Kratke ekonomsko-finančne analize Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Avtor: Robert Zorko September 2023 Zbirka: Kratke ekonomsko-finančne analize Naslov: Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Avtor: Robert Zorko Številka: September 2023 Kraj: Ljubljana Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija www.bsi.si Elektronska izdaja: https://www.bsi.si/publikacije/raziskave-in-analize/kratke- ekonomsko-financne-analize Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v tej publikaciji, ne odražajo nujno uradnih stališč Banke Slovenije ali njenih organov. Uporaba in objava podatkov ter delov besedila sta dovoljeni le z navedbo vira. © Banka Slovenije Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 164629507 ISBN 978-961-6960-94-6 (PDF) Kazalo Uvod 4 1 Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje 5 1.1 Stroški blaga, materiala in storitev 8 1.2 Stroški dela 10 1.3 Poslovni izid iz poslovanja 12 2 Dobičkonosnost podjetij 14 2.1 Kazalniki dobičkonosnosti 14 2.2 Dobičkonosnost gospodarskih družb v Sloveniji 14 2.3 Dobičkonosnost gospodarskih družb po dejavnostih 16 Dobičkonosnost gospodarskih družb v panogi proizvodnje živil 17 Dobičkonosnost gospodarskih družb v panogi trgovine z živili 19 3 Zaključek 20 4 Viri 21 Uvod1 Analiza je sestavljena iz dveh delov: v prvem prikazuje razčlenitvi prihodkov od prodaje, drugi del pa predstavlja dobičkonosnost podjetij na podlagi treh kazalnikov – EBIT marže, EBITDA marže in profitne marže. Vir podatkov je baza zaključnih računov podjetij AJPES. Analiza podrobneje predstavlja gibanje omenjenih kazalnikov po skupinah dejavnosti, skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti 2008. Leto 2022 je zaznamovala visoka rast cen življenjskih potrebščin. Ta je bila posledica več zaporednih zunanjih šokov, najprej pandemije, nato odpiranja gospodarstva, kar je povzročilo močno rast povpraševanja, ki mu ponudba ni zmogla slediti, v začetku pre-teklega leta pa še ruska vojaška agresija na Ukrajino. Ta je povzročila veliko negoto-vosti in porast cen zlasti na trgih energentov in drugih primarnih surovin. Višje cene surovin so se začele že v prvi polovici lanskega leta odražati v končnih cenah, zlasti energentov (ki so jih blažili ukrepi Vlade RS) in hrane. Ob hitri rasti cen in upadu kupne moči gospodinjstev, ki so ga sicer do neke mere blažili ustvarjeni prihranki med pandemijo, so se začeli krepiti plačni pritiski. Višji vhodni stroški in rast plač se odražata v letnih poročilih gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2022. V analizi je prikazana razčlenitev čistih prihodkov od prodaje podjetij, ki je lani dosegla 140 milijard EUR, kar je, za primerjavo, približno 40 odstotkov več kot v predpandemičnem letu 2019. Čisti prihodki od prodaje sicer odražajo tako prodane količine kot ceno blaga ali storitev. Podatki iz letnih poročil lahko posledično zgolj nakazujejo, kaj bi lahko vplivalo na oblikovanje cen, ne pojasnjujejo pa, kolikšen del rasti prihodkov od prodaje je prispevala rast cen in koliko povečanje prodanih količin. Z razčlenitvijo čistih prihodkov od prodaje se nakazuje, da so bile višje končne prodane cene blaga in storitev oblikovane predvsem zaradi visoke rasti vhodnih proizvodnih stroškov, v manjši meri pa tudi zaradi rasti stroškov dela in profitnih marž. Dobički podjetij so bili lani nominalno najvišji od leta 1995, marže pa so ostale pretežno v zgodovinskih okvirih; praviloma so bile celo nekoliko nižje kot v letu 2021. To pomeni, da je rast dobičkov lani zaostajala za rastjo prihodkov od prodaje, kar nakazuje, da so podjetja lani ustvarila nekoliko manj dobička na enoto prodanega blaga ali storitev kot leto prej. Prav tako pa podatki tudi nakazujejo, da je podjetjem uspelo visoko rast vhodnih stroškov razmeroma hitro prenesti v svoje končne cene. Struktura publikacije je naslednja. V prvem delu je prikazana razčlenitev prihodkov od prodaje podjetij z analizo vseh pomembnejših dejavnikov, to so rast stroškov blaga, materialov in storitev, rast stroškov dela in rast dobičkov. Pregled je narejen tako na ravni celotnega gospodarstva kot podrobneje po dejavnostih. V drugem delu se analiza osredotoča na dobičkonosnost gospodarskih družb s prikazom treh računovodskih kazalnikov – EBIT marže, EBITDA marže in profitne marže. V luči rasti cen hrane je dodatno prikazana dobičkonosnost podjetij iz živilskopredelovalne industrije in trgovine z živili. 1 Zahvaljujem se mag. Ani Selan, Noemi Matavulj in dr. Maticu Petričku za pregled, usmeritve in pomoč pri pripravi te analize. Mnenja in zaključki, objavljeni v tej analizi, ne odražajo nujno stališč Banke Slovenije in/ali Evrosistema. 4 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 1 Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje Nominalna vrednost čistih prihodkov od prodaje podjetij v Sloveniji je prvič dosegla mejo 100 milijard EUR v letu 2019, že lani pa presegla 140 milijard EUR. V letu 2022 so čisti prihodki od prodaje slovenskih podjetij dosegli najvišjo raven od leta 1995. Prihodki od prodaje so zmnožek količine prodanega blaga ali storitev in njihove končne prodajne cene. Te so odvisne tako od povpraševanja kot stroškov proizvodnih dejavnikov. Stroški, ki jih imajo podjetja s svojim poslovanjem (vhodni proizvodni stroški, stroški dela) in jih poročajo v svojih zaključnih računih, na katerih temelji ta analiza, pa lahko vsaj nakazujejo na stroškovne pritiske, ki se zrcalijo v višjih končnih cenah, kar posledično veča nominalno vrednost čistih prihodkov od prodaje. Po visoki rasti čistih prihodkov od prodaje v letu 2021, ki je bila v pomembnem delu posledica močnega okrevanja po pandemiji (in nižje osnove v letu 2020) in s tem po-vezanega učinka odpiranja gospodarstev, je tudi v letu 2022 rast čistih prihodkov od prodaje presegla 20 %. Gre za zgodovinsko najvišje stopnje rasti, kar se kaže tudi v nominalni vrednosti čistih prihodkov od prodaje. Ta je v letu 2022 dosegla skoraj 141 milijard EUR. Za primerjavo, v letu 1995 je znašala dobrih 19 milijard EUR, v letu 2019 pa je prvič dosegla mejo 100 milijard EUR. Računovodska razčlenitev čistih prihodkov od prodaje omogoča dodaten vpogled in razumevanje dejavnikov rasti njihove nominalne vrednosti. Računovodsko lahko čiste prihodke od prodaje razdelimo na več gradnikov2. S predru-gačenjem osnovne enačbe izračuna dobička oz. izgube iz poslovanja 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑖𝑧𝑖𝑑 𝑖𝑧 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 = 𝑘𝑜𝑠𝑚𝑎𝑡𝑖 𝑑𝑜𝑛𝑜𝑠 𝑜𝑑 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 − 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑜𝑑ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 izpeljemo enačbo, ki odraža razčlenitev čistih prihodkov od prodaje. č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒 + 𝑑𝑟𝑢𝑔𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 = 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑖𝑧𝑖𝑑 𝑖𝑧 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 + 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑜𝑑ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒 = 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑖𝑧𝑖𝑑 𝑖𝑧 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 + 𝑠𝑡𝑟𝑜š𝑘𝑖 𝑏𝑙𝑎𝑔𝑎, 𝑚𝑎𝑡𝑒𝑟𝑖𝑎𝑙𝑎 𝑖𝑛 𝑠𝑡𝑜𝑟𝑖𝑡𝑒𝑣 + 𝑠𝑡𝑟𝑜š𝑘𝑖 𝑑𝑒𝑙𝑎 + 𝑜𝑑𝑝𝑖𝑠𝑖 𝑣𝑟𝑒𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 + 𝑑𝑟𝑢𝑔𝑖 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑜𝑑ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 − 𝑑𝑟𝑢𝑔𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 Če zadnjo enačbo nekoliko poenostavimo, pridemo do razčlenitve, s katero želimo v tem delu analize pojasniti rast čistih prihodkov od prodaje. č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒 = 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑛𝑖 𝑖𝑧𝑖𝑑 𝑖𝑧 𝑝𝑜𝑠𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 + 𝑠𝑡𝑟𝑜š𝑘𝑖 𝑏𝑙𝑎𝑔𝑎, 𝑚𝑎𝑡𝑒𝑟𝑖𝑎𝑙𝑎 𝑖𝑛 𝑠𝑡𝑜𝑟𝑖𝑡𝑒𝑣 + 𝑠𝑡𝑟𝑜š𝑘𝑖 𝑑𝑒𝑙𝑎 + 𝑜𝑠𝑡𝑎𝑙𝑜 2 Poslovni izid iz poslovanja odraža dobiček iz poslovanja (aop151) ali izgubo iz poslovanja (aop152), izračunan kot aop151 - aop152. Čisti prihodki od prodaje (aop110) so najpomembnejši del kosmatega donosa od poslovanja (aop126), ki ga sestavljajo še sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (aop121 in aop122), usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve (aop123), subvencije, donacije, regresi, kompenzacije in drugi poslovni prihodki (aop124 in aop125). Poslovni odhodki (aop127) obsegajo stroške blaga, materiala in storitev (aop128), stroške dela (aop139), odpise vrednosti (aop144) in druge poslovne odhodke (aop148). 5 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 Na nominalno vrednost čistih prihodkov od prodaje, ki odražajo tako ceno kot prodane količine, kot prikazujejo zgornje enačbe, vplivajo različni dejavniki, med najpomembnejšimi so vhodni stroški proizvodnje (tj. stroški blaga, materiala in storitev), stroški dela in pa, poenostavljeno, marža podjetij. Po obsegu (nominalni vrednosti) so najpomembnejši od naštetih stroški blaga, materiala in storitev, veliko manjši pa je obseg preostalih dejavnikov, pri čemer so na drugem mestu stroški dela (slika 1). Slika 1: Razčlenitev čistih v mrd EUR 160 160 prihodkov od prodaje v letih 2018–2022 140 140 120 120 100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 0 0 2018 2019 2020 2021 2022 poslovni izid iz poslovanja stroški dela stroški blaga, materiala in storitev ostalo čisti prihodki od prodaje Viri: AJPES, lastni preračuni K rasti nominalne vrednosti čistih prihodkov od prodaje so v letu 2022 največ prispevali višji vhodni stroški blaga, materiala in storitev, v manjši meri pa tudi stroški dela. V letu 2022 so se med temi dejavniki najbolj izrazito povišali stroški blaga, materiala in storitev, ki so presegli 26-odstotno rast. Rast čistih prihodkov od prodaje je bila 22,5-odstotna, stroški dela so se povišali za približno 10 %, medtem ko se je dobiček iz poslovanja podjetij povečal za 5 %. Podatki iz zaključnih računov podjetij kažejo zlasti na visoko rast njihovih proizvodnih stroškov. Posledično sklepamo, da so ti tudi glavni dejavnik rasti končnih cen proizvodov in storitev podjetij, kar odraža močno povečanje prihodkov od prodaje. Razčlenitev rasti, kar kaže slika 2, nakazuje, da so stroški blaga, materiala in storitev najpomembnejši del končne cene, medtem ko imajo stroški dela in marže (ki izhajajo iz poslovnega izida iz poslovanja) bistveno manjši pomen. 6 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 Slika 2: Razčlenitev rasti rast v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah čistih prihodkov od 30 30 25 25 prodaje v letih 1996–2022 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 -5 -5 -10 -10 -15 -15 -20 -20 69 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 91 91 91 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 poslovni izid iz poslovanja stroški dela stroški blaga, materiala in storitev ostalo čisti prihodki od prodaje Viri: AJPES, lastni preračuni Med dejavnostmi so najvišjo rast čistih prihodkov od prodaje lani dosegla podjetja s področij oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter gostinstva. Po dejavnostih je struktura razčlenitve rasti čistih prihodkov od prodaje lani podobna (slika 3). V vseh dejavnostih, razen eni (O ‒ dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti), so bili čisti prihodki od prodaje višji kot leto pred tem. Glede na razčlenitev rasti so k te pomembno vplivali predvsem stroški surovin in materialov, v dejavnosti javne uprave in obrambe so se primerjalno bolj povišali stroški dela, ki pa so prispevali pozitivno v vseh dejavnostih. Najbolj so se čisti prihodki od prodaje povečali v energetiki, kar je povezano z visokimi cenami energentov na svetovnih trgih, ki so jih trgovci upoštevali pri oblikovanju končne cene. Te so omejevali različni ukrepi Vlade RS.3 Na drugi strani se je močno povečala tudi vrednost prodaje v gostinstvu in prostočasnih dejavnostih (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti), kar pa lahko povezujemo s t. i. učinkom ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji. V naštetih dejavnostih je rast čistih prihodkov od prodaje presegla 40 %. Slika 3: Razčlenitev rasti 60 rast v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah 60 čistih prihodkov od 50 50 prodaje v letu 2022 po dejavnostih8 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 -10 -10 -20 -20 -30 -30 -40 -40 SKU A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S stroški dela stroški blaga, materiala in storitev poslovni izid iz poslovanja ostalo čisti prihodki od prodaje Viri: AJPES, lastni preračuni Opomba: Za pojasnitev razvrstitve SKD glej opombo 8 na strani 16. 3 Več informacij o ukrepih za blaženje posledic visokih cen energentov je na voljo na spletnih straneh Vlade RS: Ukrepi za omilitev draginje na področju energetike | GOV.SI (dosegljivo 7. julija 2023). 7 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 1.1 Stroški blaga, materiala in storitev Stroški blaga, materiala in storitev so v letu 2022 presegli 80 % vrednosti čistih prihodkov od prodaje, kar je največ od leta 1995. Stroški blaga, materiala in storitev predstavljajo vhodne stroške podjetij, ki močno vplivajo na končno ceno blaga ali storitev, ki ga podjetje prodaja. V povprečju od leta 1995 stroški blaga, materiala in storitev znašajo približno 77,5 % vrednosti čistih prihodkov od prodaje, največ ravno v letu 2022, ko so presegli 80 %. Znašali so 113 milijard EUR, v letu 2021 pa 89 milijard EUR. Med temi stroški največji del predstavlja nabavna vrednost prodanega blaga in materiala. Ti zajemajo nakupno ceno, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter nepo-sredne stroške nabave, zmanjšano za dobljene popuste (racunovodja.com, pridobljeno 29. 6. 2023). To v zadnjih letih predstavlja približno polovico vseh stroškov blaga, materiala in storitev, kar kaže tudi slika 4. Lani so ti stroški znašali skoraj 61 milijard EUR, leto pred tem 46 milijard EUR, kar predstavlja povečanje za približno tretjino. Od 15 milijard EUR povečanja stroškov jih je 5 milijard EUR povezanih z energetskimi podjetji (panoga D), za dobrih 8 milijard EUR pa so se povečali v trgovini. Drugi največji strošek v tej kategoriji podjetjem predstavljajo stroški porabljenega materiala. Med stroške materiala so vključeni stroški osnovnega in pomožnega materiala ter kupljenih polproizvodov, delov, goriv in maziv (racunovodja.com, pridobljeno 29. 6. 2023). Ti predstavljajo 20 % vseh stroškov blaga, materiala in storitev. Lani so znašali 22 milijard EUR, kar je 3 milijarde EUR več kot leta 2021. Stroški energije so se povečali za skoraj 60 odstotkov, znašali so slabih 4 milijarde EUR. Preostali stroški blaga, materiala in storitev, kamor so zajeti npr. transportne storitve, najemnine itd., pa predstavljajo skupaj približno četrtino stroškov v tej kategoriji. V letu 2022 so znašali 26 milijard EUR, leto pred tem 23 milijard EUR. Slika 4: Razčlenitev v mrd EUR stroškov blaga, materiala 120 120 in storitev v letih 100 100 2018–2022 80 80 60 60 40 40 20 20 0 0 2018 2019 2020 2021 2022 nabavna vrednost prodanega blaga in materiala stroški materiala stroški energije transportne storitve najemnine ostalo stroški blaga, materiala in storitev Viri: AJPES, lastni preračuni Stroški blaga, materiala in storitev so se v letu 2022 povišali največ od leta 1995 naprej (slika 5). V zadnjih dveh letih so se tovrstni stroški povišali za približno 50 %. V letu 2019 so namreč znašali 77 milijard EUR, leta 2021 89 milijard EUR, lani pa več kot 113 mrd EUR. K več kot 26-odstotni rasti v lanskem letu so največ prispevale večje 8 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, povišali so se tudi stroški vhodnih surovin in energije. Slika 5: Razčlenitev rasti rast v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah 30 30 stroškov blaga, materiala 25 25 in storitev v letih 20 20 2001–2022 15 15 10 10 5 5 0 0 -5 -5 -10 -10 -15 -15 -20 -20 10 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 nabavna vrednost prodanega blaga in materiala stroški materiala stroški energije transportne storitve najemnine ostalo stroški blaga, materiala in storitev Viri: AJPES, lastni preračuni Višjim stroškom blaga, materiala in storitev so bila izpostavljena podjetja v vseh dejavnostih, najbolj v energetiki, kjer se je izrazito povišal strošek nabavne vrednosti prodanega blaga in materialov. Ta se je močno povečala še v trgovini ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti. Visoka rast cen surovin, zlasti energentov, je v lanskem letu posebej močno povišala stroške blaga, materiala in storitev v energetiki. Ta podjetja so beležila več kot 50-odstotno povišanje teh stroškov. V predelovalni dejavnosti so se povišala za približno petino, v trgovini za nekaj manj kot 30 %. Nadpovprečno so se povišali ti stroški še na področju gostinstva, finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti ter drugih poslovnih dejavnosti. Ključni dejavniki rasti teh stroškov se med dejavnostmi, glede na njihovo naravo, razli-kujejo. V energetiki se je močno povečala nabavna vrednost prodanega blaga in materialov (gre za trgovanje z energenti), v predelovalnih dejavnostih in gostinstvu so k rasti pomembno prispevali višji stroški vhodnih materialov. V vseh dejavnostih poročajo o porastu stroškov energije, vendar je njihov prispevek k rasti skupnih stroškov blaga, materiala in storitev zaradi primerjalno manjšega obsega manj izrazit (slika 6). Takšni rezultati odražajo cenovna gibanja od leta 2021 naprej. Inflacija je bila sprožena s hitrim porastom cen surovin in energentov na svetovnih trgih. Ta je bil posledica moč- nega okrevanja povpraševanja po obdobju pandemije, ki mu ponudba ni zmogla slediti. Prišlo je do vrzeli, povpraševanje je močno presegalo ponudbo, kar se je poleg težav v dobavnih verigah začelo odražati v povišanju cen vhodnih surovin. Konec februarja 2022 je sledila še ruska vojaška agresija na Ukrajino, ki je povzročila dodaten dvig cen zlasti na evropskih energetskih trgih. Vsi ti dejavniki so začeli krepiti rast tako energentov kot tudi hrane in neenergetskega industrijskega blaga.4 4 Več informacij o prenosih omenjenih zunanjih cenovnih šokov je na voljo v publikaciji Banke Slovenije Pregled makroeko- nomskih gibanj, april 2023, okvir 6.1 Stroškovni pritiski na cene predelane hrane in neenergetskega industrijskega blaga, na straneh 23–25. 9 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 Slika 6: Razčlenitev rasti rast v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah stroškov blaga, materiala 60 60 in storitev v letu 2022 po 50 50 dejavnostih8 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 -10 -10 SKU A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S nabavna vrednost prodanega blaga in materiala stroški materiala stroški energije transportne storitve najemnine ostalo stroški blaga, materiala in storitev Viri: AJPES, lastni preračuni 1.2 Stroški dela Stroški dela so v letu 2022 znašali približno 18 milijard EUR, povprečni stroški dela na zaposlenega pa dobrih 33 tisoč EUR. Pretežni del stroškov dela predstavljajo plače. Stroški dela so v letu 2022 znašali približno 18 milijard EUR, pri čemer 13 milijard predstavljajo plače, preostalo pa stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj ter drugi stroški dela (regres, odpravnine, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo). Vrednostno gre za najvišje stroške dela doslej. Za primerjavo, v letih 2018 in 2019 so stroški dela znašali okoli 14 milijard, kar pomeni, da so bili stroški dela v letu 2022 višji za približno 30 % (slika 7). Če upoštevamo stroške dela na zaposlenega, pa je ta rast približno 24-odstotna. Stroški dela na zaposlenega5 so namreč v letu 2022 znašali dobrih 33 tisoč EUR, v letu 2018 pa 27 tisoč EUR. Stroški dela so se v letu 2022 povišali za približno 10 odstotkov, kar je največ po letu 2007. Stroški plač in zavarovanj pa so rasli podobno kot v letu 2021, tj. približno za desetino, so se pa nekoliko močneje povišali drugi stroški dela, in sicer za dobrih 12 odstotkov. Slika 7: Razčlenitev v mrd EUR 20 20 stroškov dela v letih 18 18 2018–2022 16 16 14 14 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 2018 2019 2020 2021 2022 stroški plač stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj drugi stroški dela stroški dela Viri: AJPES, lastni preračuni 5 V podatkih AJPES podjetja poročajo o povprečnem številu zaposlenih na podlagi opravljenih delovnih ur v poslovnem letu. Podrobnejše informacije so na voljo na spletnih straneh AJPES: AJPES ‒ Pojasnila za gospodarske družbe (dosegljivo 29. 6. 2023). 10 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 Strošek dela na zaposlenega se je lani povišal za 7,4 odstotka, v povprečju zadnjih petih let pa je bila rast okoli 5-odstotna. Glede na strukturo stroškov dela so k njihovi rasti, kar prikazuje slika 8, lani največ prispevale višje plače, se je pa glede na leto 2021 povečal prispevek drugih stroškov dela. Nominalni strošek dela, preračunan na zaposlenega, se je lani v povprečju pove- čal za 7,4 odstotka, kar je največ po letu 2004, ko je bila rast več kot 10-odstotna. V zadnjih petih letih je rast v povprečju približno 5-odstotna, po gospodarski krizi, natanč- neje med letoma 2009 in 2017, pa je znašala le približno 2 odstotka. Takšna gibanja kažejo na to, da so na gibanje plač že pred obdobjem visoke rasti cen pomembno vplivale razmere na trgu dela. Stopnja delovne aktivnosti, ki odraža delež delovno ak-tivnih oseb med delovno sposobnimi osebami, je v tem obdobju presegala 70 odstotkov, podjetja pa se soočajo s pomanjkanjem delovne sile (Lindič, 2023).6 Slika 8: Razčlenitev rasti rast v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah stroškov dela v letih 15 15 1996–2022 10 10 5 5 0 0 -5 -5 69 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 91 91 91 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 drugi stroški dela stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj stroški plač strošek dela na zaposlenega stroški dela Viri: AJPES, lastni preračuni Nominalni stroški dela so se lani najbolj povišali v gospodarskih družbah s področja storitvenih dejavnosti. Najvišjo rast stroškov dela med dejavnostmi, kar prikazuje slika 9, so lani beležile gospodarske družbe s področja javne uprave in obrambe (O), kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti (R) ter gostinstva (I). Zlasti pri zadnjih dveh gre med drugim tudi za učinke, povezane z omejenim delovanjem v času ukrepov za omejevanje pandemije v letih 2020 in 2021. V teh dejavnostih je bila rast stroškov dela v letu 2022 več kot 20-odstotna, sledi gradbeništvo (F) s približno 15-odstotno rastjo. Na drugi strani so se stroški dela najmanj povišali v kmetijstvu (A), rudarstvu (B) in oskrbi z električno energijo, plinom in paro (D). V predelovalnih dejavnostih (C) in trgovini (G) so se stroški dela povišali za 9 odstotkov. Ob upoštevanju povprečnega števila zaposlenih v gospodarskih družbah po dejavnostih je pri rasti stroškov dela v letu 2022 treba omeniti področje kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti (R), kjer so se stroški dela na zaposlenega lani povišali za slabo četrtino. Najmanj so se stroški dela na zaposlenega povišali v gospodarskih družbah s področja 6 Dodatne informacije o tesnosti trga dela v Sloveniji so na voljo v publikaciji Banke Slovenije Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, junij 2023, okvir 2.2.1 Izzivi staranja prebivalstva za slovenski trg dela, na straneh 21–22, in v publikaciji M. Lindič: Analiza tesnosti slovenskega trga dela, Prikazi in analize, Banka Slovenije, junij 2023. 11 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 oskrbe z energenti (D) ter zdravstva in socialnega varstva (Q). V predelovalnih dejavnostih (C), trgovini (G) in gradbeništvu so se nominalni stroški dela na zaposlenega povečali za okoli 7 odstotkov. Slika 9: Razčlenitev rasti 30 rast v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah 30 stroškov dela v letu 2022 po dejavnostih8 25 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 -5 -5 SKU A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S stroški plač stroški zavarovanj drugi stroški dela stroški dela stroški dela na zaposlenega Viri: AJPES, lastni preračuni 1.3 Poslovni izid iz poslovanja Poslovni izid iz poslovanja, ki predstavlja dobiček oz. izgubo iz poslovanja, se je v letu 2022 povečal za 5 odstotkov, na zaposlenega pa za približno 2,5 odstotka. Poslovni izid iz poslovanja predstavlja dobiček (aop151) oz. izgubo iz poslovanja (aop152). Ta je po padcu v letu 2020 močno okreval že leto pozneje, dosegel več kot 60-odstotno rast, v lanskem letu pa se je poslovni izid iz poslovanja izboljšal za 5 odstotkov. V predpandemičnem letu 2019 je celotna vrednost poslovnega izida iz poslovanja znašala slabih 5 milijard EUR. Leto pozneje je upadla pod 4 milijarde EUR, v letu 2021 in 2022 pa znašala 6,4 oz. 6,7 milijarde EUR, kar so zgodovinsko najvišje vrednosti (slika 10). Poslovni izid iz poslovanja na zaposlenega se je v letu 2022 povečal na okoli 12.500 EUR, z 12.200 EUR v letu 2021. Še leta 2019 je znašal manj kot 10 tisoč EUR. V letu 2022 je tako rast poslovnega izida iz poslovanja na zaposlenega znašala približno 2,5 odstotka. Slika 10: Poslovni izid iz 14 poslovni izid iz poslovanja v mrd EUR, na zaposlenega v tisoč EUR 14 poslovanja v letih 1995–2022 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 -2 -2 59 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 91 91 91 91 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 poslovni izid iz poslovanja poslovni izid iz poslovanja na zaposlenega Viri: AJPES, lastni preračuni 12 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 V predelovalnih dejavnostih je dobiček iz poslovanja na zaposlenega dosegel 15-odstotno rast, v trgovini pa 10-odstoten upad. Visoko rast so beležila podjetja s področij gostinstva, gradbeništva in prometa. Med dejavnostmi so največje izboljšanje poslovnega izida iz poslovanja v letu 2022 dosegla podjetja s področij gostinstva (I), kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti (R) ter drugih dejavnosti (S), tudi prometa in skladiščenja (H). Ta so bila med pandemijo tudi najbolj izpostavljena, tako da je visoka rast deloma lahko pojasnjena s t. i. učinkom odpiranja gospodarstva. Visoko rast dobička iz poslovanja je v letu 2022 doseglo tudi gradbeništvo (F). Dejavnosti, ki so lani beležile visoko rast dobička iz poslovanja, so precej izboljšale tudi kazalnik, ki kaže poslovni izid iz poslovanja na zaposlenega (slika 11). Ta je bil sicer lani v primerjavi z obdobjem 2019–2021 v večini dejavnosti višji. Neugodno izstopa zlasti področje oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer pa slabi rezultati na ravni celotne dejavnosti odražajo poslovanje enega pomembnejšega podjetja.7 Največji dobiček iz poslovanja na zaposlenega so sicer v letu 2022 dosegla podjetja, ki poslujejo v nepremičninskih dejavnostih (L), kjer je vrednost kazalnika presegla 42 ti-soč EUR, sledijo pa področja trgovine, kmetijstva, prometa in skladiščenja s približno 16 tisoč EUR dobička iz poslovanja na zaposlenega. V predelovalnih dejavnostih, ki so med vsemi področji po obsegu ustvarile največ dobička iz poslovanja, več kot 2,7 milijarde EUR, znaša vrednost tega kazalnika 14 tisoč EUR. Slika 11: Poslovni izid iz poslovni izid iz poslovanja na zaposlenega v tisoč EUR 50 50 poslovanja na zaposlenega v letu 2022 40 40 po dejavnostih8 30 30 20 20 10 10 0 0 -10 -10 -20 -20 SKU A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S 2022 povprečje v letih 2019–2021 Viri: AJPES, lastni preračuni 7 Dodatne informacije so na voljo v publikaciji N. Matavulj: Poslovanje podjetij v letu 2022, Kratke ekonomsko-finančne analize, Banka Slovenije, junij 2023. 13 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 2 Dobičkonosnost podjetij 2.1 Kazalniki dobičkonosnosti Dobičkonosnost v analizi analiziramo s tremi računovodskimi kazalniki, pri čemer se v komentarju osredotočamo zlasti na profitno maržo. Dobičkonosnost podjetij v tej analizi prikazujemo s tremi računovodskimi kazalniki, ki odražajo uspešnost poslovanja podjetij, in sicer profitno maržo, EBIT maržo in EBITDA maržo:  Profitna marža je kazalnik, ki kaže razmerje med čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja (čisti dobiček (aop186) ali izguba obračunskega obdobja (aop187)) in čistimi prihodki od prodaje (aop110). Ta kaže, koliko enot čistega dobička ali izgube je podjetje izkazalo na enoto čistih prihodkov od prodaje. (Fi=Po, 2023) č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑑𝑜𝑏𝑖č𝑒𝑘 𝑎𝑙𝑖 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏𝑎 𝑝𝑟𝑜𝑓𝑖𝑡𝑛𝑎 𝑚𝑎𝑟ž𝑎 = č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒  EBIT marža je kazalnik, ki kaže razmerje med razširjenim celotnim poslovnim izidom (aop126 – aop127) in čistimi prihodki od prodaje (aop110). EBIT razširjen celotni poslovni izid se izračuna kot razlika med kosmatim donosom iz poslovanja in poslovnimi odhodki. (Fi=Po, 2023 in Inštitut za računovodstvo, 2023) 𝐸𝐵𝐼𝑇 𝐸𝐵𝐼𝑇 𝑚𝑎𝑟ž𝑎 = č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒  EBITDA marža je kazalnik, ki kaže razmerje med denarnim tokom iz poslovanja (aop151 – aop152 + aop144) in čistimi prihodki od prodaje. EBITDA se izračuna kot celotni poslovni izid, pri čemer se ta poveča za amortizacijo in odhodke za obresti. (Fi=Po, 2023 in Inštitut za računovodstvo, 2023) 𝐸𝐵𝐼𝑇𝐷𝐴 𝐸𝐵𝐼𝑇𝐷𝐴 𝑚𝑎𝑟ž𝑎 = č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒 V slikah prikazujemo vse tri mere dobičkonosnosti, v komentarjih pa se osredotočamo predvsem na kazalnik profitne marže, ki, kot opisano, pojasnjuje, koliko dobička (ali izgube) na enoto prodanega blaga ali storitve je uspelo podjetju ustvariti v obračun-skem letu. 2.2 Dobičkonosnost gospodarskih družb v Sloveniji Dobičkonosnost podjetij se je lani ohranila na visokih ravneh, vendar je bila nekoliko nižja kot leta 2021. Čisti prihodki od prodaje so lani v celotnem gospodarstvu, kar kaže slika 12, dosegli 140 milijard EUR, kar je največ do zdaj (podatki so na voljo od leta 1995). Po upadu v pandemičnem letu 2020 je rast čistih prihodkov od prodaje lani in predlani presegla 20 odstotkov. Ob takšni rasti čistih prihodkov od prodaje pa so se vsi trije kazalniki marž v letu 2021 vseeno precej povišali in dosegli ene najvišjih ravni od leta 1995. V letu 14 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 2022 so kazalniki marž nekoliko upadli in se ustalili nekje na povprečnih vrednostih iz obdobja 2016–2019 (slika 13). Rezultat kaže, da je visoko rast stroškov, ki vplivajo na njihovo poslovanje, podjetjem uspelo v precejšnji meri prenesti v svoje končne cene, saj se dobičkonosnost na enoto prihodkov od prodaje v lanskem letu ni poslabšala. Kazalniki poslovnega izida so se v zadnjih dveh letih v primerjavi s predpandemičnim letom 2019 izboljšali nekoliko manj, kot so se povečali čisti prihodki od prodaje, kar se kaže tudi v vseh treh kazalnikih marž, ki so nekaj desetink odstotnih točk nižje kot v letu 2019. To potrjuje ugotovitve iz prvega dela te analize, ki kažejo, da so se v tem obdobju močno poviševali tudi stroški podjetij, tako stroški materiala, blaga in storitev kot stroški dela. Gre torej za že izpostavljeno posledico cenovnih gibanj, ki so imela sprožilec v pomanjkanju surovin in težav v dobavnih verigah ob odpiranju gospodarstev po pandemiji ter v vojni v Ukrajini. Glede na to, da so marže, ki so jih podjetja dosegala v letu 2022, na podobnih ravneh kot pred pandemijo, to tudi pomeni, da so zunanje cenovne šoke, ki so vplivali na dvig vhodnih stroškov podjetij, slednja uspela v precej- šnji meri prenesti v svoje končne cene. Povišanja stroškov, glede na te podatke, tako vsaj v večji meri niso absorbirala z zniževanjem svojih marž. Slika 12: Kazalniki v mrd EUR 14 180 poslovnega izida v letih 2018–2022 160 12 140 10 120 8 100 80 6 60 4 40 2 20 0 0 2018 2019 2020 2021 2022 EBITDA EBIT čisti poslovni izid čisti prihodki od prodaje (desna os) Viri: AJPES, lastni preračuni Slika 13: Marže v letih 12 v odstotkih 12 1995–2022 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 -2 -2 -4 -4 59 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 91 91 91 91 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 profitna marža EBIT marža EBITDA marža Viri: AJPES, lastni preračuni 15 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 2.3 Dobičkonosnost gospodarskih družb po dejavnostih Najvišje marže so v letu 2022 dosegle gospodarske družbe na področju poslovanja z nepremičninami, sledijo dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Med različnimi dejavnostmi so najvišje marže lani dosegla podjetja, ki se ukvarjajo s poslovanjem z nepremičninami (slika 14). Profitna marža je v tej dejavnosti presegla 17 odstotkov, vendar ta ni bistveno odstopala od tistih iz obdobja 2019–2021 in tudi ni bila najvišja do zdaj. Drugo najvišjo profitno maržo so dosegla podjetja s področja zdravstva in socialnega varstva, ki so z 11,3 odstotka ohranila podobno raven profitne marže, kot so jo dosegla v letu 2021, ko je bila z 11,8 odstotki najvišja od leta 1995 naprej. Preteklo leto je bilo z vidika marž neugodno zlasti za dejavnosti rudarstva in oskrbe z električno energijo, plinom in paro, saj so bile profitne marže negativne. V rudarstvu profitna marža ostaja negativna že vse od leta 2020. Na področju energetike je bila profitna marža v letu 2020 zaradi upada gospodarske aktivnosti ob omejitvenih ukrepih za zajezitev širjenja bolezni covida-19 pri skoraj –6 odstotkih, v letu 2021 pa 2,2-odstotna. Kot že omenjeno, so bila ta podjetja lani soočena na eni strani z visokimi cenami energentov na svetovnih trgih, kar je močno povišalo njihovo nabavno ceno, prodajna cena pa je bila na drugi strani omejena z uvedbo t. i. cenovnih kapic. V predelovalnih dejavnostih se je profitna marža lani nekoliko povečala, v primerjavi z letom prej za 0,2 odstotne točke, in bila 5,8-odstotna, najvišja od leta 1995 naprej. V nadaljevanju analize bo še posebej prikazana dobičkonosnost živilskopredelovalnih podjetij, zlasti v luči spremljanja cenovnih in stroškovnih gibanj v verigi, ki vplivajo na končno ceno hrane. V dejavnosti trgovine na splošno je bila profitna marža lani 2,6-odstotna, kar je manj kot v letu 2021, ko je znašala 3,5 odstotka, in bila najvišja od leta 1995 naprej. Podobno kot za proizvodnjo živil je v nadaljevanju še posebej prikazana dobičkonosnost trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili. Slika 14: Marže v letu 2022 v odstotkih 40 po dejavnostih8 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 SKU A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S EBITDA marža EBIT marža profitna marža Viri: AJPES, lastni preračuni 8 A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – rudarstvo, C – predelovalne dejavnosti, D – oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – gradbeništvo, G – trgovina; vzdr- ževanje in popravila motornih vozil, H – promet in skladiščenje, I – gostinstvo, J – informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – poslovanje z nepremičninami, M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – izobraževanje, Q – zdravstvo in socialno varstvo, R – kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – druge dejavnosti. 16 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 Lani so bile profitne marže v večini dejavnosti podobne kot v preteklih letih. Profitne marže so v preteklem letu v večini dejavnosti ostale v okvirih iz predhodnih let (slika 15). Ob približno enakih razmerjih med poslovnimi izidi in prihodki od prodaje to seveda pomeni, da je rast dobičkov skladna z rastjo prihodkov od prodaje. Med dejavnostmi, ki so imele v letu 2022 višjo profitno maržo kot pred tem, so poslovanje z nepremičninami, promet in skladiščenje, kmetijstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti, zlasti pa kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter gostinstvo. Podjetja z zadnjih dveh področij so bila v preteklih pandemičnih letih še posebej prizadeta. Na drugi strani so lani nekoliko nižje profitne marže od predhodnih dosegla podjetja v finančni in zavarovalniški dejavnosti, dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti in oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Slika 15: Profitne marže po v odstotkih 25 dejavnostih8 20 15 10 5 0 -5 SKU A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S profitna marža profitna marža 2019–2021 Viri: AJPES, lastni preračuni V luči visoke rasti cen hrane je dodatno prikazana dobičkonosnost podjetij iz živilskopredelovalne industrije in trgovine z živili. Cene hrane so se v preteklem letu močno povišale. Košarica najosnovnejših izdelkov je bila leta 2022 v povprečju od 15 do 20 odstotkov dražja kot februarja 2020 (Pezdir in Zorko, 2023). Ker ima hrana velik delež v potrošnji gospodinjstev in ker gre za nujno življenjsko dobrino, je ta tematika tudi v tej analizi dodatno izpostavljena. S kratkim prikazom dobičkonosnosti podjetij, ki so vklju- čena v prehransko verigo, lahko vsaj deloma naslovimo vprašanje splošne javnosti, ali so k rasti cen prispevale tudi višje marže teh podjetij ali je ključni razlog porast vhodnih kmetijskih surovin in energentov. Dobičkonosnost gospodarskih družb v panogi proizvodnje živil Kazalniki poslovnega izida podjetij v proizvodnji živil so se v preteklih letih izboljševali. Marže so bile lani približno pol odstotne točke višje kot v letu 2021. Proizvodnja živil je od leta 2018 izboljševala svoj poslovni izid. Čisti dobiček se je po stagnaciji v letu 2020 leto pozneje povečal za slabih 9 odstotkov, v letu 2022 pa za več kot tretjino. Povečevali so se tudi čisti prihodki od prodaje. Ti so v letu 2020 upadli za 17 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 3,4 odstotka, se v letu 2021 povečali za dobrih 9 odstotkov, lani pa za skoraj 22 odstotkov (slika 16). Hitrejša rast čistih dobičkov od čistih prihodkov od prodaje se odraža tudi v povečanju profitne marže za 0,5 odstotne točke. Ta je lani v proizvodnji živil znašala približno 5,4 odstotka, v letu 2021 pa 4,9 odstotka. V primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi na splošno je bila profitna marža v živilskopredelovalni industriji nekoliko nižja, saj je v predelovalnih dejavnostih (C) lani dosegla približno 6 odstotkov. Glede na zgodovinske podatke so bili vsi trije kazalniki marž v preteklih dveh letih eni najvišjih v obdobju 1995– 2022 (slika 17). Rezultati kažejo, da se profitne marže podjetij v proizvodnji živil v zadnjih letih ohranjajo na zgodovinsko visokih ravneh. Lani so se nekoliko povečale, vendar ne bistveno. Ti podatki nakazujejo, da so k rasti cen hrane lahko v manjši meri prispevale tudi višje marže. Dodatna ugotovitev na podlagi teh rezultatov pa kaže, da so bila ta podjetja višje stroške proizvodnje zmožna razmeroma hitro prenesti v svoje končne cene. Slika 16: Kazalniki v mio EUR poslovnega izida v letih 250 3500 2018–2022 v proizvodnji živil 200 2800 150 2100 100 1400 50 700 0 0 2018 2019 2020 2021 2022 EBITDA EBIT čisti poslovni izid čisti prihodki od prodaje (desna os) Viri: AJPES, lastni preračuni Slika 17: Marže v letih v odstotkih 1995–2022 v proizvodnji 10 10 živil 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 -2 -2 -4 -4 59 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 91 91 91 91 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 EBITDA marža EBIT marža profitna marža profitna marža – predelovalne dejavnosti (C) Viri: AJPES, lastni preračuni Znotraj panoge proizvodnje živil dosegajo ene najvišjih profitnih marž podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave ter proizvodnjo drugih pre-hrambnih izdelkov. Mesnopredelovalna podjetja so lani dosegla 4,7-odstotno profitno 18 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 maržo, kar je približno enako kot leta 2020. Profitno maržo so lani izboljšala zlasti podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in konzerviranjem rib, s proizvodnjo pekarskih izdelkov in testenin ter mlinarstvom (slika 18). Slika 18: Profitne marže v v odstotkih letih 2020–2022 po 12 panogah v proizvodnji 10 živil 8 6 4 2 0 -2 -4 proizvodnja meso in ribe, raki in sadje in olja in mleko mlinarstvo pekarski drugo hrana za živil mesni mehkužci zelenjava maščobe izdelki in hišne živali izdelki testenine 2020 2021 2022 Viri: AJPES, lastni preračuni Dobičkonosnost gospodarskih družb v panogi trgovine z živili Kazalniki poslovnega izida v trgovini na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili, kažejo, da je bilo leto 2022 manj uspešno kot leto 2021. Čisti prihodki od prodaje so v trgovini na drobno, ki se ukvarja pretežno s prodajo živil, v letu 2022 dosegli 4,8 milijarde EUR, kar je približno 20 odstotkov več kot leta 2019. Rast čistih prihodkov od prodaje je bila lani skoraj 8-odstotna. Na drugi strani pa je bilo leto 2022 glede na kazalnike poslovnega izida, ki vplivajo na izračun marž, manj uspe- šno kot leto pred tem (slika 19). Še vedno visoke ravni dobičkov so namreč bistveno nižje kot v letu 2021, vendar višje kot pred zdravstveno krizo. To odražajo tudi marže, ki so bile v letu 2022 nižje kot v letu 2021, vendar še vedno na zgodovinsko najvišjih ravneh. V primerjavi s trgovino na splošno pa so bile profitne marže v tej panogi nekoliko nižje, kar velja tudi za dolgoročnejša zgodovinska gibanja. Kot kaže slika 20, so se marže v preteklem letu ustalile na ravneh, ki so jih podjetja dosegala tudi v preteklosti. Leto 2021 se zdi kot prehodno leto, ko so marže močneje porasle. V tem letu je bila profitna marža skoraj 4-odstotna (v letih 2018–2020 je bila manjša od 1 odstotka), lani pa 1,7-odstotna. Podatki torej nakazujejo, da profitne marže podjetij v trgovini z živili v lanskem letu niso dodatno višale rasti končnih cen hrane. 19 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 Slika 19: Kazalniki v mio EUR 450 9000 poslovnega izida v letih 2018–2022 v trgovini na 400 8000 drobno v 350 7000 nespecializiranih prodajalnah, pretežno z 300 6000 živili 250 5000 200 4000 150 3000 100 2000 50 1000 0 0 2018 2019 2020 2021 2022 EBITDA EBIT čisti poslovni izid čisti prihodki od prodaje (desna os) Viri: AJPES, lastni preračuni Slika 20: Marže v letih v odstotkih 12 12 1995–2022 v trgovini na drobno v 10 10 nespecializiranih 8 8 prodajalnah, pretežno z 6 6 živili 4 4 2 2 0 0 -2 -2 -4 -4 -6 -6 59 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 9 9 9 9 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 91 91 91 91 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 02 profitna marža EBIT marža EBITDA marža profitna marža – trgovina (G) Viri: AJPES, lastni preračuni 3 Zaključek Analiza na podlagi letnih poročil podjetij v Sloveniji za leto 2022 prikazuje razčlenitev rasti prihodkov od prodaje. S tem poskušamo pojasniti dejavnike, ki so pripeljali do vrednostno največjega obsega prodaje do zdaj (podatki so na voljo od leta 1995). Podatki nakazujejo, da so bile višje končne prodajne cene blaga in storitev oblikovane predvsem zaradi visoke rasti vhodnih proizvodnih stroškov, v manjši meri pa tudi zaradi rasti stroškov dela in profitnih marž. Pregled po posameznih dejavnostih kaže, da je bilo z vidika dobičkonosnosti, ki jo od-ražajo marže podjetij, leto 2022 kljub zgodovinskemu največjemu obsegu prodaje manj uspešno kot predhodno leto. Leto 2022 je namreč zaznamovala visoka rast vhodnih stroškov podjetij, ki so se glede na leto 2021 povišali za približno četrtino. Ocenjujemo, da je to v manjši meri posledica večjih količin prodanega blaga in storitev, v večji pa cenovnih gibanj surovin in energentov po zaporedju več zunanjih šokov, ki so spodbu-dili aktualni inflacijski val. 20 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023 Dodatno so prikazana še gibanja marž v živilskopredelovalnih podjetjih in živilskih tr-govinah, s čimer, kolikor tovrstni podatki dopuščajo, smo naslovili porast cen hrane z agregatnim pregledom marž podjetij v prehranski verigi. Rezultati nakazujejo, da so tudi v teh panogah lani marže večinoma ostale v zgodovinskih okvirih. 4 Viri AJPES. (2023). Baza letnih poročil gospodarskih družb v Sloveniji 1995–2022. Banka Slovenije (25. april 2023). Pregled makroekonomskih gibanj. Ljubljana: Banka Slovenije. Banka Slovenije (16. junij 2023). Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi. Ljubljana: Banka Slovenije. Fi=Po Finančni podatki. (2023). Spletno orodje Fi=Po Finančni pomočnik, Pojasnila za gospodarske družbe: »Bilanca stanja, aktiva«. AJPES. Pridobljeno junija 2023 iz: https://www.ajpes.si/fipo/pomoc.asp?id_SifVrstaSubjekta=3&print=yes Inštitut za računovodstvo, iskalno geslo »EBIT in EBITDA«. Pridobljeno 5. julija 2023 iz: http://www.iracunovodstvo.eu/ebit-in-ebitda/ Lindič, M. (2023). Exploring labour market tightness and its implications: a case study for Slovenia. SUERF Policy Brief No. 568. SUERF. Pridobljeno 30. junija 2023 iz: https://www.suerf.org/suer-policy- brief/65485/exploring-labour-market-tightness-and-its-implications-a-case-study-for-slovenia. Lindič, M. (2023). Analiza tesnosti slovenskega trga dela. Prikazi in analize. Banka Slovenije. Pridobljeno 7. julija 2023 iz: https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/analiza-tesnosti-slovenskega- trga-dela.pdf Matavulj, N. (2023). Poslovanje podjetij v letu 2022. Kratke ekonomsko-finančne analize. Banka Slovenije. Pridobljeno 6. julija 2023 iz: https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/poslovanje- podjetij-v-letu-2022.pdf Pezdir, M., in Zorko, R. (2023). Analiza gibanja cen hrane na podlagi dnevnih spletnih cen. Prikazi in analize. Banka Slovenije. Pridobljeno 23. avgusta 2023 iz: https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/pa-analiza-gibanja-cen-hrane.pdf Računovodja.com, E-seminar »Predložitev letnega poročila in drugih podatkov gospodarskih družb za leto 2019«, podnaslov Stroški blaga, materiala in storitev. Pridobljeno 29. junija 2023 iz: https://www.racunovodja.com/E- seminar/7.3.4.1StroskiBlaga%2CMaterialaInStoritev_TockaI.PriCrkiLVIzkazuPoslovnegaIzida_AOP128_-2 21 Pregled rasti prihodkov od prodaje in dobičkonosnosti gospodarskih družb Banka Slovenije September 2023