da ustreza političnim ciljem zakletih sovražnikov Sovjetske zveze in de-
olajšuje ameriškemu kapitalu žel ljudske demokracije.
Candy Jones, Top Cover Girl,
Cooks Veal With Glamour
"When I cook, I like to make unusual dishes that you are not apt to find on restaurant menus, and at the same time are inexpensive and quick to prepare." says Candy Jones, famous cover girl wife of Harry Conover, director of the Cover Girl Studios. "One of our favorites is Veal Paprika with Caraway Seeds, and here is how I make it."
Veal Paprika with Caraway Seeds
IVa pounds of diced veal 1 onion
1 tbsp. of bacon fat 1 bouillon cube 1 teas, salt
dash of pepper
1	cup of sour crcam
2	tbsp. paprika
% cup of caraway seeds 1 tbsp. flour
Saute diced veal with sliced onion in bacon fat. Add one cup of bouillon, salt and simmer for about % an hour, or until done. Add sour cream, caraway seeds, paprika and pepper, thickened with sili a little flour, and simmer a few minutes until flavor Candy Jones goes through the veal. Serve over rice. Serves 4.
"No opportunity should be overlooked for salvage of kitchen grease," points out Candy Jones. "As a matter of fact, that is one of the first lessons I learned in the kitchen,. Fat like bacon grease, beef drippings should be reused in other cooking, but finally, when there is no more cooking good in it, I add it to my salvage container, and sell it so my meat dealer. Our government hopes you are doing the same," says this famous Cover and Career Girl.
^ ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—IGih St., N. W., Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General« 745—5lh Ave., New York 22, N. Y.
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
Zborovanje v Sloveniji
M
SECURITY
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dbCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom,' vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. B2nd St.: vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

OVER
OBLAK
Se priporoča, da ga pokličete vsak cas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St	HE 2730
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvo[ Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno ctivq priljubljene povesti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
17. avgusta, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Poslušaj, kaj si boš sam natika) jarem?
—	Kako — sam?
—	I, tako. Ali veš, kdo bo pri boljševikih imel oblast? — Ti, če te bodo izvolili, ali Dugin ali onile stric. Izvoljena oblast. Si razumel?
—	In kdo bo na vrhu?
—	Spet, kogar bodo izbrali. Če bodo izbrali tebe — boš pa ti na vrhu.
—	Eja? Pa se ne lažeš, Mi-trič?
Kozaki so se zasmejali, spregovorili vsi hkrati, še stražar, ki je stal pri vratih, je prišel za trenutek in se pomešal v pogovor.
—	In glede žemljice, kaj mislijo ?
—	Nam je ne bodo pobrali?
—	Ali bodo vojsko končali? Ali pa nemara samo za zdaj vse obetajo, da bi bili vsi zanje.
—	Vse po resnici in pravici nam razloži!
—	Po sami temi blodimo.
—	Tujcu je nevarno verjeti. Veliko lažejo . . .
—	Včeraj je nek mornarček za Kerenskega solze pretakal, pa smo ga prijeli za lase in tresk! iz voza.
—	"Vi, — je dejal, — kondorji! ..." Čudak!
—	Ne razumemo besed, ki jih uporabljajo.
Bunčuk se je obračal na vse strani, otipaval z očmi kozake, čakal, da se malo umirijo. Zapustila ga je prvotna negotovost o uspehu svojega početja, zajel je voljo kozakov, trdno je že vedel, da bo zadržal oddelek v Narvi, naj velja, kar hoče. Prejšnji dan, ko se je bil javil petrograjskemu krajevnemu odboru stranke in se ponudil za agitatorja, za delo med oddelki prve donske divizije, bližajočimi se Petrogradu, je bil prepričan o svojem uspehu, ko se je pa znašel v Narvi, se j^ta prepričanost v njem omajala. Vedel je, da bo treba s kozaki spregovoriti z nekimi drugimi besedami; s strahom je začutil, da sploh ne najde z njimi skupnega jezika, kajti pred devetimi meseci se je bil vrnil v delavsko okolje in se je spet živo zrasel z njim; ko je nastopal, je bil vajen, da so ga dojeli in razumeli že, ko je odprl usta, tule pri kmetih pa je bil potreben drugačen, na pol pozabljen jezik črne zemlje, ga-ščeričja okretnost, nekakšna mogočna prepričujoča sila, ki bi ne samo osmodila, ampak kar zažgala, da bo mogel uničiti v stoletjih nakopičeni strah pred nepokorščino, zadušiti trdo vratnost, vliti občutek, da ima prav, in povesti za seboj.
Spočetka, ko je spregovoril, je z lastnimi ušesi lovil v svojem glasu spotikajočo se negotovost, nekakšno sleparstvo, igračkanje, kakor od strani je poslušal svoje prazne besede, se grozil spričo neprepričljivo-sti dokazov, mukoma iskal po mislih, iskal kakih velikih, težkih besednih grud, da bi z njimi lomil, podiral ... In namesto tega je z nedopovedljivo grenči-no občutil, kako mu z jezika uhajajo kakor milnati mehurčki lahkotne besede, po glavi pa se mu motajo prazne, gladke misli. Stal je, znoj ga je pekel, težko je sopel. Govoril je in na vsem lepem ga je sprele-tela ena sama misel; "Zaupali so mi tako veliko stvar — jaz pa jo bom sam, s svojimi rokami zašušmaril . . . Niti besede
ne spravim iz ust . . . kaj mi je neki? Kdo drug bi na mojem mestu povedal in prepričal tisočkrat bolje . . . . E, hudič, kakšna za nič reva sem!"
Kozak z zelenimi, lepljivimi očmi, ki je bil vprašal o jarmu, ga je potegnil iz objema čudne poludremavice; pomenek, ki se je sprožil ob tem, je Bunčuku omogočil, da se je zdrznil in se zavedel, potem pa se je razgorel, da se je sam sebi čudil; začutil je nenavadni dotok moči in obilnejšo izbiro krepkih, iz-brušenih, ostrih besed, pod zunanjim mirom je skrival razganjajoče ga razburjenje, že tehtno in hudobno zavračal zahrbtna vprašanja, vodil pogovor kakor jezdec konja, ko umiri dotlej neukročeno in od poskoka spenjeno žival.
—	No, daj, povej; zakaj je ustavodajna skupščina slaba?
—	Vašega Lenina so Nemci pripeljali . . . jeli? Od kod se je neki vzel ... z neba?
—	Mitrič, ali si sam od sebe prišel, ali so te drugi poslali?
—	Kdo bo dobil kozaško zemljo?
—	Kaj pa je bilo pod carjem slabega za nas?
—	Kaj niso tudi menjševiki ^a ljudstvo?
—	Mi imamo vojaško okrožje, narodno oblast, kaj nam mar sveti? — so spraševali kozaki.
Razšli so se po polnoči. Za drugo jutro so sklenili zbrati obe stotniji na shod. Bunčuk je ostal čez noč v vozu. Cokama-sov mu je ponudil, naj leže k njemu. Prekrižal se je za dobro spanje, se ulegel in ga prehitel :
—	Ti, IIja Mitrič, vidim, kako si se brez skrbi ulegel,"ampak oprosti . . . Pri nas, prijateljček, imamo uši. Če se jih na-lezeš, se ne pritožuj. Od žalosti smo vzredili tako krepke uši, da je kar strašno! Vsaka ima život kakor hribovski teliček. — Pomolčal je in potihoma vprašal; — Ilja Mitrič, kakšne narodnosti pa je Lenin? Mislim, kje se je rodil in zrasel?
—	Lenin? Ruske.
—	Kaj?!
—	Res, ruske.
—	Ne, bratec! Videti je, da malo veš o njem, — je z zavestjo lastne premoči zabasiral Čikamasov. — Veš, kakšne krvi je? — Naše. Tudi on je donski kozak, doma iz saljskega okrožja, iz velikoknjažeskega okraja, si razumel? Pravijo, da je služil pri topničarjih. Tudi obraza je ravno takega, kakor ga imajo^ dolnji kozaki; štrleče ličnice in j pa kozaške oči.
—	Kje si to slišal?
Kozaki so se pomenkovali med seboj, prišlo mi je na uho.
—	Ne, Čikamasov! On je Rus, rojak iz simbirske pokrajine.
—	Ne, ne verjamem. Ne in ne, sploh ti ne verjamem! Ali ni Pugačov kozak? Pa Stenjka Razim? Pa Jermak Timofeje-vič? Vsi ti in takile. Vsi, ki so vodili revno ljudstvo zoper carja, vsi so iz kozaških vrst. Ti pa mi praviš — iz sibirske pokrajine. Kar hudo te je poslušati, Mitrič . . .
Bunčuk se je nasmehnil in vprašal;
—	Torej pravijo, da je kozak?
—	Saj tudi je kozak, samo zdaj se ne izda. Meni ga je treba samo z očmi ošiniti — pri priči ga poznam, človeka. — čikamasov je prižgal, pihal Bun čuku v obraz debel mahorkin dim in zamišljeno pokašljeval.
—	Samo enemu se čudim in tukaj smo se že do krvi pričkali o tem; če je on, Vladimir Iljič, kozak kakor mi, topničar, od kod si je neki mogel nabrati tako neznansko učenost? Menda je ob začetku vojske padel v nemško ujetništvo, se tam učil, potem vse vede oblezel, ko pa je začel njihove delavce ščuvati in jim z učenostjo oči odpiral, so se smrtno prestrašili. "Pojdi, — so rekli, — ti čelak, domov, Bog te nesi, če ne, nam boš take kaše skuhal, da je svoj živ dan ne bomo pospravili!" — In spravili so ga v Rusijo, ustrašili so se, da bi jim delavcev ne nahujskal. Oho! On, brat, ti je kavelj! — je precej bahavo izgovoril čikamasov zadnji stavek in se veselo zasmejal v temino. — Ti, Mitrič ga še nisi videl? Ne? škoda. Pravijo, da je bistra glava. Zakašljal je, pihnil skozi nos rjav stebriček dima, dokajeval cigareto in nadaljeval; — Takih bi morale ženske več spraviti na svet. Kavelj je neki! Ne bo samo carju delal preglavic.
—	In vzdihnil je; — Ne, Mitrič, nikar se ne pregovarjaj z me noj; Iljič je kozak . . . Kaj pa bi toliko dokazoval to! V sibirski pokrajini še niti semena nimajo takega.
Bunčuk je molčal, dolgo le žal, se smejal, ne da bi zatisnil oči.
Ni tako brž zaspal, prav zares so se ga na gosto lotile uši, razlezle so se pod srajco kakor žgoča, boleča srbečica; zraven
njega je stokal čikamasov in se praskal po životu; nek nemiren, hrzajoč konj je podil spanec. Bunčuk je že popolnoma zaspal, tedaj so se konji nekaj spopadli, se prerivali, teptali in divje hrzali.
— Miruj, hudič! . . . Tr-r-r-r, Tr-r-r-r, prekleti! ... — je z zaspanim tenorjem zakričal Dugin, planil pokonci in z nečim težkim udaril najbližjo žival.
Bunčuka so zmagovale uši premetaval se je, se preobračal iZ boka na bok; sitno se je zave del, da ga je spanec za dolgo minil, začel je premišljevati o jutrišnjem shodu. Poskusil si je zamisliti, v čem se bo pokazalo nasprotovanje častnikov, in se nasmehnil; "Pobrali jo bodo, skoraj gotovo, če se kozaki vsi od kraja upre jo, sicer pa, hudič jih poznaj! Za vsak primer se bom domenil z garnizonskim odborom." Nekako nehote se je domislil dogodka iz vojske, napada iz oktobra leta devetnajst sto petnajst, potem pa se je spomin nekako razveselil, da so ga spravili na znano, uhojeno pot, in je začel vztrajno in škodoželjno zbirati drobce v zavest: obraze, brezlične lege ubitih ruskih in nemških vojakov, mnogoglasno govorjenje, brezbarvne, od razdalje obledele delce nekdaj videnih pokrajin, ne izrečene, kdo ve zakaj nepozab-Ijene misli, notranje, komaj za znavne odmeve topovskega stre Ijanja, znano regljanje strojnice ih škrebljanje jermena, bojevite napeve, do bolečine lepo, nekoliko zabrisano podobo ust nekdaj ljubljene ženske in spet koščke vojske; padle, raztresene* gričke bratskih grobov . .
Bunčuk se je valjal sem ter tja; potem se je dvignil, sedel, na glas rekel ali samo pomislil: "Do smrti bom nosil te spomine, in ne samo jaz, ampak vsi, kdor bo ostal živ. Pohabili,' po-rogali so se življenju! . . . Prekleti! Prekleti! . . . Niti s mrt-jo ne popravite svoje krivde!"
In še se je domislil dvanajstletne Luše, hčerke v vojski padlega petrograjskega kovinarskega delavca, prijatelja, s katerim sta nekoč skupaj delala v Tuli. Zvečer je šel po bulvarju. Ona — oglato, suho dekletce — je sedela na zadnji klopi, drzno molila tenke noge od sebe in kadila. Na uvelem obrazu so ji sijale trudne oči, v kotih pobarvanih, spričo prezgodnje zrelosti širokih ust je bila zagrenje-nost. "Me ne poznate, striček?" — je hripavo vprašala, se poklicno naučeno nasmehnila, vstala, povsem otročje nebogljeno in bridko zajokala, se skrivila in se z glavo pritisnila Bunčuku na laket.
Redna mesečna seja direkiorija Slovenskega društ. doma
na Rechar Ave.
se vrši
VSAKO TRETJO SREDO V MESECU
1
Vabi se direktorje na polnoštevilno udeležbo.
J. ROTTAR, tajni.k
V slovenski naselbini
Hiša naprodaj za eno ali dve družini; cena zmerna. Modern apartment. Proda se radi bolezni. Pokličite po 6. uri zvečer. GEORGE KASUNIC Broker HE 8056
Hiša za eno družino
8 SOB IN DVE GARAŽI; SE PRODA.
Nahaja se na 7505 Cornelia Ave. Podrobnosti se poizve na 1162 E. 60 ST.
NAPRODAJ
sta dve fini, skoro novi obleki, mere 16 do 17 za mladega fanta. Dalje se proda stopnjice 12 čevljev dolge in nov "porch railing." vpraša se na 982 E. 78 ST.
V SREDO 18. AVGUSTA
ob 7. zvečer bomo imeli
VELIKO DEMONSTRACIJO KUHE
Imeli bomo izkušenega človeka, ki vam bo natančno razkazal kako ravnati s pečjo in kako se kuha po najboljšemu načinu na Frigidaire električni peči. Lahko boste tudi pokusili razne dobrote.
Dali bomo krasna darila (door prizes).
Vsi ste dobrodošli!
NORTHEAST
Appliance & Furniture
22530 Lake Shore Blvd.
JERRY BOHINC, lastnik
Samo $6900 Takoj $3,000
OD VINE ST.
MED LAKELAND IN BLVD.
Hiša s 5 sobami, kuhinja z zajtr kovalnim prostorom in električno pečjo. Utilitetna soba z električnim grelcem za vodo; skoro nova podlaga in bakrene cevi za vodo. Gorko-ta na olje. Lota 40x120. Davki $22 na leto. 3 garaže. Za dogovor pokličite
FA 2745
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
Tovarniški delavci
Plača od ure.
Zglasite se med 8. zj. in 4. pop.
BISHOP & BABCOCK CO.
Vogal E. 49th SJ, in Hamilton Ave.
JOHN 2ULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neti Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
Toliko da ga ni zadušilo ka-, kor plin strupeno sovraštvo, ki i ga je prevzelo; prebleael je, zaškripal z zobmi in zaječal. Potem je dolgo drgnil kosmate prsi in ustne so mu drhtele; zdelo se mu je, da mu je sovraštvo zavrelo v prsih kakor žareč pljusk žlindre, tlelo je, mu jemalo sapo in mu povzročevalo bolečino na levi strani pod srcem.
Ni zaspal do jutra. Ko se je zdanilo je porumenel, čemer-nejši kakor kdaj koli poiskal železnični odbor in se dogovoril, da ne bodo izpustili kozaškega oddelka iz Narve; čez eno uro pa je odšel iskat člane garni-zonskega odbora.
(Dalje prihodnjič) Pomočnica za zobozdravniški
urad dobi dobro službo. Mora imeti visokošolsko izobrazbo; ter mora biti prijazna in vljudna in znati nekoliko slovenščine. Prednost ima dekle, ki živi v okolici E. 65 St. in St. Clair Aye. Pišite na Box 63, c/o Enakopravnost.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Radi selitve v Californijo
SE'PRODA POHIŠTVO ZA 4 SOBE.
Vpraša se na
15611 SCHOOL AVE.
ali pokličite po 5. uri pop. GL 1727
V blag spomin
ob drugi obletnici prerane smrti nepozabnega soproga in očeta ^
Alhambra Theatre - 10403 Euclid Ave.
Poleg običajnih novičarskih in drugih slik, imamo vedno nenavadne filme, ki ugajajo našim posetnikom. Naše gledališče je bilo delno prenovljeno in se boste počutili udobne.

Pošiljanje MOKE v Jugoslavijo
100 FUNTOV V DVOJNI VREČI________________25
100 FUNTOV—VREČA V ZABOJU__________^|3 75
Vprašajte za listino naših raznih paketov in cenik
J. Fabris 0 Co.
466 West 23rd Street	New York 11, N. Y.
NAZNANILO!
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem sporočamo, da smo prevzeli od dobro poznanega Joe Suštaršiča
GOSTILNO — NA 5377 ST. CLAIR AVE.
kjer bomo odslej postregli vsem našim gostom z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter olcusnim prigrizkom.
Vsak petek, soboto in nedeljo igra dobra godba v zabavo in ples.
Se priporočamo v obisk,
Mustar's Cafe - 5377 St. Clair Ave.
PAUL NADBATH
ki je svoje mile oči zatisni' za vedno dne 17. avgusta 1946 leta
Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš!
Radost nam v trpljenje bridko z enim mahom spremeniš.
Utihnil je Tvoj glas mili, . . a v srcih naših trajni so sporni"!' neizbrisni spomini do konca ko pridemo tudi mi tja, kjer si
Žalujoča soproga
Antonia Nadbath; Rudolph, sin;
Florence, sinaha;
trije nečaki tukaj v stari domovini pa bratje in sestre
Ti'
Cleveland, Ohio, dne 17. avg.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako Jih oddaste v popravilo sane-sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. iN 4371
k. r
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now.
P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE!
8AVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Yrar	In S Y»or*	In 10 Yam
$ 2.50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
r.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
Amertee^ Security is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
niš /i «n oBcUt U. S. Tttttury *ivrth»mtat—prtpMrtd unJir MuiplctM of Trnnvr r.p«r»»i»a< md AdrtttMag Couneif,