UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, ZA FOL LETA JO DIN, ZA VSE LETO 00 DIN - POSAMEZNE ŠTEV. 1 50 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OGLASI PO TARIFU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Slovenska bolcftna To dni, ko so našo oži uprte v evropska pojišča in ko s pridržanim dihom čakamo na izid gigantskega boja, ki bo odločilno vpli-Vfil tudi na razvoj slovenskega naroda — Horda za desetletja, morda za stoletja, kdo Jo — in mu vtisnil svoje znamenje, smo fadno molče in neprizadeto vzeli na znanje dejstvo, da je od trenutka italijanske vojne Jlapovedi demokratičnima silama več kot tretjina slovenskega naroda, ki strnjeno prebiva na svojem narodnem ozemlju, aktivno ^udeležena v tem boju. Toliko smo zaposleni s svojimi lastnimi grbini in brigami, da ne utegnemo posveti pozornosti skrbem svojega -soseda. To-"Jco se vsak trudi s svojini lastnim čolni-Cem, da ga srečno prekrmari _ skozi razburkano valovje časa, da prepušča skrb za čolnič svojega brata bratu samemu. V dneh velikih, usodnih odločitev, ki klešejo nove brazde v lice sveta in mu dajejo nov, če-praiv za zdaj še komaj zaznaten obraz, je v naših očeh nekako obledel pomen naših laslnih narodnih vprašanj. Naša lastna narodna tragika se nam dozdeva vsakdanja, skoraj malenkostna v primeri s patetično tragiko tolikih evropskih narodov, katere stopnjevana dramatičnost je zapovrstjo pretresla svet — kakor je po videzu brezpomembna zakajena podoba žalostne Matere stenah naših kmetiških hiš naproti živo-S®*viiim platnom v poliranih okvirih medinskega salona. 2amdi vsega tega se čutimo osebno in kot ■jflrod skoraj nedotaknjeni od silovitega Pretresa, ki je spreletel tako velik in važen °el našega narodnega organizma. To je ra-fUJluljivo in človeško, kakor je razumljivo 111 človeško, da razpne v nevihti vsakdo Jv<*j dežnik najprej nad svojo lastno glavo, J!'*!« opravičljivo vendar ni. Tolikor ne, ko-hkor nam ta egocentričnost in vzporejanje 'fatlta in motita pogled na narodno skup-n°st in nas delata tope in neobčutne z ozi-'a'n na usodo naše narodne celote. Ob ugotovitvi, da se nahaja danes na ev-j^pslcrn Trontali več slovenskih vojakov ka-*°r Norvežanov in Holandcev, najbrž tudi Belgijcev, pa Cehov in ne dosti manj od Polakov, pa mora vendar zaliti naše duše trpkost. Nad 50.000 slovenskih fantov in mož ?e danes bojuje v vrstah osovnih vojsk. Bo-(jV®H so se na Poljskem, na Norveškem, na »olandskem, v Belgiji in Franciji. Mnogi Preživljajo svoje dni o bgrmenjn težkih funjavskih topov v železobetonskih ntrd-j*h Siegfriedove črte. Slovenska kri je tekla j1* bo tekla na vseh frontah, ki so se in se še J^Hlo v prihodnjih dneh izoblikovale v Ev-,°pi in Afriki. Tretjina slovenskega naroda {e že uli pa 1h> v najbližji bodočnosti deležna grozot m udarcev moderne, totalitarne vojne. Toda ne samo na strani osov-sil — tudi v bojnih vrstah zaveznikov sViijo slovenski ljudje, čeprav v veliko ^ftnjšem številu, pred vsem legionarji francoske tujske legije — sto do dve sto ljudi — ^ ttekaj slovenskih izseljencev. In kjer še tam se bojujejo hrabro in zvesto umi-^o — laucknehti novega veka... Slovenska narodna tragika je tiha in nepatetična. Zato pa ni nič manjša kakor tra-s**a drugih narodov, katere priče smo bili kot ni skrita, zadržana bolečina nič inan.j-j* od bučno razvpite. Morda je še večja, še ^'j globoko občutena v svoji brezupni traj-j, Strašna in obenem čudovita je usoda na-4®Sa naroda — ena sama tragična epopeja lepljenja, tihega, neopaženega trpljenja, o .oterem ne piše svetovno časopisje. Kjer J®ii teče kri človeških množic in kri na-^lov, curlja vmes tudi potoček slovenske \yV|- Pri velikih industrijskih nesrečah, v v^faliji, v Franciji, v Ameriki, — pri j nkanskih spopadih narodov — povsod te- ® i...: i- .1.1. esecla o M' tudi naša kri. Iz dela naših ljudi se po- tj, tehnična čuda starega in novega sve-ijl' Naša kri poji zemljo, iz katere bo vzni-L. — verujemo - lepša bodočnost človeška rodu. gvj**epletcnost naše narodne usode z usodo je čudovita in nerazdružna. Še ne dva v ''Jona sta nas in vendar smo vključeni Ijk>tav"° dogajanje kakor malokateri vene., Smo kakor svet v malem, tako in h re!l"o dosledno sodoživljamo krče °olečinc, ki ga pretresajo. tud’ le?n '»vira naša narodna tragika, pa teli' narodna veličina — če bomo ho- t0 ' '**1 nas je odvisno, da nas reka sve-ZaEl>ef? dinamizma, katerega tok nas je siv,,"' ne °dvrtinči s seboj kot mrtvo, pa-Svoi’> '"''terijo, da nas končno naplavi po fclen nn Poljubno obrežje kot lahek Hi .Ztt Prvega pirata. Ne, bili moramo moč-•»esi avn®*' so prepuščajo toku, da jih sHiPr n.nl,r' kinrJI ■sv<>j't1 dejanj. Veletok dinamiz-*" n'až,l„nas J*' *»jel, naj iu lx> splahnil z nas, •K** J*n narodnega telesa vso trhlost, ples-1,1 san.!!. 1)1-1 ! *n nas napravil močne, čiste 1* nn/HV <; — žive, dinamične, ponosne VeUčin„ * nuro(lne bolečine naj vzklije naša jef. Do zelo različnih zaključkov gle.de Rusije, usmerjanja našega razmerja do nje in upov, ki naj jih stavimo nanjo, je mogoče priti ne samo zaradi različnih ideologij, s katerimi gledamo nanjo eni in drugi, temveč že samo zaradi bolj ali manj živega smisla za individualizirajoče (sile zgodovine, boljšega ali slabšega poznavanj a individualnosti razmer in situacij, v katerih se neka ideja uveljavlja. Leninizem — vprašanje, če je leninizem res samo premena marksizma sia nove razmere, to je na imperialistično razdobje kapitalistične družbe, puščam tu ob strani — je le ena teorija odgovora na isto osnovno vprašanje: iz kakšnega svetovno-nazornega izhodišča, s kakšnimi metodami in s kakšnimi cilji da je treba rešiti človeka iz socialne stiske naše dobe. Gledano v tej perspektivi, z živim smislom za individualizirajoče sile zgodovine, torej zlasti tudi za dejstvo različnih narodov, se mi vidi boljševizem zlasti z vsem političnim sestavom, ki vlada danes tamkaj, plod ruskih razmer. Za tako trditev ima človek mnogo opore ne samo v spisih tako zvanili »meščanskih« (to so vsi tisti, ki izrekajo o Rusiji tudi kako kritično besedo) piscev, temveč tudi v spisih samih leninistov. Tako berem na primer v zgodovini vsezvezne komunistične stranke: »Med vzroki, ki so določili sorazmerno tako iahko zinago socialistične revolucije v Rusiji, je treba navesti naslednje glavne vzroke: (. Oktobrska revolucija je imela pred seboj takega, sorazmerno slabotnega, slabo organiziranega in politično malo izkušenega sovražnika, kakršna je bila ruska buržuazija. Ruska buržuazija, ki se še ni bila gospodarsko utrdila in ki je bila popolnoma odvisna od državnih naročil, ni bila niti politično samostojna, niti ne zadostno iniciativna, kar ji je bilo oboje nujno potrebno, da bi našla izliod iz položaja itd. 2. Oktobrski revoluciji je načeloval tak revolucionaren razred, kakor je bil delavski razred Rusije, razred, ki se je bil utrdil v bojih, iki je šel v kratkem skozi dve revoluciji in ki si je zavojeval na predvečer tretje revolucije ugled ljudskega voditelja v boju za mir, za zemljo, za svobodo, za socializem itd. 3. Delavski razred Rusije je imel v revoluciji takega resnega zaveznika, kakor so bili revni kmetje, ki so tvorili velikansko večino kmečkega prebivalstva. Oni so imeli v tem času priložnost preizkusiti na dejanju vse stranke Rusije ter se prepričati, da nimajo ne kadeti, ne esarji, ne menjševiki namena, resno se prepirati z graščaki in prelivati kri zaradi kmetov, da je v Rusiji ena siima stranka, ki ni zvezana z graščaki in ki je pripravljena uničiti graščake, da bi zadovoljila kmečke potrebe itd. 4. Delavskemu razredu je načelovala taka v političnih bojih preizkušena stranka, kakor je stranka boljševikov, — le taka stranka je lahko izvedeno združila v en sam revolucionarni potok takšna različna revolucionarna gibanja, kakor splošno demokratično gibanje za mir, kmečko demokratično gibanje za odvzem graščinske zemlje, narodno osvobodilno gibanje zatiranih narodov za narodno enakopravnost in socialistično gibanje proletarijata za strmoglavljenje buržuazije in za ustanovitev diktature proletarijata itd. itd.« Ni moj namen v tej zvezi in mi niti ni mogoče, točneje analizirati vse te uradne ugotovitve leninistov in izvesti iz njih zadnje zaključke. Hočem tu le čisto v splošnem opozoriti na nekatere zelo važne individualne okolnosti, v katerih se je razvijala in zmagala boljševiška revolucija in podpreti svojo trditev, kako važno je poglobiti poznanje konkretno danih razmer in smisel za daljnosežni pomen individualnosti teh razmer, objektivnih in subjektivnih pogojev, v katerih naj se uveljavi neka ideja sicer splošno človeškega pomena. Nikdar ne more po mojem mnenju najti pravega razmerja do današnje Rusije tisti, ki gleda na Rusijo samo z nekega univerzalističnega ideološkega gledišča. Kdor je leninist, mu bo vse dobro in vse prav, kar koli iz Rusije prihaja ali se v Rusiji godi, kakemu drugemu celostnemu ideologu, na primer našim političnim katoličanom, pa bo vse napačno in nevarno, kar koli iz Rusije prihaja ali se tamkaj godi. Prvi je v nevarnosti, da bo polagal na Kusijo tudi take upe, ki niso utemeljeni, posnemal bo mehanično vse, kar tamkaj delajo, drugemu pa bo že sam obstoj Rusije, kakršna danes je, v večni strah in trepet ter netilo slepega sovraštva. Po mojem mnenju drži trditev, da je presojanje današnje Rusije narekovano v glavnem z dveh stališč: z enega, ki mu je boljševizem z vsem svojim sestavom, zlasti političnim, predvsem plod ruskih razmer, delo ruskega človeka, in z drugega, kateremu je boljševiška Rusija z vsem svojim sestavom predvsem svetovno-nazornn, za vse narode enako vzorna oziroma nevarna zadeva. Kdor gleda s prvega stališča na Rusijo — tudi jaz gledam s tega stališča —, ne more razumeti na primer, kaj naj bi inogli imeti narodi proti temu, da se navežejo z Rusijo politični stiki, zakaj prav z Rusijo ne, če se politični stiki navezujejo tudi z drugimi narodi. Vedno sem bil proti temu, da se je prav Jugoslavija tako ogibala Rusije, kakor se je ni ogibala nobena druga država. Na drugi strani pa je človek, ki tako gleda na Rusijo, seveda dovolj dobro zavarovan proti temu, da bi iz stikov z Rusijo^ izvajal kake mehanične nasledke glede metod in ciljev naših notranjepolitičnih naporov in da v teh političnih stikih ne bo preprosto gledal nadomestila za vse druge politične zveze ali ozire. Ne bo si omišljal upov, ki morejo biti iz naših razmer in zlasti geopolitičnega položaja naše zemlje varljivi. Niso danes časi, da bi mogli o tem v javnosti obširneje razpravljati, locna, resnicoljubna analiza današnjega evropskega položaja, upoštevanje vseli komponent današnjega dogajanja pa, tako mislim, navaja k zaključku, katerega odklanjanje ali zatrjevanje pomeni zelo važno ločitev duhov: da namreč ob zmagoviti nacionalno-socialistični Nemčiji in fašistični Italiji Rusija na Balkanu more pomeniti le malo, zlasti malo pa na ozemlju ob Adriji in v ozadju Trsta. Ceterum censeo Lojze Ude. Milni dogodki Na Bližnjem vzhodu, za nas najbolj važnem, so razvijajo stvari z veliko naglico. Rusi zbirajo o« jugu veliko vojske. Odesa jo nekako središče ziainje. In prav nič me prikrivajo, kam to pripravljanje in zbiranje meri. Nočejo, da bi se v vzhodnem Sredozemlju motil aiir, vsaj ne zoper n jih n e koristi, in čim bližji je nevarnostni pas Dardanelam in Bosporju, tem bolj je Rusija prizadeta. Spet kedaj je treba poudariti, da je veljalo to in bo veljalo za vsako Rusijo, za belo nič manj kakor za rdečo, kajti državna politika pomeni boj za obstanek in razvoj države. Zato je in mora biti v osnovi zmeraj ena, če ji tudi včasih in za nekaj časa lahko dajo taktika drugačen videz. Morsko ožine med Evropo in Azijo, Bospor iil Dardanele, za oblast nad katerimi gre v tem primeru, kažejo prav v teh dneh svo-jevrstmo politično podobo. Navzilic navideznemu protislovju pa je ta podoba v popolni skladnosti z rusko, a nič manj tudi s turško politiko. Turčija ima oblast nad ožinami že nad pol tisočletja. Bila je zato do zadnjega časa naravni nasprotnik Rusije, ki jih je tudi hotela imeti. Tri sto let sta si bili obe državi zaradi njih nepomirljiva nasprotnika, in v vsakem sporu, ki ga je Turčija imela, je stala Rusija na nasprotni strani. To je trajalo, dokler je bila Turčija velika sila. Razmerje se je takoj spremenilo po svetovni vojni, ko je Turčija kot velika sila prenehala. Ne da bi se bila Rusija ožinam odpovedala — če ne bo tekmeca od zunaj, si jih bo brej ali slej skušala dobiti, in »prijateljstvo« s Turčijo, tolikanj zagotavljano in oznanjano, jo bo pri item malo motilo. Toda danes silijo druge velike sile v vzhodno Sredozemlje. V prav nevartni bližini ožin iuna Italija Dodekanea — dvanajst otokov na strategično važnem južnovzhod-nem delu Egejskega morja. Rusija mora biti zategadelj dvakrat previdna in pazljiva. Turčija seveda nič manj. In če je res te dni izjavila sov jetska vlada v Ankari, da bo podpirala 'turško vlado, z vsemi močmi v njenem prizadevanju za mir ,na Balkanu, tedaj je ta izjava samo dokaz, kako veliko so ruske politične koristi v tem delu Evrope. Še bolj razločne so nekatere turške izjave. Že pred italijansko napovedjo vojne zaveznikoma je pisal turški list »Jeni Sa-bah«: »Italijanski Inapad na (Francijo bo ogrozil mir na Sredozemeljskem morju. V teim kritičnem trenutku je naša dolžnost, da izjavimo odkrito in odločno, v jeziku, ki ni dvoumen, da bo Turčija dobesed.no uva-ževala zaveze, ki jih je sprejela nasproti zaveznikom, in da jo ne bo nič moglo ustaviti, da izvrši svojo .nalogo. Vsi drugi glasovi prihajajo od (tistih, ki hočejo, da bi Turčija ponižala čast in ugled turškega naroda. Mi imamo simpatije in odkrito prijateljstvo do zaveznikov. Imamo toliko vere v tisto, kar oni branijo, in prepričani smo o njih končni zmagi. V času, ko se nahaja Italija pred končno odločitvijo, je naša dolžnost, da ji sporočimo to resnico.« Ob italijanskem vstopu v vojno so se seveda spet kedaj obrnile "vse oči v Ameriko. Ta so je po svoji miselnosti že davno odločila za zaveznike, podobno kakor Italija od vsega začetka za Nemčijo, In Amerika je na najnovejšo vojno napoved hitro reagirala: takoj naslednjega dne je govoril sam predsednik Roosevelt zelo ostro in razločno zoper filozofijo nasilja, ki se vrača v mračne dobe in ograža napredek človeštva. Nastopil je tudi zoper izolacioniste in izrazil simpatije tistim, ki prelivajo svojo kri v boju zoper oznanjevalce sile. Obenem je spet pozval Amerikance, da pospešijo proizvodnjo vsega potrebnega orožja. Pri tej priložnosti poroča »United Press«, ameriški poročevalski urad, da je dovolil kongres saimo .za Rooseveltovega predsedstva že 7.928,450.525 milijonov dolarjev za oboroževanje. V našem denarju bi to znašalo nad milijard dinarjev, to se pravi ves .naš drža vini preračun iza kakih 40 let. Po pravici pravil torej laški list »Messagie-ro«, da je Amerika visekako za vojno že precej pripravljena. Sicer bi bilo pa še omeniti poročilo lista »New York Times« iiz Rima, ki pravi: »Po vseh tukajšnjih informacijah je Roosevelt obvestil Mussolinija, da bo imela lašlka intervencija za nasledek celo vrsto drugih intervencij, med njimi tudi ameriško.« General Pershing pa, glavni zapovedinik ameriške vojsko v svetovni vojni, jo rekel, da je fronta v Franciji prva ameriška obrambna črta, ki jo za Ameriko življenjskega O naši notranji politiki se ne da dosti .poročati. Izčreplja se v napihnjeno važnih potovanjih raznih vodičev in v njihnih miselno že precej prepleznjenih govorih. Beseda o koncentraciji .gre še zrni'raj sem in tja. O njej smo svoje misli že nekajkrat povedali, in gotovo je, da do prave koncentracije vseh sil naših treh državnih narodov ob sedanjem politično strankarskem sestavu ne more priti. (Nadaljevanje na 2. strani) ljudi. nostL poraona. 2 — St. 24 — 1940 SLOVENIJA vizij ;tia francosko-belgi jsko bojišče. Vsekata pa se zdi, da bodo prvi večji :spoipadi na imorju in v zraku. •Zaveznikom so v 'tej vojni hndo maščujejo stari politični grehi. Lahkovernost, v politiki največja napaka, jili je pripeljala v Munchom. Te dni pa lahko berejo in slišijo, da so najboljši nemški tanki in oklopni vozovi m — Škodovih tovarn na Češkem! — Pred leti 2o je priporočal neki francoski polkovnik ustanovitev oklopni h divizij, in sedanji vladni predsednik Reynaud je ta predlog oblikoval v zakonski načrt, ki je bil pa — odklonjen. Ta polkovnik je dobil danes visoko zapovedniško im e,sito. A koliko bi. bilo vso drugače, 6e bi iga hiI dolbi I žo prod leti! Jugovzhodni blok Adam Piribičevie je ob javili v »Novi Rijoči < sestavek, v katerem razmišlja o jn.žno-vzhodnem bloku. — to je o bloku balkanskih držav s Turčijo in Madžarsko — in ugotavlja stvarna dejstva, proti nekaterim napačnim .tendencam im predstavam, ki motijo in ovirajo ustvarjanje tega bloka. Pred vsem ugotavlja, da v tem bloku niso opravičene panslavistične tondemce, ker predstavljata ob o južnoslovanski, državi v njem samo 28% prebivalstva, torej niti tretjine. Površino pa zavzemata celo saimo 20%. Panslavistično tendence bi vzbudile nezaupanje ostalih j užnovzbodnili narodov protri. takšnemu bloku im ga, /o v kali ,zadušile, kar pa se ne sme zgoditi, ker edino takšen blok mam poroštvu je 'za svoboden naroden obsto j. V ,nadaIj.njeim analizira politični panslavizem. preteklosti ter pravilno ugotavlja, da ni limel nikoli; jasnih ciljev, ker je izključeval najnaprednejše — »liberalne« — slo-vainske narode, ki niso bili pravoslavni, itafco Poljake in Celic, iz zamišljene panslavistične skupnosti. Bil je reakcionaren in je služil samo iza k nitje in prikrivanje carskih .namenov z oziram ina Carigrad in Balkan spiloh. Prav zaradi tega mu neslovanski jmižmo-. vzhodni narodi niso mogli zaupati in tol je oviralo ustvaritev enotnega južnovzhodnega blolka. Pri ustvarjanju tega bloka so zaito ne smemo ravnati, po srcu, ampak po stvarnih državnih koristih. O tem si moramo biti na jasmem. Zaito me smemo čakati pred vsem na to, da nam pomudi sodelovanje najprej slovanska država, ampak jo treba sodelovati z vsakim, tudi neslovanskim narodom. Z A P I S K I lllačoo ediaist-vo Versajsfvo, vilsonizem in »Sodobnost" V nekakšnih »Sodobnih razmišljanjih« se jo »Sodobnost« v svoji letošnji 6.številki zadela tudi ob nas. »Dejanjojvcem« očita da 'so brez pomislekov podpirali versajstvo »Slovenije«, nam pa še posebej, da je pod našimi nespretnimi rokami« začelo služiti geslo slovenstva »kot krinka za 'miselnost, ki so ^ predstavlja kot nacionalna omejenost, dejansko pa je — zamaknjenost v preteklost, v vvilsomizcim, v versajstvo«. In seveda za-vrača »Sodobnost« tako »zlorabo, ki lahko samo škoduje resničnemu slovenstvu...« Najmanj kar lahko po pravici zahtevamo Po njegovem mnenj n bi bila napačna edino le -zveza Jugoslavije z Bolgarijo, nakar bi so obe naslonili na Sovjetsko Rusijo, ker bi to izzvalo mezaupanje vseh evropskih držav* zlasti še sosedov. Slovanske hegemonij e na Balkanu bi tudi no trpele ineslovanske evropske velesile. Ce bi se pa na katero naslonili — om misli na Rusijo —, bi, imeli proti sebi vso druge. Za zdaj smo pa še preslabi im nas tare preveč drugih .skrbi, da bi smeli na tak. način izzivati nasprotstva svojih sosedov im velesil. Naš položaj jo težak, toda brezupen mi. štiri balkanske države so že v bloku. Treba je pritegniti tudi Bolgarijo. Če pa se ne bo hotela odpovedati svojim sanstefanskim ciljem, je treba delati tudi brez nje. Velesile so .zazdaj izključujejo druga drugo ma Balkanu — dve- ipa tako nimata aspiracij na Balkanu. Če bi se ostale velesilo sporazumelo o razdelitvi Balkana, bi bilo to pogubno zanj, toda P ribičev ič misli, da se no bodo mogie. Ce pa bi se vendar le zgodilo, je zmotno imisiliti, da bi prišla naša država v temi primeru v okvir »slovanske: sovjetske Unije, pač pa bi naša usoda zavisela od izida sedanjega boja med fašizmom im demokracijo. Če bi bila demokracija. poražena, pa od odločitve v prihodnjem boju med tistimi, ki si bodo delili plen. Seveda bi mi. ob sporazumu o razdelitvi Balkana ne smeli ostati pasivni. Takšno gledanje ma vprašanja jugovzhoda im na južno vzhodni blok jo po Pribiče-vičevemi mnenju edino pravilno. ¥#JMA • Kadar smo poročali o vojni, smo zmeraj opzarjali na dvojo dejstev: na eni strani Nemči ja, vsestransko pripravljena, a z omejenimi ipomočnimi viri, na drugi zavezniki, mam j pripravljeni, a is skoraj neomejenimi molgočostiiii, da svojo oborožbo spopoln i jo. Iz teh dveh dejstev ipa izhaja nujno vojskovanje, kakršna pač je: Nemčija hiti, vse sile meče v boj, da doseže zmago, predem bi ji postali nasprotniki enaki ali celo močnejši, zavezniki pa skušajo ma vse kriplje zavleči odločitev, dotlej pa so zadovoljni, če morejo lo vztrajati. Pri tem so seveda na slabšem, kakor jo pač mapadeni zmeraj na slabšem, razein če ga ločijo od napadalca težko premagljive ovire. V tem znamenju se tudi bije to dni velika bitka na zahodu, bitka Francije, kakor jo imenujejo Francozi. Nemci še zmeraj napredujejo, 'na nekaterih krajih so zavezniško vojsko že močno potisnili nazaj, im njihna premoč ograža zaveznike že prav resno. Vendar se je pokazala francoska bojna črta pod. Weygandovim. vodstvom, dovolj prožna, da •ni bila še nikjer prebita. Pri tem je sicer gotovo, da imajo Nemci velikanske zgube, bržkone precej večje kakor zavezniki, .gotovo ipa je iprav tako, da jih, vsaj zazdaj, lažo spopolnjujejo kakor zavezniki. Kaj zanosil j ivega povedati o izidu te bitko bi pa mogel le tisti, ki pozna na eni »trami ko-. ličino in kakovost nemških rezerv, na drugi pa število krdel in množino vojnega 'materiala, ki prihaja iz Anglije in Amerike Francozom na pomiolč. Da jo položaj v tej bitki za zaveznike kritičen, dokazuje dvoje dogodkov v tem tedmu: prvi jo vdaja norveške vojske, drugi pa italijanska voj,na napoved. Do vdaje norveške vojske je prišla in je moralo priti, ko so zavezniki sklenili, da prepeljejo ravno zaradi težkega položaja v Franciji svojo čete iz severne Norveške na zahodno bojišče. Za zaveznike je pač -trpko najbolj to, da so morali prostovoljno zapustiti Narvik, ki so ga šele pred dobrim tednom po dolgih in hudih bojih osvojili. Povrh so pa z Narvikom prepustili Nemčiji tudi vso leto odprt pristop do švedskih železnih rudnikov. Tudi italijansko vojno napoved je šteti za nasledek kritičnega položaja v bitki Fran- Sicer je gotovo, da vstop Italije v vojno zaveznikov ni iznenadil. Bolj ali manj so bil na to pripravljeni že od vsega začetka vojne. Bilo jih je celo, ki so m ar a'v nosit obžalovali, da do to vojne že takoj od vsega začetka ni prišlo, prvič pač, ker so upali, da bodo z 1 tali ijo kmalu opravili in prisilili Nemčijo, da pomaga drugemu koncu osi in tako cepi svoje •moči, drugič pa tudi, ker so mislili, da bi se tako Amerika hitreje odločila. Posebno očitna je bila pripravljenost zaveznikov, ko so v Severnem morju v začetku norveške vojne prizadejali nemški mornarici tako hude zgube, da so lahko večino svojega ladjevja poslali v Sredozemlje. Razen morebiti letal bržkone ne bo Italija tudi poslej vezala nič več zavezniških sil, kakor jih je že doslej s svojim »nevojsko-vam jem«. Kakšna jo dejanska udarnost laške vojske, bo mogoče reči šele po kakih večjih spopadih. Verjetno pa je, da so Italijani vsaj v tehničnem pogledu svojo vojsko dobro pripravili. Tudi ni jasno, kje pride do večjih bitk. Meja prolti Franciji je z malimi izjemami težko prestopna. Morebiti bodo napravili tako, kakor so hoteli narediti že 1914. leta, ko so pred bitko na Marni, nameravali stopiti na stran Nemčije in ko so njihni častniki žo (pripravljali na Tirolskem in .Bavarskem vso potrebno za prevoz laških di- Politični domki (Nudilij. s /. strani) Za to je treba novih ljudi, ki jih bo res nosilo ljudsko zaupanje. Zanimivo je pri vsem tem, da se za koncentracijo najbolj vnemajo jugosloveni, torej tisti, ki so doslej za pravo koncentracijo, namreč zn koncentracijo duhov in src, najmanj storili, še več, ki so te duhove .s s vojnim jugosloven-skim unitarizmom samo dekoncentrirali in gnali v zamikavanje. To razdiralno delo, delo zoper edinost med Slovenci, Hrvati in Srbi, je sploh edino, na katero morejo pokazati jugosloveni v vsemi razdobju med velikima vojnama. Jugoslovenom bi bila seveda koncentracija zgolj sredstvo, da obnove centralistični velikosrbski hegemonizem. Kot dokaz naj navedemo samo velikosrbski. »Srpski glas«. Ta so kakopak tudi zavzema za koncentracijo, toda za tako, v kateri bi bile lahko Slovencem in Hrvatom vzete od večine vise pravice, kajti »Srpski glas« seveda predpostavlja. da bo v tej koncentraciji srbska večina. Skratka oživljeni vidovdanski duh! Svoje h egemion is t ion e namene skriva, kajpada prav kakor nekdanji vfidovdanci za besedo o obrambi domovine, ki da je mnogo važnejša od zadovoljnosti ali nezadovoljnosti Hrvatov. In če bi kdo lo še dvomil, da ljudem okoli »Srpskega glasa« ne gre; za povrnitev iv protislovenski in protihrvaški hegemonizem, tedaj ga mora spreobrniti zahteva tega lista, da se vprašanje sporazuma in reševanje notranjih vprašanj odloži na mirne čase. Dotlej pa naj seveda vlada centralizem in hegemonizem kakor doslej. In za ta tako donosni centralizem jim gre. Zato bi bilo seveda zastonj dopovedovat i takim ljudem, da so najmočnejša obramba vsake države zadovoljni narodi im da bi ne bilo slabše obrambe naše države, kakor če bi spet kak 2i v ko vic ali Sto jadiiiovič poskušala izvajati ta recept »Srpskega glasa«. Spet ikedaj naj opozorimo še na to, da je »Srpski glas« .glasilo »Srpskega kulturnega V »Jutru« popisuje neki jugosloven svoje doživljaje na Gorjušah. Njegovo nacionalno oko jo takoj opazilo, da nosi neki domačin hlače iz Pirota, torej tako rekoč jugoslovanske nacionalne hlače. In še to je zvedel, da so še drugi gorjuški gorjanci naročili take hlače, ki da so »najprimernejše za našo kraje im razmere«. Im jugosloven bi ne bil, kar je, če ne bi bil izvajal iz tega primerno edinstvene nasledke: »Corjuše —■ Pirot. Jste moške hlače! Kaj neki poreko k temin praktičnemu edinstvu učeni farizeji?« Morebiti bo ta hlačni premišljevalec ke-daj slučajno opazil, kadar bo spet opazoval hlače svojega bližnjega, da je v Sloveniji na primer še vse več kakor -mož s piratskimi hlačami takih, ki nosijo hlače po angleški modi in iz angleškega blaga in da bi jih bilo morebiti še precej več, če bi nam jugosloveni ne bili u-e-dinili našega denarja. Kar verjetno se nam celo zdi, da bi celo Gorjušniki nosili rajši take hlače kakor piratske, če bi jih le zmogli. Ka j bi neki porekli k takemu angleško-slovenskemu .nacionalnemu edinstvu učeni jugoslovenski farizeji? Posebno še spričo dejstva, da med najbolj nacionalnimi jugosloveni pač najdeš lahko same angleške hlače, po obliki in če se le da tudi iz blaga, prav gotovo pa nobenih piratskih ne. Mi seveda, ki nam ne pride na misel, da bi ob vsakih nenavadnih hlačah začeli premišljevati o smislu vesoljstva sploh in nacionalnega posebej, si pri takih stvareh ne mislimo prav nič drugega, kakor da so povsod na svetu stvari in ljudje, od katerih se da kaj učiti. Na kakšne edinstvene nauke pa še takrat nismo prišli, ko simo videli na neki maškaradi neznansko široke kitajske hlače. Namreč, da smo popolnoma jasni, v teh hlačah je tičal seveda tudi ,neki človek, ki pa je ob pomembnosti hlač za nacionalno edinstvo im nauk o njem seveda popolnoma postranskega pomena. Opozarjamo pa ma ta maškarad ni pojav jugoslovene, da premišljujejo o njem. Takole za neskromen podlistek o klitajsko-s love inskem .nacionalnem edinstvu bi že zalegel. Pomen Besarabije Katar m ar sikat ero drugo vprašanje, so tudi vprašanje Besarabije pri nas obravnava s precej enostranskimi pogledi. Vse razprave, ki srno jih o tej stvari brali ali slišali, so se v bistvu sukale okoli vprašanja narodnosti prebivalstva. Večina teh mnenj soglaša v tem, da nimajo .nadpolo-viono večine 'niti Romuni niti Rusi. Zato so prepričami, da je čisto vseeno, ali pripada ta dežela Romuniji ali pa Rusiji. Zadeva pa nikakor ni tata preprosta. Ne smemo namreč pozabiti, da južni del dežele sega do severnega rakava izliva Donave v Čr.no imorje, To se pa pravii, da so s posestjo Besarabijo zvezana še druga vprašanja, kii so za sovjetsko Rusijo .mogoče vcli.ko važnejša kot pa narodnostno vprašanje samo. S tem, da so Romuni po končani svetovni vojmi zavzeli Besarabijo, so odrinili Rusijo od toka im izliva Donave ter na ta način ustvarili podlago za to, da je bila Sovjetska Rusija izključena itudi iz mednarodne donavske komisije, v kateri jo pred svetovno vojno carska Rusija imela pomembno besedo. Na ta način pa Sovjetska Rusija mi bila samo izključena pri gospodarskem sodelovanju, temveč je bil s tem tildi mjen politični vpliv izrinjen iz srednje in južnovzhodne Evrope. Sedaj, ta jo Sovjetska Rusija sklleinila trgovinsko pogodilo z Bolgarijo in Jugoslavijo, jo postalo vprašanje ruskega sodelovanja v donavski komisiji spet nujno. Med Jugoslavijo im Rusijo celo mi drmgo neposredne .poti kot Donava, zato je to vprašanje tem bolj važno. Po nekih poročilih se je Rusija že obrnila na donavsko komisijo z zahtevo, da napravi v svoji sredini prostor tudi za njenega zastopnika Nekatere v komisiji, zastopano države pa menda nasprotujejo tej zahtevi in utemeljujejo svoje odklonilno stališče z izgovorom, da Rusija ne meji naravnost na Donavo, četš da so Črno morje ne more šteti za takšno mejo. Na te ugovore pa so neki moskovski časniki odgovorili, da bo Sovjetska Rusija kmalu dokazala, da njeno meje teko ob Donavi. B. Maši delovci v Francijo Moški od 21 do 30 let starosti .letos .ne smejo na sezonsko delo v tujino. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti jim bo skušala dobiti delo pri utirjevalniih in podobnih ter splošnih gradbenih delih. — Nad 30 let stari smejo v zamejstvo. Preko 3000 jih bo šlo v Francijo, nad 200 v .Bačko, Banat ter na Belje. — Posredovanje im najemanje za Francijo se je že začelo. V Francijo bodo šli sezonci za 6 mesecev, in sicer samo ina poljsko delo v skupinah na isti način, kot je v navadi za Nemčijo. Plača je letos precej zboljšana. Delavec bo dobil za akordno delo za okopavanje i,n_ redčenje po 585 frs, za branje in nakladanje pa po 700 do 750 frs. Zaslužek bodo delavoi ilahfco nemoteno pošiljali domov. — 11. t. m. se je odpeljal iz Muirske Sobote prvi transport za Belje, v Francijo pa sta se odpeljala že dva transporta. (Večemik, 25. V. 1940.) Bodoča Evropa Laški obzornik »Relazioni Interna z ion ali« objavlja italijansko politične cilje takole, kaltar beremo v »Slovencu«: »Iz sedanje evropske vojne mora priti moivii Evropa, fci pa ne bo organizirana po narodnostnem načelu, marveč na podstavi imperialnih pojmov, ki so višji od narodnostnih in ki nad posameznimi narodnostnimi interesi združujejo višje človeške koristi. Evropa mora postati mednarodmloistna skupnost.« od vsakega resnega pisca je, da si je na čistem glede pojmov, s katerimi dela. Kdor pa govori o »wilsonizmu« in »versajstvu« na eno sapo, ta dokazuje kvečjemu, da si je prisvojil izrazne načine povprečnih celostnih uvodnikov, ne pa da bi mu bilo za stvarno razrav navam je. Kajti v resnici sta si ta dva pojava v kar naj večjem nasprolstvm. Za »\vilsonizem« ima očitno »Sodobnost« W ilsonov mednarodno politični p rograni, razglašen v januarju 1018. leta, ki obsega l-t točk. Poglavitna točka tega programa, iki jo ostale le ipo nekakšnem dopolnjujejo, je pravica narodov do samoodločbe. Morebiti bi se dalo z realno političnega, stališča marsikaj prigovarjati temu programu, posebno da jo preveč štel na duha pravičnosti in premalo računal z nacionalnim imperializmom, zastopnikom in zagovornikom surove sile. Ni se zgodilo prvič v zgodovini, da je bila velika nnisel ob svojem rojstvu brez moči — tudi v vladarstviu misli veljajo zakoni rasli im razvoja. Iz tega pa še 11 e sledi, da bi. bila misel na sebi slaba, niti to ne, da bi bila brez moči. Res, na žalost, velike misli samoodločbe narodov povojna Evropa ni znala uresničiti, če bi jo bila, bi sedanje vojn e najbrž ne bilo. Toda mar se ni ves povojni svet razgibal zaradi, njih, mar :ni pravica do samoodločbe še zmeraj ideal večino narodov, večine človeštva? Živa je bila ta misel, živa je in bo tudi ostala. To pa jo poglavitno za njeno zmago. V kakšni ob; liki so bo to zgodilo, o tem smo ravno mi žo doivoljkirat razmišljali im pisali, in do-sedanji svetovnopolitični razvoj nam sa.W° zmeraj /.novega potrjuje, da ismo imeli praV'. v svobodni zvezi svobodmih narodov, v kateri bo naroidmi boj zgubil svoj pomen, ker narodnega ogražnnja ne bo, v zvezi torej, ki bo odi,na mogla osvoboditi človeštvo nacionalnega imperializma in mm dati mogo-čoist. idai se posveti omiki in socialnimi zahtevami svojih ljudstev. Versajski mir pa jo živo nasprotje Wil-sonovega načela o samoodločbi narodov. je, to načelo si je vzel za podstavo. DpaJ se ga jo pa samo, kolifcoir mu je šlo v p1'" klad. »Versajstvo« je torej »w i lso n ize-ni^ samo izmaličilo. Nesmiselno je zategadelj i" grobo nepoznan jo stvari, metati oboje v on koš. Saj versajskega imiru ravno Amerika ni priznala, dežela torej, ki je misel samoodločbo narodov hotela imeti iza osnovo meddržavnega življenja. Im VVilson sam je ibiL dokler je pri versajskih pogajanjih sodeloval. v nepretrganem odporu .zoper nacionalistični imperializem, ki je to načelo potvarjal in posiljeval. Saj jo italijanski zastopnik ravno zaradi VVilsonovega odpora proti ila' lijainski zasedbi. Reke celo za nekaj tedna* sploh odpotoval i.z Puriza! Imamo primer Poljsko, ki si je prisvojila v vursajsKe*' mini zoper voljo \Vilsona in zoper njegova načela dežele, ki ji niso šle im zaradi katerih jo bila injena diržav.na stavba tudi PrC' e oj trhla. »Sodobnost« ve, zakaj me moreino navesti še drugih primerov, zakaj jih tud1 prej nismo mogli. Če kdo, smo bili ravno mi Slovenci: po versajskem miru prizadeti-Zato se je »Slovenija« zmeraj obračala izo-por njega. Če torej »Sodobnost« tako '|H>-vprek opravlja z enim in drugim in olioje na eno sapo podtika nam, tedaj ne dokazuje drugega, katar da ji ni za stvarnost, da trguje s ceneno robo nekega političnega aksiomatizma, ki mu ne gre za vsebino, ampak za propagando. Pri branju »Sodobnih razmišljanj« postaja precej očitna piščeva mumija, spraviti vSP dogajan je v kar najpreprostejše obrazce. |fl' ko .riin je moralo postati celo »versajistve« eno z »wilsomizmom«. Toda volja in želja> spraviti vse na preprosta gesla, še ni dokaz* da so stvari same preproste. Resnica ne pla' va zmeraj na površini, da se lahko sarni« sklonimo po njej, in do spoznanja se. j® treba včasih dokopava ti v napornem dela Ni vsakemu do tega, morebiti mu tudi dano ni. Samo če mu ni dano, se ne sime imeti tistega za .nespretnega, ki išče s trudom resnico, za spretnega pa tistega, ki mu je osnova vsega spoznanja/ podana že vnaprej i'l ki mu jo treba dejstva samo piriimenjat1 nanjo, — s precejšnjim nasiljem po navadi« kakor dokazuje pričujoči primer. Tak P°:C no bo doumel Nietzscheje vili besed: iz globokih sem si; zbudil samj^ Globok je svet — im globlji kot je mislil dan. T. M- Povsod pchi kolona »Nevv York Times« poroča iz Montevid1’^ glavnega mesta urugvajske republike, da/ ugotovile oblasti neverjetno narodno so^1 li.stično dejavnost v Južni Ameriki. Preis*4 ^ va jo dognala, da so narodni socialisti J Urugvaju tvorili središče, ki je delalo 1 .~ imenom »Strankarska skupina •za žid' Ko se o tem preplačate, ali boste i dovolj, da jo prekličete? MeIlC'ui- kluJbttc. cije. Pismo iz Haloz llullozo v maju 1940. Ustreči hočem vaši želji in napisati nekaj o našik Halozah in našem haloškem ljudstvu. Odpira se nam tu vprašanje, ki ni Me manjše od drugih važnih slovenskih vprašanj in ki hi zato moralo zanimati v enaki meri našo politike, gospodarstvenike, kulturno delavce iui vzgojitelje. Danes so moje misli predvsem pri haloškem proletariatu. Nobeno istrokovne organizacijo nima iu nobenega časopisa, ki ibi branila .njegove koristi. Prav je, da se ga spomnimo. Haloški proletariat bi .ločil v dve skupini: v viničarje in bajtarje. Ta dva sloja sta v veliki večini in o Halozah velja, da so pokrajina malega človeka. Haložan se preživlja v glavnem od gojenju vinske trte, torej od pripravljanja alkohola, ki ga v tej obliki cenijo povsod na blove.nskcim, pa ga tudi napadajo .in pred njim svarijo. Človek bi lahko sklepal po številkah, ki jih navajajo o potrošnji vina "*» Slovenskem in ki gredo v milijone, da jnora biti vinogradništvo prav donosno podjetje i.n tla položaj ljudstva v vinorod.nih krajih ne more biti slab. Taki sklepi pa bi bili zelo prenagljeni. Tu zadevatmo ob zelo Perečo točko haloškega vprašanja, ob vprašanje donosnosti vinogradništva. Znane so cene vina jx> gostinskih obratih. Izpod 10 din za liter ne dobiš nikjer kuj prida kapljice, kupna cena vina v Halozah pa se giblje okrog 3 din za liter -kupujejo ga tildi po 2 din, — cena sortiranega vina pa ne preseže nikdar 6 din za "ter. Odkod ta razlika med kupno ceno pri Proizvajalcu i.n ceno v podrobni prodaji? "e c i.n a trgovcev kupuje pri nas vino preko j! ""kupčev ali ec v. ki hočejo imeti pri vsakem j (f svoj dobiček, za trgovca im gostilni-čin t V(,|tu 'sb>- Slednji sevedu zvalijo ob-ini banovinske, oziroma državne da- jo 0 ma konsu.menta. Vse to je treba upo-j »'uti, če hočemo razumeti življenjski po-<)i:uj ljudstva, ki se večinoma preživlja od Pridelovanja vina. Viničarju še ni .med haloškim proletari-atoin nujslabšo postlano. To so sicer družine '■ dokaj številnimi otroki, vendar imajo od gospodarja zastonj stanovanje im v .neki 'nori reden dasi boren zaslužek, saj se giblje od 3 do 8 din od delovnega dne. Če še Upoštevamo, da ima viničar navadno na razpolago nekaj visečih njivic i|xxl vinogradi, LuUuih prideluje najpotrebnejše: kro.ni-‘ in koruzo, jo to za haloške razmere že P"ecej. Vsak viničar si skoraj redi kravo, V(,usih jo dobi od gospodarja med letom v r<‘jo in ima vsaj potrebno mleko, česar ^npgi od bajtarjev skozi vse leto ne zmo-Jejo. Skoraj vedno dobi od gospodarja tudi kurivo za zimo in je tako vsaj za nuj.mij-aujše preskrbljen. Zdaj je prišla še viničarji* uredba, ki naj .bi položaj viničarja, iz-/Uljsala, n je gospodarji v večini primerov "u izvajajo, tisti, ki bi pa bili v to ''j, viničarju raje |i|j Mvnega dne. znaša skupen zaslužek Up,s,,-din na dan, tedensko 168 din in okroglo 3<)() din. In s tem (lenaril. I" treba plačati obleko, obuvalo, hrano 1 Vse 1 1 kar še potrebuje taka velika dru- t(.,u' 1 r} OKeinčIenski družiini bi prišlo po »>kr Ira,,unu na vsakega člena na mesec Živo' { din in na dan 2.30 din. i. . biikšnem zaslužku so pravi ču-delati, kajne? **aj!.!;Vl zasl.u?ku in lx>rnim pridelkom na blišč,,.1 PJlv*caJi primemo je tudi življenje "Ogni*., veka. Pruv na kratko, a bridko h(, "o: .soli Ing. econ. Lojze Pipp: tudi naš® Ja,vn© upravo sna javuo gos|jodas*stv© Čeprav so prizadevanja po racionalizaciji, to je logični in premišljeni organizaciji dela ter ureditvi in vodstvu obratov ter uprave za olajšanje in poplcnicnitev umske in telesne delavnosti človeka ter povečanje donosnosti stara ž.e nekaj desetletij, nahajamo v večjem delu naše uprave in javnega gospodarstva še vedno razmere, ki nikakor ne kažejo na to, da živimo v sredini stoletja, v katerem je racionalizacija postala nekakšen simbol napredka. Imobiliziranje znatnega dela našega narodnega gospodarstva in nezadovoljiv razvoj velikega dela preračunov našili samouprav, kljub temn pa neprestano padanje realnega zaslužka velike večine našili javnih uslužbencev na eni strani ter padanje veselja do dela na drugi strani, so logični in edino mogoči nasledek razmer, v katerih živimo. Kolikor je del našega zasebnega gospodarstva prisluhnil prizadevanju nove dobe in dosegel pri tem prav zadovoljive uspehe, je pa v naši upravi in v našem javnem gospodarstvu, po večjem delu, ostalo vse pri starem. To kljub temu, da sta vprav javna uprava in tudi javno gospodarstvo dvakrat poklicana k reševanju tega vprašanja. Prvič kot nosilca oblasti, ki morata skrbeti za obče dobro svojega prebivalstva, drugič pa zato, ker mora tudi javna uprava danes skrbeti za čim bolj koristno uporabo produkcijskih in drugih sredstev, s katerimi razpolaga v okviru vsakoletnih preračunov. V izvrševanju poslov za dvig življenjske ravni svojega prebivalstva mora oblast gledati na znosno razmerje med koristmi posameznikov in skupnosti. Na drugi strani pa mora oblast s finančnimi in moralnimi sredstvi podpirati prizadevanja gospodarstva po racionalizaciji in to v obliki sveto-valnic za poklice, poklicne* izobrazbe, delitve dela. specializacije, primerne mehanizacije, normalizacije in standardizacije. Od pobud in premišljenega dela. na e m en jenih področjih zavisi količinska in kakovostna konkurenčna sposobnost vsega rokodelstva in industrije. Z nepretirano in pametno propagando ter podporami more oblast na področju mehanizacije obratov zelo ugodno vplivati na potrebne izpopolnitve in na izboljšanje obstoječih naprav v obrti, industriji in v kmetijstvu. Pri vsem tem je pa treba omejiti pretiravanja, ki vodijo do prekomernih investicij produkcijskih sredstev in k nndprodukeiji blaga, na drugi strani pa h kronični prenasičenosti delovnega trga. Z normalizacijo in standardizacijo pa moremo doseči poenostavljenje in zboljšanje v obratih in priti do potrebnega reda v proizvodnji. Primerna gospodarska osreditev podjetij in sodobno trgovinsko poslovanje so nadaljnja sredstva za racionalizacijo, ki pa mora biti zakoreninjena v osnova h našega gospodarskega in kulturnega življenja. Na področju javne, zlasti gospodarske uprave in javnega gospodarstva bi bilo predvsem gledati na to, da vpeljemo v pisarne in obrate preizkušene sodobne delavne metode, ki pridobivajo na vrednosti in pomenu na vseh področjih sodobne človeške dejavnosti. Danes se javna uprava nikakor ne sme omejiti le na »vladanje«, temveč mora upravljati v novodobnem pomenu besede. Slediti mora razvoju gospodarstva, ki vedno bolj prepleta medsebojna razmerja prebivalcev. Zato današnja uprava ne sme izgubiti smisla za celoto in za stvarnosti življenja ter pasivno gledati na potrebe in prizadevanja vsega gospodarstva. Prav zaradi tega ne sme odklanjati napredka, podpirati pomanjkanje pobude in neodločnosti, vztrajati na preživelih oblikah in predpisih ter zavlačevati poslovanje z nesodobno organizacijo dela. Nosilci sodobne javne uprave se morajo zavedati, da predstavljajo sestavni del stroja, ki giblje vse naše gospodarsko in kulturno življenje. Pri tem moramo zlasti opozoriti na vedno bolj obsežno dejavnost javne uprave na številnih področjih praktičnega gospodarstva. Nove smeri javnega življenja kažejo na potrebo vedno bolj obsežne dejavnosti javne uprave na vseh važnejših področjih praktičnega gospodarstva. Zato že s teh vidikov ne smemo prezreti vrednosti in ugodnih nasledkov, katere bi mogli pridobiti s smotrnim delom na področju racionalizacije, ki bi pa seveda ne smela obsegati le gospodarske in tehnične strani oblastne dejavnosti. Ne povemo ničesar novega, če dvignemo glas proti istovetenju nacionalizacije z mehanizacijo, tekočim trakom ali motorizacijo. Prava racionalizacija ne sme obtičati v tehniki, temveč mora predvsem upoštevati potrebe in zahteve našega celotnega gospodarskega in socialnega življenja. Prav tako bi se racionalizacija javne uprave in javnega gospodarstva ne smela omejevati le na zunanje ali le na notranje poslovanje, temneč bi morala obsegati smotrna prizadevanja in dela na obeh področjih javno upravne in javno gospodarske dejavnosti. Podroben študij tega vprašanja in primerni ukrepi bi v znatni meri odstranili marsikatere nedostatke ^ \lPrnvi in v našem javnem gospodarstvu, ki neugodno vplivajo na kulturni in gospodarski razvoj našega naroda. Kdor razmere pozna, ne more trditi, da sc efekta dela naše javne uprave in javnega gospodarstva ne bi moglo povečati! je na ______ Visa proizvodnja teli pripravljen« za klirinške pri- GOSPODARSTVO Narodna banka in naše gospodarstvo Zagrebška »Nova rijoč« zahteva v nekem sestanku o devizni politiki iposeb.no saimc-s oj no podružnico Narodne banke za Hrvaško. i« .podružnica naj bi imela pravico, da samostojno razpolaga z gotovino, ki prihaja i/, zamejstva, m brezpogojno samostojnost za nadziranje izvoza za Hrvaško V oporo svoje zahteve navaja .primer, kako iu bil izvoz orehovih debel prepovedan v klirinške države, ker je na ta način hotela dohiti država devize. 'r debel pa je bila države. Zaradi nemogočosti izvoza in ker se države s svobodno valuto niso pulile za fa delila, je propadalo blago, padala je proizvodnja, padale so tudi cene. In ko je bila cena dovolj nizka, so pokupili les špekulanti, ki imajo za take stvari zmeraj, recimo. dober nos Ko so pa špekulanti debla pokupili, je bil zdajci izvoz dovoljen. Tako so trpeli proizvajalci, trpelo je posebno delavstvo, prikrajšana jo bila država, samo špekulantom jo bilo pomagano. »Trgovski list« navaja ta sestavek i.n pom in ju: Enako ko Hrvati, moremo tudi mi žalovati, da dobi Slovenija posebno samostojno podružnico Narodiie banke v Ljubljani. Poleg tega pa moramo zahtevati še to. da Imi tudi v 'Ljubljani urejal uvoz samostojen uvozni odbor. Mnogokrat smo že opozorili na velikansko škodo, ki jo imajo naši gospodarski ljudje, ker ,ne dobijo uvoznih dovoljenj iz Helg rad a. V spominu je še drastičen primer, ko je trgovec s kolesi na svojo prošnjo za dovolitev 200 tisoč frankov dobiil dovoljenje le za 2000 frankov. Ali naj tudi pri gosp«xlarski politiki Narodne banko ostalo vse pri starem. Haše pci{atelfo pta&itnb, da rublja, o zabeli sploh "iizni m,"<)R<> >'i da i, ^ 'Jo navadno v najboljših ^011111 temu prihaja še ljudje letih. brezposelnost Janez Kocmur: BREZ MHSLOVčl ( Nadaljeoanje ) Zategadelj vesten učitelj svojega posla me smo v.ršiti. mehanično, temveč ga mora pri-laigojevati posebnostim poediuca. To more do motke mero tudi pri velikem številu učencev. Začetek zahteva mnoga truda im iznajdljivosti, dokler tipa in preizkuša; ko je spoznal vse, gre delo laže stune enakomernejši iu bolj zgoščen. V splošno korist se lahko izrabijo tudi izjeme, ki se ne dajo uvrstiti v nobeno skupino, kakor na pnimer jecavci, v razvoju zaostali in podobni. Teh se dotaknem potznejo posebej. ................ služkii k° "'kjer pravega dela in za- V' i*’*! v 11,1 glavnih obrisih po- o/aj hidoskega proletarca. Saj je resnično n kai neverjetno težek, kajne? A verje-inito mi, du iijilfitf v,, i i• j< I, “Si J luxoi /a to ljudi mimamo cbd^nm - V :Tnl'nimaln'l> mezdah, o socialnem in 'zdravstvenem zavarovanju in podobnih pridobitvah industrijskega In ost " lega delavstva v Sloveniji. Vsega tega bi bi nas človek krvavo potreben, a bog ve kdaj pride čas, ko se bo začelo reševati to poglavjo slovenskega vprašanju. Haložan 'Ne zadostuje pa sama vestnost, če ni Hkrati tudi sposobnosti ain vesnlja do po-klica. Oboje pa more dati le ljubezen do učeče se mladine im skrb za njeno prihodnost. Brez teh je vestnost šablonsko rokodelstvo, začetek birokratizma in stremiu-štva. Samo vesten učitelj brez prilagodljive rnzboritosti in živili pobud je profos, ki spreminja učilnico v zapor. Kakšnega nesmisla je zmožna brezdušna n oguljenost mrtvega znanja, dokazuje tale primer. Viinlko Moderndorfer, bivši šolski upravitelj, piše na straini 53. knjige »Sodobna šola«: »Naslednjo se sliši kakor me-akusnn šala, pa se jo vonda.r zgodilo. Učiteljica je pretiravala in ponavljala v .razredu stavek: »Da bomo dobri Jugoslovani, moramo uničevati majske hrošče!« Namesto da bi razložila otrokom vzrok škodljivosti hroščev in zakaj jih je pokončavati, jiirn je vtepaln v glavo nesmiselno frazo, katere izvira ni težko ugalni.ti. »Vršiti učiteljski poklic obrtomn, podobno kakor dela to čevljarski .mojster, ni ravno težko; pri mojstru ima besedo kneftrn«, pravi dalje Mbdorndorfer na strani 21. iste knjige. Primera drži le deloma; kajti knef-tra izginja čedalje bolj in tudi čevlji morajo biti prilagojeni nogi. Na strani 16. pravi, da je njemu bilo pravilo: »Vso čemernost, mevoljo, skrbi in .nevšečnosti vsakdanjega življenja moram pred vstopom v razred pustiti zuinai; v razred smem le prost morečnosti. ker le tako morem reči otrokom smehljajoč se, da jih imam rad, da bo v šoli lepo in breiz hu- dega.« Površno se sliši to vsakdanje, zajeto v globino in širino pa dokazuje ne le velikansko težavnost, ampak tudi odgovornost učiteljskega poklica. Zatajevati v sebi v,se, kar 'bi moglo neuglj pa z ljubeznijo do mladine, da sc ne more v tem pogledu kosati z njo nobena druga slovenska knjiga. Izšla je sicer kot »Priročnik k slovenski začetnici«, ki še išče založniku; toda vsebu je tudi sicer toliko novega in daje toliko pobud, da ne bi smela manjkati vsaj v nobeni strokovni knjižnici. Glede celotnega (globalnega) pouka in načinov, ki ga predlogu pisatelj zanj, so nazori lahko različni, on sploh pa je uiporabljonegn mnogo tudi pri sedanjem, zastarelem načinu pouka. V knjigi je res marsikaj nepotrebnega^ ikur pa njene vrednosti ne zmanjšuje. Doslej sta jo kupila ina vsakih sto učiteljev nekaj več kakor dva, šolska knjižnica pa komaj vsaka šesta... . , Razinger jo tipal preprosto, vendar za tisti čas novodobno. Večkrat je začel sredi naj-večjega dolgočasja z vprašanji, ki niso imela nobeno zveze s poukom. Zdelo se mi je, da dela to za kratek čas. V resnici nas je razgibal, da smo bili vsaj tisto uro živahnejši im pazljivejši. (Dalje prihodnjič.) SLOVENIJA NAŠE REVIJE »SLOVENSKI JEŽIK64 Prva dva zvezka tretjega letnika glasila Slavističnega društva predstavljata spet kar cel zbornik ruziprav s področja slovenske literarne in kulturne izgodovime ter jezikosloiv-ja. Obsegata 192 .strani irn tvorita bogato knjigo, ki !bo v veselje no samo slavistu, marveč vsakomur, ki ga zanima življenje slovenske besede. Slavistično društvo je posvetilo to iknjigo prof. Kidriču ob njegovi šestdesetletnici in tako izkazalo spoštovanje njegovemu znanstvenemu delu, ki ga danes z njim vred opravlja že cela vir,sta njegovih učencev, zastopanih tudi v tem zvezku. Kidričevo podobo je polk a zal v posebnem sestavku A. Ocvirk in orisal njegovo petintridesetletno delo za slovensko slovstveno zgodofvi.no in kulturo. Njegovo deilo predstavlja na dokumentih zidano sintezo, za katero je Ibilo treiba upoštevati vse kompomante, ki oblikujejo slovstvene pojave. Na novih dejstvih, ki jih jo odkril, in z novo metodo je oriisal dobo do 19. stoletja — pismenstvo, reformacijo', protireformacijo, prerod, Prešerna. Kidrič je pri nais utemeljili kritično metodo v starejši slovstveni zgodovini. Sadovi njegovega bogatega dela so številni, saj ugotavlja Minko Rupel 344 objav, ki obsegajo 18 strok. M. Murko govori v .zanimivi; razpravi o Indiji slovenskih narodnih pesmi, v katerih so sledovi starejših tujih del, marsikaj v njih pa sloni ina svetopisemski apokrifni literaturi, iki je bila prevedena v cerkveno slovanščino, bolgarščino, rušeimoi, srbohrvaščino. Vir za predstavo o Indiji pa je zlasti Epistola prosili te ra Janeza in roman Aleksandra Velikega, preveden v Bolgariji. Vendar je slovenski ljudski pesnik bajne predstave o Indiji poinašil. Prof. dr. Rajko Nahtigal objavlja prvi. del razprave o Srezirievskega objavi Mlade Brede in ziljskega j rej a 4- v zborniku petrograjske akademije (1852—6), za katerega je dobil slovanske pesmi od Žaklja-Rodoljuba Ledinskega, ko je popotoval 1841 po naših krajih. Srez-nevski je znan kot lingvist, ki je ipisial o naših narečjih in jih znanstveno razvrstil. (Glej Ramovš, Dialekti, XXV. sl.) Prof. Ramovš je napisal razpravo k maglaševanju slovenskih pridevnikov in podal v njej kratko oblikovno in akcentsko razvojno sliko pridevnikov. Nekoč je pridevniška sklanjatev imela isto maglašanje kot pslov. določna sklanjatev z izjemo dveh sklonov (nom., acc. sg.), pozneje pa so se skloni križali med določno in nedoločno obliko ain prvotna enostavnost ni bila več tako jasna. Naglas pa se je šo bolj poenostavil. Določna oblika je dialektično splošno dobila iprotetični ta- (ta-stari), kar ni bilo posnemanje nemškega spol-nika. Purizem, ki tega ni vedel, je to obliko izločil. V živi govorici so se posamezni ak-centski tipi po premikih akcentov in analogijah združili, pri čemer je zlasti posredovala oblika nom. sg. fern. Danes je slika zelo enostavna: nedoločna oblika ima rastoči poudarek, določna padajoči. Po ak-centsikii obliki nom. sg- fern. .se ravnajo vsi kosii skloni in tudi določna oblika nom. sg. mase. Knjižni jezik se ravna po tej normi. — Krajši prispevek Ivana Grafenauerja obravnava pripovedko o medvedu in divjem možu v različnih zapisih, ki je stara inačica vseevropske pripovedke. — Imena za denar na Slovenskem je obdelal Stanko Bunc. Navaja in razlaga tuja im domača imena ter jih deli po barvi, številkah, podobah, kraju, kovini itd. Zanimivo razpravo je napisal na podlagi slovarjev, pregledal je leposlovna dela važnejših avtorjev, poizvedoval pa je tudi med ljudstvom. — Profesorska teza ■j- Vitle Vatovčeve O Megiserjevem slovarju je objavljena kot dokaz, da je Me-giser uporabljal Dalmatinov Register in Bohoričevo gramatiko. Na razpravo je opozoril že Breznik v razpravi Slovenski slovarji (1926). — Pohlinovo delo Bibliotheca Carnio-liae je kritično pregledala Ruša Mahkota in pokazala, da se v tej bibliografiji slovenistične produkcije do konca 18. stoletja zrcali sicer prerodna misel, da pa Pohlin ravna zelo nekritično in ne ipoizna važnih del, da rad kombinira čisto svojevoljno itd. To njegov seznam slovenskih pisateljev in njih del občutno kazi. — A. Gspan primerja Linhartovo Zupanovo Micko z Richterjevo predlogo in dokazuje, da je Županova Micka prevod, vkljub lokaliziranju na Gorenjsko in vkljub nekaterim spremembam. Snov in vsebina sta ostali isti, pri Matičku pa je izvirna tvornost tudi tu Vidma- — V razpravi Primčeva predavanja na graškem liceju dokazu je Breda. M i 1 č i n s k i - S 1 o d-n jak, da Primčevo delo ni bilo samostojno znanstveno delo, da pa ima preroden pomen. Njegova predavanja, niso iizvirna, pač pa dobra komipilacija zanesljivih virov. Če bi mu bila n jegova minska, bolezen prizanesla, bi vseeno ne bil dal ne vredne slovnice ne slovarja, koristil pa bi bil kot učitel j slovenščine in pomagal prerodu. — Vaclav I? u -riam govori o Matiju Čopu kot byronistu, ki je svoje zanimanje in znainje o tem romantičnem pesniku in junaku posredoval tudi drugim, kar je videti izlasti iz korespondence z Italijanom Saviem. Imel je v evidenci vse, kar je bilo mogoče .dognati o Byronovi poeziji in njenem odmevu po svetu — in je bil v tem svetotvni, zahodnoevropski strokovnjak. Prešernov prevod Pari-zine je gotovo nastal pod njegovim vplivom. — Dr. N. P r e o b r a ž e n s k i j pokaže na dva odmeva Nodierovega slovenskega junaka Sbogarja pri Puškimi im Lermontovu, Tine Debeljak razpravlja o Puškinovi pravljici o ribiču in ribici, ki ni ne ruska in ne srbska, marveč jo je dobil od Grimma s posredovanjem francoskega prevoda — čeprav so jo imeli iza pristno rusko pravljico in je Puškin s trditvijo, da je ruska, zagrešil mi-stifikacijo Merimejevega kova. — Docela novo .mnenje o Koršu, prevajalcu Prešerna v ruščino, podaja A. V. Lsacemko. Očita mu, da ni čutil, kako je njegova izdaja v tedanjem pesniškem okolju nesodobna, ker tedanja ruska lirika ni imela čuta za pokrajinsko in prirodno preprostost in imitiramo pesnikovo usodo, kot je Prešernova. Korš je bil teoretik verza, ne pa pesnik, zato slabo prevaja in nima čuta za pravo besedo; — Novost v poglavju slovenske estetske analize je razprava Ritem .pri Pešernu, ki jo je napisal Tine Orel. Njen predmet je deskriptivna in. stilistična stran Prešernovih rit- moiv, ritem kot izrazno sredstvo, razmerja med vsebino in ritmom. Orel se metodično naslanja .na Mmkarovsltega, Sarama in Biin-teja. Razprava spada med najzanimivejšo v tej knjigi. — O »Slovenki« pod uredništvom Marice Nadlišek Bartolove, iki je letos umrla, piše Marja B o r š n i k Š k e r 1 a k. — V Zapiskih priobčujejo razne drobne pripombe A. Breznik, dr. P. Strmšek, L. Legiša, H. Turik, V. Novak, R. Mole. Ta površni pregled sam dovollj pove o vsebinskem bogastvu prvih dveh letošnjih 'zvezkov. Slovenski jozik se naroča pri Slavističnem društvu v Ljubljani. J. Udovič. K U L T U R N I P 11 E G L E I) Poročilo iz ljubljanske drame Predstava Gogoljevega Revizorja v naši drami je služila hkrati v proslavo 40.letnice odrskega dela člena naše drame g. Daneša. Klasična komedija jo v režiji dr. Bratka Krefta poileg svoje literarno dovršenosti in etične teže nudila eno najskladnejših predstav letošnje dramske sezone. Skrbna režiserjeva roka ni delala nobenega nasilja pisateljevi misli, marveč ji je zvesto sledila in s pravim ustvarjalnim užitkom in iznajdljivostjo postavila na oder naše drame .notranjo zaključeno podobo iruske provincialne uradniške družbo pred stoletjem v vsej njeni človeški goloti z dosledno komediograf-sko brezoziimostjo. Režiser je posvetil prav tako veliko poizornost in vnemo drobnim vlogam igralcev, ki ne posegajo s tako silo v tok dejanja, kot nosilcem komedijske teže in s tem ustvaril na odru enotno, ubrano igro skladnih, prepričevalnih postav in situacij. Mislim, da se ne motim, če štejem Revizorrja za letošnjo najbolj enotno in dognano predstavo naše drame po homogenosti igralcev v osnovnem gledanju, notranjem ustrojenju in zunanji igralski ubranosti. (Sledita ji Striček Vanja im precej Ka-ciijamar). Po odhodu g. Cesarja, .ki je z vlogo glavarja Antona A.ntonolviča podal eno svojih najuspelejših dinamičnih odrskih likov, je vsa predstava zelo, zelo trpela na skladni odrski podobi, Nadomestoval ga je g. Mar- kovič, člen zagrebškega gledališča. Njegova igra jo zajemala iz povsem druge odrske usmerjenosti, in kakor je bila sama po sebi sproščena, celo nevezana na tekst, skrajno preprosta in življenjska ter v čudovitem soglasju z jezikom, ki ga je gost iz dnevne govorice obdržal na sceni, pri tem *ipa je neusmiljeno razbila enotno odrsko podobo umetnine na dva bistveno različna svetova. Na eni strani gost, na drugi maši ljudje, do kraja zvesti tekstu, malce togi in linearni včasih, vendar pa do skrajnosti prevzeti od režiserjeve misli, ki je delu dala razgibamo, živo, ubra.no odrsko podobo. Razumljivo je, da med enim in drugimi mi bilo prehodne poti. Upamo, da nam bo uprava naše drame nudila v prihodnji sezoni še Revizorja z g. Cesarjem. Kot kronisti beležimo še šolsko predstavo klasično gimnazije, Cankarjevo dramo Jakobu Rudo. — K.er predstave te vrste no spadajo med resno, dosledno umetniško odrsko delo, ampak bolj med šolske predstave kot n. pr. akademije, saj jih ne rodi in no pogaja umetniško hotenje, je .strokovno ocenjevanje povsem odvečno. Lepo in primerno pa je, da so si. visjesolci klasične gimnazije izbrali vprav Cankarja za invenšoll-sko delo in se ga lotili z velikim prizadevanjem im prepričevalnoistjo. dr. K. V. a produkcija šole M. Vidmarjeve v operi K), t. m. nam je nudila lop, intimen večer. Vztrajno tiho delo edine slovenske umetniške plesno šole pod vodstvom plesne pedagoginjo Meto Vidmarjeve jo želo zasluženo toplo priznanje. Nastopilo je pet učenk, ki so nosilo težo programa, in maj-mlajše. Solidno in plesu zvesto klavirsko spremljavo je priredil mladi komservatorist J. Osana, ki je tudi spremljal vse plesne točke. Nedvomno jo tu že skrajni čas, da so serioznemu, poštenemu delu prve slovensko umetniške plesne šolo da primeren položaj. in imogočosit neoviranega dela v okviru, ki omogoča raavoj vsestranske slovanske odrske kulture. K. B. G. profesorju F. Vodniku Po »Ugovorih in popravkih« v »Slovencu« od 11. t. nn. sem v zadregi, 'ker ne vem, kako naj bi polemika ostala za kulturne razmere še na kolikor toliko dostojni višini. Predvsem g. Vodnik ni ovrgel niti enega izmed mojih argumentov, iki sam jih .navajala njemu v odgovor v zadnji številki »Slovenije«. Izgovor, da je šele »post festum« izvedel, kdo je kritiko napisal in s tem za neutemeljenost svojega izpada, ne drži. Gospod Vodnik je to vedel po osebnem razgovoru med nama že 31. maja, medtem ko je njegov izpad v »Slovencu« izšel šele 5. junija. Če jo oddal pred tem v tiskarno, bi moral zadevo dodatno popraviti. Ošlak Ferdinand: Spomini m osvobodilne noje m Šfajersfto m Koroško v Šefih S91S-1920 (Nadaljevanje.) Deset let po popisanem dogodku sem našel na nelki ladji v Tihem oceanu ob čilski obali Slovenca, v katerem sem spoznal moža, 'ki je bil kot vojak soudeležen pri nameravanem napadu na radgonsko talce. Pri sladki limonadi, deset tisoče kilometrov daleč od domovine, na odprtem morju Veli-koga oceama sva obudila 6-poiniine na rad-gomsika boje in v.se, kar je bilo z injiimi v zvezi in kur je bilo takrat ze celili 10 lot za nami. Ugotovila sva žalostno dejstvo, da je tudi nama kako r večini najinih takratnih sobojevnikov naša domovina za naše, v_ času njenega rojstva izkazane ji usluge stisnila popotno — včasi.h so .rekli tudi beraško palico v roke iter naju prisilila, da sva .morala s trebuhom za kruhom, ker ga doma nisva našla. Obhajala sva tam na širolkejm morju desetletnico gremkosti in razočaranja. V tistem .letal, ko so doma z vsem pomipom praznovali prvo desetletnico osvolbojenjn im to največ (isti državljani, ki jim je domovina potem, ko jo bila že osvobojena in pomirjena, omogočila lepe, urejene^ eksistence, ki pa niso bili z na.ma v Radgoni itd., da bi bili, kakor sva midva, .sovražniku prostovoljno 'diržali glave zu tarčo, sva plavala kot dva izgubljena sinova-brezdomovinca po razburkanih valovih širnega ocoana za srečo. kažeta dve veliki oljnati kompoziciji zgodovinski prizor ob ustoličevanju koroškega vojvodo na Gosposvetskem polju in bitko »za staro pravdo« lleta 1573. na Krškem polju. Manjši .sliki predstavljata prihod Slovencev v današnjo domovino in podpis majsko deklaracije. Dekorativnega značaja so tri supraporte, ki so mišljene le kot ločila med slikami. V oboli stranskih sobah pa je nakopičeno študijsko gradivo, pomožne risbe, kartoni in barvne skice za to volili«) (ion,. Površnost Prav tako kot v svojem predzadnjem sestavku, tudi v »Ugovorih in popravkih« gospod kritik v zadnjem odstavku celo zadevo prenese po svojstveni logiki na torišče, ki nima s kvalitetnim »estetsko kritičnim vidikom« nobenega opravka. •— Zato je ta stvar zame zaključena. Priznavam pa gospodu Vodniku nezmanjšan ugled in uspeh pred njegovimi bralci. Dr. Kristina Brenk-Vrlmvčevn. Tekmovanje pevcev in pevk v ljubljanski operi Vodstvo opornega gledališča sporoča, da je namenjeno to tekmovanje predvsem pevcem z dežele, ki drugače nimajo priložnosti, da bi so uveljavili. Za tekmo zadostujeta dve pesmi, lahko tudi narodni. Tekmovalci naj so javijo d.ne 23. junija, na dam tekmovanja, ob II. ali ob 17. uri v Operi na preizkušnjo. Razsodišče bo sestavljeno iz strokovnjakov. 'Pevcu ali pevki z inajlepšim glasom bo vodstvo Opere omogočilo nadaljnji študij v Ljubljani. Tekmovanje se vrši 23. junija ob 20. uri in bo javna prireditev. Razstava Kosovih slik v Jakopičevem paviljonu Naše bralce opozarjamo na razstavo slik G. A. Kosa v Jakopičevem paviljonu, ki. so namenjene za okras reprezentančnih proi-storov banovinske palače. V srednji dvorani ki so jo pri nas doma našli v prvi vreti tisti, ki so se za domovino najmanj žrtvovali. Naredniku Gospodariču je dimnik kot skrivališče rešil življenje. — Tragična Gospo- dnričeva smrt zaradi družinskih nesreč. Stotnijski narednik Gospodaric” je v noči od 3. na 4. februar I. 1919. zaradi obiska svojo žene, ki je prišla iz Maribora, prenočeval namesto v vojašnici v radgonski gostilni »Briiuliaus (pivovarni), ki je ležala v Dolgi ulici blizu hotela »Oesterreich« in Mestne hranilnice. Ko ga v zgodnji jutranji uri prebudi bitka, opazi pred gostilno na ulici cel vod sovražnih legionarjev, ki so se pripravljali, da vdere jo v gostilno, kor .so pTn ristforeningen « turistično ali popotno. društvo. Njegov namen im naloga sta torej natančno ista kakor različnih alpinskih ali planinskih društev pri nas. Svod' pač Allip nimajo — torej izrazito kulturna j11 vzgajajoča, no pa morebiti gos poda rsko-j)/-1’ dobiina. Razloček »ned njim in kakšni® švedskim tujsko - prometnim ali hotelski®' društvom jo potemtakem najmanj isto kak(>t pri nas na primer med Slovenskim planit)" sik im društvom in Gostilničarsko zvezo. Ra®; loček torej, ki bi se ga .moral .zavedati vsaj obzornik, ki hoče v planinstvu voditi. Nihče no more zameriti piscu, če švedski ne zna. A zameri mu lahko vsak po pravici, če poroča o stvareh, ki jih me zna in I,e pozna. Tako bi torej rekli, kadar pri<|e »Planinskemu vestniku« spet na .misel, * »poroča o kakšni knjigi, naj se vsaj priča ali da poučiti, kaj pravi naslov. Posebno fletkano se bere v tem poroči*’1 takšenle sta vele: »Vse je v publikaciji solidno, kakor n°' rod, iz katerega izhaja.« Ta ugotovitev bi se pa dala še imenitnj* spopolniti. In ker poročevalec ni utegnil* stioriuno to mi. Na primer takole: »Ta solidna vsebina pa dobiva adekvaten izraz v blestečem .stilu, ki priča tako o .J?' vrstnem poznanju materije, kakor o sijaJ nem obvladanju švedščine.« T. M- E A Razširjenje tržaškega ps*s.s4anišea V italijanskem državnem preračunu Je predvidena Vsota 60 milijonov lir za zgr® diitev odiiiosno razširitev pristanišč v Prs in Pa le mn u. — (Istra, 6. VI. 1940.) Slovenska materinska praznovanja, na Koroške*11 Slovenska materinska praznovanja nejo prepovedana. Prepoved je deželni var zastopniku Slovenske prosvetne »v( t j oib jasnil talko, da je liil letošnji materni« dam v Nemčiji 19 majnika. in da je in«frg rimska praznovanja izvedla organ itzadJ N. S. Frauemschaift. (Koroški Slovenec, 5. J11' ni ja 1940.) Urednik in izdajatelj.: Vitko Musek, Ljubljt,n“ padalci, no spomni na, diimmik. Brez mad» J n jega odipro vru.ta van j ter zleze v d 'I11’1.' ,;;. kjer so z rokami im nogami poprime z ,rj-nili stopnic, ki omogočajo dimni,karjenir banjo in čiščenje industrijskih dinnnu4^,. Največ strahu je prestal .takrat, ko. ietkrog dimnika premetaval staro roi. K sreči se nihče ni spomnil, da •bi pon, dal v notranjost dimnika. Ker ((dl V uvii U.I1JU.JI vi l.m ii i ivu. na podstrešjm niso našli, so odšli, kar j i Gospodariču sicer rešilo, mi se pa up0 D) m red® je it ... _ . . dimnika ven, ker jo zuna j p<) ceisti v?’,jil. vsod pokalo. Po mjegovoim pripovedova kii mam jo bilo po bojih prava izabaV^j^u, uro im ure stal in se skrival v d^ gr dokler nismo prišli v protinapadu do stilne in pregnali sovružnika. . je Nekaj mesecev po radgonskih boj1—*- i ;i r1.....,»{/• ivim .Sv In vi tu OtO nar( nici, v a ro •kuj riuiseic.cv po rniagonaiciai dnik G’ }j» kjer jo takrat Zeilhoferjeva wU ^rn: varovala in' branila mejo, postal žrtev žinskih razprtij. Človek v najlepsi ' M' clol>i, ki so je V Radgoni pred velik ^ U1MM, l .1'’ 1 v‘ i * . i.i vilo m smrtnih sovražnikov toliko .In si i(^ z begom v dimnik rosil zi'v'J Jt‘)' ni imiel toliko imoči, da. bi bil kakor\,0ir jire.niostil alii preplaval družinski' mi sko težave, ki so križale, njegovo zi ^l sko pot. Krogla iz pištole ki jo je sam, m.u je v obupu 'končala zivlj' J 6()‘_ |z globino sren priihajujoč ter ganljiv nekroloa, ki ga je takrat K ,fl|er no povelje spisal [nadporočnik / ■ v i?br počastitev njegovega spomimn. jo « uih besedah rajnkemu .nekakšna jopi in zahvala za v>se, kar je stotnij vini koristil.