Političen list za slovenski narod.
V« polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt lete
I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
t
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
lakaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne.
^tev. 30.
V Ljubljani, v torek 7. februvarija 1893.
Letnik XXI.
Vladni program.
Jasna in javua je seda) skrivnost vladnega programa ta bodoče delovanje državnega zbora. Za nas ta vladni program ni bila skrivnost, mi mu nismo pripisovali nobene posebne važnosti, mirni kakor poprej gledamo tudi sedaj bodočnosti v obraz. Politika, ki je skrpala objavljeni program, ni resna politika, kajti je breznačelna, torej brez temelja, brez trajnosti. Liberalec in Nemec dobila sta kakor je to v zadnjih desetletjih sploh v Avstriji v navadi pečenko, katoličanom in Slovanom vrglo se je nekaj kodčic. Vzdržuje in slavi se sedanje državno-pravno stanje v Avstriji, katero je po našem mnenju vir vsega zlega, ker sloni na laži-liberalnih načelih, na krivični podlagi nadvlade Nemcev in Madjarov nad drugimi narodi. Po pravici )e z ozirom na to z vso odločnostjo zavračal vladni program poslanec princ Schwarzenberg v Hohenwartovem klubu.
Z dnevnega reda odstavlja se po istem programu verska šola in i njo vse cerkven o-politične stvari. Tak program je za vsakega katoličana nesprejemljiv; pri vprašanju glede šole ni nobenega pogajanja. Vlada obeta sicer da hoče svojo blagohotnost kazati v tem oziru po administrativnem potu, a za nas ta obljuba nima pomena, ker pozuamo to administracijo in vemo, da nima ter da ne more imeti po svoji vzgoji nobenega smisla za pravo vredbo cerkveno-političnihstvarij. V tem oziru odobravamo izjave poslancev Depaulij a in Kar-I o n a v Hohenwartovem klubu izgovorjene v ime konservativne skupine.
V tem programu naznanja se de facto nemški jezik kot državni jezik, ker se mu po želji aemških liberalcev poje slava 1
To je po našem mnenju v diamentralnem nasprotju z geslom: Mir hočemo imeti med svojimi narodi! Narodnostni boj se tukaj na novo vsiljuje nenemškim narodom prav v smislu
lože v pogubo Avstrije, Slovani ae morejo in nečejo sami v — smrt, za to odobravamo izjavo poslanca S u k 1 j e j a v konservativnem klubu izgovorjeno v ime Jugoslovanov.
Jasno je torej, da smo po objavljenem vladnem programu tamo, kjer smo bili: Katoliki in Slovani na nakovalu, liberalci in Ne m c i pa s kladivom v roci!
Liberalizem neomejeno gospodujoč v Avstriji pokazal se nam je zopet kot najhujši sovražnik. V takih razmerah se za zboljšanje socijalnih razmer ne more storiti ničesa!
Slovenci pa se učimo in n e pozabimo: Nemški poslanci v državnem zboru stoječi na katoliških načelih so se s Slovenei izjavili solidarne. Katoliška ideja, ideja pravice in resnice jih druži z nami. Čimbolj bi torej zmagovalo katoliška ideja mej nami, in mej drugimi avstrijskimi narodi, tem bližje bomo do svojih pravic. Tujemu liberalizmu ne dajmo prostora v Slovencih, ideja katoliška naj nas druži, tedaj bomo v zvezi z drugimi katoliško-mislečimi in delujočimi narodi — nepremagljivi. Katoliško idejo uvajajoč v življenje priborili bomo sebi pravico, Avstriji pa moč in ugled! Liga + 9.
Državni zbor.
Z Dunaja, 6. februvarija.
V poslednjih dveh sejah se je pečal državni zbor s proračunom za velike in srednje šole. Zanimanje za razprave ni bilo posebno veliko. V petek je bila zbornica skoro popolnoma prazna. Cez pol ure po otvorjenju seje je v zbornici bilo od levičarjev jedva trinajst, od Mladočehov šest poslancev, od
konservativcev jih je tudi mnogo manjkalo.
i
Velike šole.
Pri tem naslovu so se slišale najprej pritožbe, da so profesorji slabo plačani v primeri z drugimi uradniki. Poslanec Ludvrig je pojasnil, kako neugodne razmere so v tem oziru na tehničnih šolah,
LISTEK
L Prvikrat z očetom k juternici.
»Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevic, poslovenil Ivan Novoselc.
(Konec.)
Mati hitro ali pazljivo vstane in se napoti k vratom; za njo pohiti tudi sestra.
»Ostani pri deci I" zašepeta mati in gre v&n.
Jaz skočim in se napotim k vratom. Sestra me prime za roko, ali jaz se iztrgam in jej rečem:
»Ostani pri deci!"
Ko sem prišel včn, tečem k plotu in vedno ta plotom, a pod višnjami prikradem se do studenca in počenem za njim.
Noč bila je lepa! Nebo se žari, luna se leskeče, svež zrak, — nikjer se nič ne giblje. Zapazim očeta, kako je pogledal na okno hlapčevske sobe in zopet odšel dalje. Stopi pod streho skladišča in vzame pištolo.
Ali v istem hipu, ne vem, odkod, je moja mati poleg njega.
Stresel se je moi. Uprl je pogled r njo in debelo glad*.
Poslanec W i 1 d a u e r je pa pojasnil, da na vseučiliščih ni dosti bolje. Ce tako dalje pojde, ne bode nikdo se maral pripravljati za visokošolskega profesorja. Dr. K r a u s je pa opozoril na to, kako slabo so plačani uradniki na učiliščnih knjižnicah.
Več govornikov je izjavilo v narodnem oziru svoje želje zastran velicih šol. Poslanec Seichert je zahteval češko vseučilišče v Brnu. Rekel je, da učni minister samo zaradi tega neče ničesa slišati o osnovi tega vseučilišča, ker nemškega ne more osnovati, češko mu pa ne ugaja. Poslanec C a m p i je pa zahteval pomnoženje italijanskih stolic na vseučilišču v Inomostu, L u z z a t o italijansko v Trstu, Barvinski pa rusinsko vseučilišče v Le-vovu. Učni minister G a u č je pa na vse te želje odgovarjal, da novih vseučilišč ne more ustanavljati, dokler sedanje neso z vsem preskrbljene. Na želje Businov je minister obetal se nekoliko ozirati na vseučilišču v Levovu. Vrejenje profesorskih plač se že pripravlja.
Grof K o u n i c je zahteval, da bi se ženske tudi vsprejemale na vseučilišča in zbornica je vspre-jela v resnici resolucijo, da bi se ženskam dovolilo pohajati medicinsko in filozofično fakulteto. Naslova »Velike šole" in »Učiliščoe knjižice" sta se potem vsprejela.
Srednje šole.
Ta naslov 6e je bil začel obravnavati že v petek in se je nadaljeval v soboto. Najprej so se slišale že znane pritožbe o suplentih. Poslanec Habermann je pa sprožil zopet zahtevo po jed-notni srednji šoli. Poduk v grščini naj bi Be odpravil. Po predlagtteljevem mnenju naj bi se namesto grščine podučeval jeden novejši jezik. Mlado-čeh E n g e 1 je za omejitev poduka klasičnih jezikov. Učni minister in poročevalec B e e r sta pa odločno se potegnila za ohranjenje grščine, nagla-šajoč njeno važnost. Poslednji je tudi naglašal, da treba počakati, kako se obneso razne premembe, katere je vpeljalo učuo ministerstvo, predno se kaj druzega nasvetuje.
»Mitre, brate, moj gospodar, kaj si nakanil?"
Moj oče se zgane. Stoji, kakor sveča, z vpad-limi očmi gleda mojo mater, a glas mu doni kakor počen zvon:
„Pojdi, Marica! Pusti me! . . . Jaz sem uničen!"
„Kalco si uničen, gospodar? Bog s teboj! Kaj govoriš tako?"
„Vse sem zgubil," reče on, »vse, vse!"
„Naj bo!" reče moja mati.
„Tudi konja!" reče on.
»Kljuse!" pristavi moja mati.
»Tudi travnik 1"
.Pašnik!"
On pristopi k materi. Gleda jo presunljivo v oči. Ali ona stoji kakor božja svetnica.
»Tudi hišo!" reče on in jo debelo pogleda.
»Naj bo!" odgovori moja mati, »samo da si ti živ in zdravi"
»Marica!"
»Dimitrij!"
»Kaj ti to praviš, Marica?"
»Pravim: naj Bog ohrani tebe in mino deco. Ni nas hranil« nI hiša, ni travnik, ampak ti, bra-nitelj naš. Ne bode nihča gladeu, dokler si ti med nami."
Moj oče, kakor da se je zamaknil, ter se nasloni na materine rame.
»Marica!" reče on, »al' ti? . . ."
Objameta se; on si pokrije oči z rokavom in umolkne.
Mati ga prime za roko:
»Ko sva se vzela, nisva imela ničesar mimo one ponve, sklede in dva, tri korita; a danes je, hvala Bogu, polna hiša!"
Videl sem, kako je izpod očetovega rokava kanila kaplja in zalesketala se proti mesečini.
»Pa kaj si pozabil, da je podstrešje polno šišk ?"
.Polno je!" pristavi oče z glasom mehkim, kakor svila, in z rokavom potegne čez oči in spusti roko.
Kaj bom z ono mojo vrsto zlatov? Kaj nama koristi oni ležeči denar? Vzemi ga v trgovino?"
»Vložila ga bova v žitol"
»Ali sva morebiti prestara? Zdrava sva, hvala Bogu, in zdrava je najina deca. Molila bova Boga in delala."
»Kakor pošteni ljudje!"
.Nisi ti lenuh, kakih je več na svetu. Ne d&m jaz samo tvojih rdk za ves kapital Paranosov, pa če bi bil še toliki"
Poljak K o z 1 o w s k i je pa rekel, da se ue strinja z učnim ministrom glede važnosti klasičnega pouka. Veronauk, kulturna in narodna zgodovina, literarna zgodovina in estetika bolje povzdignejo idejalno mišljenje učencev, nego pa jednostranska učna metoda klasičnih predmetov. Pouk v nemščini je važen, ali v državi, Kakor je Avstrija, kjer je 60°/v, Slovanov, bi se moralo ozirati tudi na slovansko slovstvo in stsrinoslovje. Da nasveti tega govornika neso bili prazni, se vidi že iz tega, da so se nemški liberalni listi jeli budovati nad njimi. Seveda Nemcem ne ugaja,	»a našit
srednjih šolah izvedeli, da Slovani že dolgo pripadajo kulturnim narodom, celo prej nego Nemci.
Poslanec Slama želi, da bi se bolj hitelo s podržavljenjem občinskih srednjih šol. Poslanec S p i n č i č je pa v izvrstnem govoru zagovarjal slovenske in hrvatske težnje zastran srednjih šol in kazal posebno na razmere na Primorskem. Naslov .»Srednje šole" se je vsprejel.
Vsprejelo se je tudi več resolucij, mej drugimi tudi resolucija za obnovljenje gimnazije v Kranju. Englova resolucija za omejenje pouka klasičnih jezikov se je odklonila.
Volilna reforma.
V petek je rusinski poslanec Romanščuk stavil predlog zastran volilne reforme. Njegov predlog podpirali so slovensko-hrvatski klub, Mladočehi, protisemitje in nekateri levičarji.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. februvarija.
Sad liberalne dobe. Pruska »Wehr-Zeitung" se bavi s tem, kaj je vse liberalna ddba prinesla Avstriji. Pod liberalno vlado je: 1. povzdignila se obrtnija s ponarejenim blagom ; 2. uvela se je verska strpnost, da tisti, ki taj6 Boga, morejo pohujševati mladino; 3. narodno premoženje se je zapravilo v propalih bankah ; 4. uvelo se je svobodno oderuštvo; 5. uvela se obrtna svoboda, da kapitalisti ložje zatirajo male obrtnike; 6. s svobodno razdelitvijo zemljišč se je pospešil propad kmetijstva, in 7. uvela se je svobodna advokatura in s tem podražilo pravosodje.
Civilne matrike. Ogerska vlada baje državnemu zboru v kratkem predloži zakon o vpeljavi civilnih matrik. To bi bil nekako prvi korak do civilnega zakona. Zaradi tega je že pričakovati pri tej predlogi ojstre debate. Če bode vlada spoznala, da je upor prehud, bode potem vsako misel na civilni zakon kar opustila. Sicer pa morda vlada sama civilnih matrik posebno ne želi. Kje pa hoče dobiti sposobnih ljudij za vodstvo matrik? Vlada pač misli stvar polagoma izvesti, toda duhovščina bi pa najbrž ne čakala, temveč bi po sklenenem zakonu hitro jej izročila matrike. S tem bi jo pa pripravila v največjo zadrego. Nastale bi skoro nepremagljive zmešnjave. Kakor se vidi, zaplela se je liberalna vlada v velike težave, iz katerih ne najde skoro izhoda. Ce opusti napovedano proticerkveno politiko, se zameri velikemu delu svoje stranke, zlasti Tiszini
„Pa bova zopet pridobila hišo!"
»Vzela bova našo dečico seboj I . . ." pravi
mati.
„Pa me ne bodo mrtvega kleli! .... Kako dolgo jih že nisem videl!"
»Pojdi, poglej jih!" reče mati, in ga kakor dete prime za roko.
Ali jaz sem že s tremi koraki v sobi. Samo sestri sem zašepetal: „Lezi!" in navlekel sem si odejo na glavo.
Ravno ona dva stopita čez prag, a v cerkvi zazvoni zvonovi k juternici. Gromovito se razlega skozi tiho noč in stresa se duša kristijanska. In kakor val suho vejevje, tako njihovo zvenenje odnaša bolečino in žalost, trga vezi nečimernosti, a skesana duša pogovarja se z nebesi:
»Sinko, vstani, greva v cerkev! . .
*
* *
Ko sem šel lani v Beligrad po robo, videl sem pri Topčideru ") Petra Zelenbača v kaznilnični obleki. — Tolče kamenje.
*) Topčider, državno posestvo in kaznilnica, udaljena od Belegagrada pol ure proti zahoda. Tam je tudi kamenolom, in kainjeniki lomijo in tolčejo kamenje za posipavanje državnih cest.
skupini; ako pojde pa dalje po potu, katerega je nastopila, se jej bode več drugih pristašev izneverilo in nakopala si bode velike upravne teikoče! Kar j# bilo mogoče v Nemčiji in Franciji, to ni še mogoče na Ogerskem, ker maujka omikancev.
Narodnostno gibanje na Ogerskem vedno narašča. Madjari se jez^ na katoliško duhovščino, da je s tem, da se upira državi, spodbudila nemadjarske narodnosti k uporu. Madjarski listi seveda hočejo hkratu ves svet prepričati, da se ogerskim Slovanom in Rumunom nobena krivica ne godi. Lahko volijo v državni zbor in občinske za-stope svoje zastopnike, imajo pravico, se s prošnjami obračati do parlamenta. Najhuje pa Madjare to straši, da se sedaj ne giblje le jeden narod, temveč se pripravlja nekaka skupna akcija. Tudi v Zagreb potovala sta dva zastopnika ogerskih nemadjarskih narodnostij, da se sporazumita s hrvatsko opozicijo. Madjari, videč nevarnost, ki preti njih gospodstvu, poskusili so razne narodnosti razcepiti. Nekateri madjarski listi so predlagali Rumunom, da naj se lepo sami pobotajo z Madjari. Rumuni pa predobro poznajo Madjare in ved6, da bi le radi jih odločili od Slovanov, zato pa odgovarjajo njih listi, da se Rumuni sami z Madjari ne pogajajo. Oni druzega ne zahtevajo, da se na Ogerskem izvede v resmei narodna jednakopravnost.
K rajne knjižnice na Bavarskem. Bavarsko učno ministerstvo je zaukazalo, da se pri vseh ljudskih šolah napravijo knjižnice, katere bodo lahko rabili ne le otroci, temveč tudi odrasli. Za te knjižnice naj se posebno kupujejo knjige, katerim je predmet bavarska ali pa nemška zgodovina, da se bolj utrdi domoljubje. Ministerstvo je gotovo izdalo ta ukaz z najboljšim namenom. V praksi pa vendar ni posebno primeren. Le težko je najti knjig, ki bi bile za odrasle in otroke. Bati se je, da zaidejo v šolske knjižnice knjige, katere ne bodo primerne mladini.
Žtda Gerina so zaprli na Francoskem zaradi raznih sleparij. Ta mož je imel pisarno za borzne špekulacije in ustanavljal je časopise. Če tudi je o svojem času bil izdal okrožnico za varstvo židovskih koristij, vendar je bil za dobiček celo protisemit. On je osnoval protisemitski časopis „Libre Parol", ki sedaj v panamski aferi igra tako veliko vlogo. Nekateri trdijo, da je še zdaj v zvezi s tem listom.
Belgija. Vlada pripravlja načrt zakona, po katerem se na prostoru okrog parlamenta in kraljeve palače ne sme zbirati ljudstvo. Tak zakon že imajo v Angliji.
Socijalne stvari.
»Panama" v Panami. Kako se je gospodarilo v Panami, o tem je francoski list .Figaro" prinesel obširna poročila po izpovedbah nekega bivšega računskega uradnika pri panamski družbi. V Parizu se sedaj govori o nekaterih milijonih, o osmih, desetih, petnajstih, tridesetih, in človek se mora temu smehljati, če pomisli, kako se je gospodarilo v Panami sami. Na stotine in stotine milijonov je tam raztreslo, razmetalo ali pa pograbilo na tisoče la-komnih rok! Vzlic navodil, prihajajočih iz Pariza, ni nikdo dosti mislil na prekop morske ožine. Pa ne mislite, da je kaj ipaujkalo. Bilo je dovolj gradiva, dovolj ljudij.
Tu je bila cela armada inženerjev, mej njimi več bivših pevcev, špekulantov, podprefektov, trgovskih pomočnikov in spridenih dijakov. Celi kup lopat, svedrov, motorov itd. Slednji dan so pripeljali novih, čudnejšib, naglejših, boljših, ostrejših, jedno-stavnejših, pripravnejših, zato so pa včerajšnje proč vrgli. Tu je bilo generalno ravnateljstvo, generalno upravništvo, generalno podjetništvo, potem pa še pet velikih podjetništev. Ta velika podjetništva, ki je vsako imelo svoj del, so deželo razdelila na podjetništva, katera so jo zopet dalje razkosale iu dale delavskim voditeljem in to zopet pogodbenim delavcem. Vse to je delo že precej podražilo.
Delo, ki >>e je imelo izvršiti, se ni izvršilo. Prodalo se je. Kdor je imel denar, je kupil dovolitev za kopanje, in zopet prodal, da je zopet drugje kupil. Mnogo jih je prišlo s praznimi žepi, pa so se čez nekaj mesecev povrnili s premoženjem v Evropo, ne da bi bili prijelu za lopato ali sekiro, kar bi jim tudi bilo težko. Kaj je bila posledica temu. Sprva se je za kubični meter zemlje, ki se je imel prepeljati, plačevalo 6 frankov, na koncu pa 38 fr. Delavnih močij je iz Evrope dovolj prihajalo. Prišli
so pridni ljudje, ali ko so videli, kako se tukaj ravna, so pa pustili delo in spustili se r špekulacije, kakor drugi, da prej kaj pridobi
Manjkalo je pravega nadzorovanja, zmešnjava je bila prevelika. Ako je prišel Leeaeps ali pa komisija trgovske zbornioe, da se prepriča o delu, so jih preslepili s hrupom in slavnostmi. Napravili so se slavoloki, nabrali belo oblečene mlad« deklice, govorili, metali šopke, razobešali zastave, prirejali umetni ogenj in godba je bila povsod. Tako so se tisti, ki so prišli ogledovat, vrnili s prepričanjem, da j« vee v redu. S oer so pa gospodje v Parizu imeli preveč opraviti, da bi se bili mogli dosti brigati za Panamo. Tu je bil narobe svet. Marsikdo je prišel kot fotograf, pa je postal kuhar, marsikak inžener arhitekt. Družba za delo, ki se je bila osnovala, da bi kopala, je takoj začela zidati. Zidale so se palače, vile, napravljali parki, živelo se je dobro, lagodno in prijetno v deželi, katero so hoteli premeniti. Bili so tudi pošteni ljudje, ali jih ni nikdo podpiral in so jih spodrinili novi došleci. Popraševalo se je po inženerjib, delavcih, fotografih, kuharjih, in prihajali so ljudje brez vsacega namena, ki neso ničesa znali, ki so že vse poskušali, pa ničesa izveli, kateri so le hoteli narediti srečo, napolniti si žepe, ne pa prekopati panamske ožine. Vse je le sleparilo.
Sleparije so bile različne. Sleparilo se je pri delu. Tako se je veliko več kubičnih metrov zara-čunilo, nego se jih je res prepeljalo. Zaračunjevala se je plača delavcem in uradnikom, ki so že davno umrli. Pa to so malenkosti. Največ se je sleparilo pri zalaganjih. Tisti ljudje, ki so imeli zalaganje nadzorovati, dobivali so od trgovcev gotove odstotke kot darila. Ker je pa ta dobiček bil še premajhen, pokupljenih stvarij neso rabili, temveč hitro naročili nove. Koliko vrvij in drugih stvarij se je na ta način proč pometalo in po poti izgubilo. Drugi so pa blago kar nazaj poslali in naročitev obnovili. Tako je vagon pločevine trikrat potoval isto pot in se seveda trikrat zaračunal, kar je seveda prodajalcu in knpcu gotovo nekaj neslo. To prevažanje in kupovanje se je prehitro vršilo, in se še blago ni moglo ogledati. Interesent je v 24 urah moral prevzeti blago, drugače je plačal 10 dolarjev kazni. Tudi se je blago razložilo, kjer je, včasih 100 ali 220 metrov od kraja, kjer se je rabilo. Vagon se je kar prevrnil na nasip.
Več kilometrov dolgo si videl ležati železne drogove, šine, strojne dele, katerih iz kakeršnega-koli vzroka neso vzeli takoj seboj. Pobrali jih neso tudi drugi dan in tako so tukaj obležale, kajti pozabilo se je na-nje. Stvari, ki so se 1886. leta razložile, so še 1890. leta ležale na istem mestu m seveda niso bilo nič več vredne. Ko je 1890. leta Brunetova komisija, kateri se je izročila likvidacija, morala sestaviti račun o napravljenih strojih, morala je dati posekati grmovje, da je dobila manjkajoče dele strojev, kajti v dolgem času je bilo čez nje že grmovje preraslo. Trebiti so morali grmovje, ne da bi se napravil kanal, temveč da se dobe stvari, ki bi se imele rabiti pri kopanju kana}8. Koliko je bilo pri tem izgube. Štiri milijone kilo so tehtale stvari, ki 80 se izgubile in spridile. Veljale so najmanj 10 milijonov frankov, in za 240.000 frankov so se prodale kot staro železje.
Kaj se je vse prigodilo. Po neprevidnosti so celo lokomotivo zagrebli v zemljo. Poslala se je v Ameriko v zabojih, da bi jo rabili pri delp. Treba jo je bilo le vzeti iz zabojev, pa sestaviti. Zaboji so se izložili nekje, kjer je bil ravno delo, potem so se zdrčali v neko globino, ker svet ni bil raven. Ko se je svet vravnaval, so pa kar delavci navalili prsti na zaboje, oni, ki so delo nadzorovali, pa se tudi niso brigali, kaj je v zabojih. Tako je prišla lokomotiva pet metrov globoko v zemljo. Sedaj so prišli pa arhitekti in so nad zagrebeno lokomotivo zgradili palačo, kaj jedna lokomotiva več ali manj, vsaj je dosti denarja. Neki inžener je potreboval za mostove posebno vrsto žebljev. Ker takih žebljev ni bilo tamkaj, je dal narediti lesen vzorec in ga je poslal družbeui pisarni, ter naročil dva milijona tacih žebljev, seveda je hotel železnih. Cez nekaj dnij dobi v zabojih žeblje, a ko odpre, vidi, da so se prenatančno držali njegovih navodil, kajti žeblji bili so leseni._
Slovstvo.
Vabilo k družbi sv. Mohorja. Navada je že. da se poleg „Družbinega Oglasnika" vsako leto še posebej zglasimo ob času, ko se po slovenskih po-
krajinah nabirajo stari in novi udje družbe rv. Mp-horja. Zvesti tej navadi obračamo se tudi letos do milih naših rojakov s prijaznim povabilom: Pristopite zopet, komur je to le količkaj mogoče, v kolo bratov in sester povsod znane bratovščine, ki Vam za boren goldinar pripravlja v dušni in telesni ba-sek šest lepih in dragocenih knjig, po vrhu pa ponuja še obilno duhovnih dobrot za opravljamo vsakdanje bratovske molitve! Podvizajte se, da ne zamudite pristopu odločenega obroka dne 5. marca, — da prej kot prej izvemo, koliko izvodov družbinih knjig se ima v tiskarni natisniti, ter se tako izognemo nepotrebnih troškov. Bližnjim rojakom, koroškim Slovencem, pa še posebej polagamo gorečo željo in prošnjo na srce, naj ostanejo družbi zvesti ne 6&mo dosedanji udje, ampak naj bi jih pristopilo še toliko novih (zlasti, koder jih je zdaj bilo še malo), da bomo vsem drugim Slovencem v največjo radost mogli v prihodnje zapisati: krške škofije število vsaj 50001
Da se bode pa zopet vršilo vse redno in točno in tudi izpolnile naše nade in želje, v to so nam porok izkušeni čč. gg. družbini poverjeniki in sploh vsi goreči gg. duhovniki slovenski, ki storč v tem oziru, kar morejo, — njim ni treba še le posebnega vabila ali priporočila, oni ne čakajo prošnje. Mirno Vam torej, častiti bratje, zaupamo bližnjo prihodnost Mohorjeve družbe. Vemo, da Vas stane tako naraščajoča družba ob uabjri mnogo truda, 6krbi in požrtvovalnosti; prosimo le vstrajnosti, — plačal bo Bog I
Knjige prirejajo se iste, kakor so naznanjene v .Družbinem Oglasniku" letošnjega koledarja. Slom-šekov : .Življenja srečen pot" ima tri dele: I. nauke, II. vzglede in III. molitve, katerim so dostavljene navadne litanije; tako bo služila Knjižica kot popoten molitvenik, ki se naroča lahko tudi izvirno vezan ali v usnje t zlato obrezo po 60 kr., ali pa v platno z rudečo obrezo po 40 kr.
Ob tej priliki izrekamo presrčno zahvalo vele-čast. gosp. Konradu Sna m, kanoniku prvostolne cerkve zagrebške, ki je družbi pred kratkim poslal obveznico v vrednosti 100 gld. .s molbom: da me medju utemeljitelj cienjenoga Vašega družtva upi-sati izvolite".
Velezaslužni narodnjak, župnik in državni poslanec, pokojni Božidar R a i č , pa je bil družbi volil 50 gld., katerih smo po odbitih odstotkih ravnokar prejeli 45 gld. Bog daj vrlemu moža nebesa 1
V Celovcu, dnd 5. februvarija 1893. _Odbor.
Umetnost.
ftanjki gosp. dekan Koprivnikar in cerkvena umetnost.
Z ranjkim gosp. dekanom izgubila je cerkvena umetnost pri nas enega najbolj unetih njenih po-speševateljev. Bil je izveden v vseh strokah cerkvene umetnosti, zlasti pa še v zidariji in stavbarstva zvonikov ter njihovih streh. Kot strokovnjak v zidanju siovel je ne le samo pri nas na Kranjskem, ampak tudi na Štajerskem, kjer mnoee na novo narejene, deloma bistvene prenarejene ccricve pričajo o izborni znanosti tega prerano umrlega gospoda.
2e kot otrok kazal je nagnjenje do zidarije in mehanike. To nagnjenje pospeševal mu je oče njegov, ki je bil tesar. V gimnaziji se je učil risanja, kar mu je posebno koristilo v njegovih poznejših službah in pri njegovih delih. Nekatere od njega narejene podobice branijo njegovi prijatelji in znanci. Bil je. pa todi zelo priden in rad prebiral in študiral knjige o stavbarstvu in o cerkveni umetnosti sploh. V svoji knjižnici je imel več knjig "v to stroko »padajočih.
Kot kapelan v Loškem Potoka je s tedanjim učiteljem Lavričem pridno vrtil stružno vreteno. Skupaj sta se vadila tudi v recbarstvu, posebno sta rada narejala zares lepe krucifikse. Svoje znanje v mehaniki je porabil, da ie sam brez kakega urarja speljal mehaniko, ki je gonila od cerkvene ure kazalo na pročelju cerkve, da se je tudi iz farovža videlo na cerkveno uro. Š.rše polje odprlo se mu je za cerkveno umetnost, ko je prišel v službo kot kapelan v St. Rupert. Oudi je takrat 'župnikova! za našo cerkveno umetnost zelo uifeti in zaslužeui gosp. Vovk. Tega guspoda se je ranjki g. knezofcktf Wolf posluževal, da mu je stavil nove cerkve na Dolenjskem (Suhor, Dragatuš), drag« prenaredil in popravil.
Desna roka v tej zadevi je bil ranjki Koprivnikar. Gospod župnik je dal le misel in glavne poteze za cerkev; izdelal je pa načrte in njihove podrobnosti Koprivnikar. Večkrat je pripovedoval ranjki, kako mu je g. Vovk dal majhen načrt v par debelih črtah natnačen, a vse drugo da je moral izgotoviti on sam. V št. rupertski cerkvi je ranjki gospod mnogo sam naredil in popravil odbitih vskrižnih rož in to prav dobro. Pri italijanskem umetniku Fabris-u, ki je ob svojem času mnogo delal po dolenjskih cerkvah, učil se je delati stukature in kapitele iz mavca, katerih je pozneje sam mnogo vlil.
Iz Vovkove šole prišel je na Gorenjsko v St. Jurij pri Kranju. Tu je imel še več prilike, da je pokazal svojo nadarjenost v cerkveni umetniji. V Voklem je bilo treba zidati novo cerkev. Zidanje je prevzel in vodil cel čas g. Koprivnikar sam. Da je imel pri tem mnogo sitnostij zlasti od strani inže-nerjev in več ali manj .renomiranih" zidarskih mojstrov, je sam pravil. A vse zapreke je premagal in cerkev srečno izvršil, katera še zmiraj zgovorno pripoveduje o veliki spretnosti in nadarjenosti umetniškega duha Koprivnikarjevega.
V	Olševku pogorela je cerkvena streha; načrt za novo naredil je on sam ter tudi skrbel za njegovo izpeljavo.
V	Stari Loki pri farni cerkvi je bil on, ki je sprožil misel, da se stari zvonik razstreli; tako mi je pravil sam.
Povrnil se je po prestanem krivičnim zaporu kot župnik na Savo. Ker je bil poprej na glasu kot izvrsten arhitekt in inžener, voljen je bil v cestni odbor litijski, pri katerem je bil dlje časa predsednik, potem pa namestnik in prav za prav dnša vsega delovanja odborovega. Rudniški inženerji v bližnjem Zagorja in drugovi napravljali so mu velike sitnosti, a njega je to le še bolj izurilo; s svojo bistro glavo in znanjem ter skoro nedosegljivim sostavkom svojim je vse v kozji rog ugnal. Tu na Savi je izdelaval načrte za razne cerkvene stavbe, deloma te stavbe sam vodil. V Stangi napravil je res umetno kaplo, ki bi čast delala lahko vsakemu slavnemu dunajskemu arhitekta. Od tod je pošiljal načrte za cerkve, tudi na bližnje Štajersko ter doli na Dolenjsko.
Kot dekan na Vrhniki, kamor je prišel od Save, se je veliko truiil za olepšavo lepe vrhniške dekanijske cerkve. Priča njegovega truda in finega ukusa njegovega je krasen tlak v eerkvi in presbi-teriju ter dva stranska altarja Matere božje in sv. Jožefa, katera je dal staviti že na koncu svojega življenja. Po njegovem prizadevanju prenarejen je bil tudi zvonik v Belkah.
Kakor je tu gojil umetnost v obče, in posebej cerkveno, kazal je pa tudi po vsi svoji opravi doma neki izbora! čut in okus za umetnijo. Pohištvo njegovo je bilo priprosto, a okusno izdelano. Nobene prevzetnosti, vendar pa se je v priprostosti kazal umetniški okus. Prijazne vnanjosti je bil in skrbno vedno opravljen, kakor se duhovnika, osobito dekanu spodobi. Istotako je bil tudi poprej kot kapelan Janez zmiraj čedno in skrbno, a ne prevzetno napravljen. Isto je spričevala njegova zares kaligra-fična pisava, katero je imel do zadnjega. Mesec dnij pred smrtjo, ko je bil že zelo oslabel, pisal je z isto natančnostjo in fineto, kot poprej v zdravih dneh.
Kdor je gledal kdaj njegove načrte, ne more se načnditi natančnosti finih potez, s katero so iz-gotovljeni. Ker je bil vedno vnet za umetnost, zato se je tudi zelo zanimal za društvo cerkvene umetnosti, katero naj bi se osnovalo na Kranjskem. Njemu gre tudi velik del zasluge, da se je sploh sprožila ta misel.
Ce je Horac o svojih delih mogel reči: „Exegi monumentum aere perennius", smemo reči tudi o ranjkem gosp. Iv. Koprivnikarju, da si je s svojimi deli ua pol|u cerkvene umetnosti postavil spominek, ki bo še poznim rodovom spričeval megovo vnemo za cerkveno umetnost.	Liga 4- 73.
Udanostne izjave.
Udanostna izjava obči no Kostelj na Kolpi.
Mnogoštevilnim izjavam občinskih zastopov naše domovine se pridružujemo tudi mi, prespošt-Ijivo. podpisani odborniki občine kosteljske v tem, da odločno obsojamo vbrekljiv« napad« breiverskih časnikov na Vašo prevsviieno osebo in Vam radi tega izrekamo svoje najglobokejše sočutje. Oo enem
Vam prisegamo svojo neomejeno ljubezen, zaupanje in verno pokorščino ter obljubljujemo, da se hočemo držati načel, izraženih po Vas na I. slovenskem katoliškem shodu, popolno prepričani, da le večna resnica, na katero se opirajo ta načela, nas zamore časno in večno srečne storiti.
Občina Kostelj na Kulpi dne 27. decembra 1892. Jos. Kajfež, župan. Mat. Žagar, Mart. Butina, Jak. Kajfež, Andr. Kajfež, Ivan Beljan, svetovalci; Ant. Butina, Ant. Žagar, Mat. Klobučar, Greg. Bauer, Jos. Kajfež, Mat. Cetinski, Mat. Gerzin, Jos. Ma-rinič, Mat. Štavdaher, Mat. Beljan, Jak. Jakovec, mart. Južnič, odborniki.
Udanostna izjava županstva Podhruško (fara Sela pri Kamniku):
Najponižneje podpisani odborniki občine Pod-hraške pridružimo se z veseljem drugim vrlim občinam, ki Vam pošiljajo pisma polna ljubavi in spoštovanja; izražamo Vam svoje sočutje v Vaši brit-kosti, ki Vam jo napravljajo brezobzirni napadi Vaših nasprotnikov, ter Vam izrekamo, kot svojemu od Boga poslanemu višjemu pastirju, svojo najzve-stejšo udanost in pokorščino.
Županstvo Podhruško dne 27. decembra 1892. Fer. Treburak, župan; Mat. Interšek, Jan. Žebalec, svetovalca; Mat. Berlec, Mat. Perš, J ur. Odiškar, Lor. Mali, Jak. Dovlec, Fr. Pančur, Fr. Mali, Gašp.
Šuštar, odborniki.
Udanostna izjava občine sv. Križ pod K u m o m:
Podpisani odborniki občine sv. Križa pod Ku-mom, ki obsega fare Svibno, Dobovec in polovico fare Št. Jurija, z velikem strmenjem slišimo in beremo kako neopravičeno na slovenski zemlji izhajajoči liberalni časniki pišejo o Vaši prevzvišeni osebi, odkar ste na I. sloven. katol. shodu z ognjeno in prepričevalno besedo označili naše katoliško stališče. To nas napolnjuje z žalostjo in opravičeno nevoljo. Tako ravnanje ni narodno in slovensko, to je iz tujine k nam preneseno, kajti naši predniki niso tako ravnali. Kakor naši katoliški predniki, hočemo se tudi mi svojega višjega pastirja z ljubeznijo in vdanostjo oklepati in vedno poslušati njegov glas. — Vsemogočni naj nam ohrani neustrašenega, za katoliški napredek vnetega knezoškofa še mnogo let!
Občina sv. Križ pod Kumom dne 28. dec. 1892. M. Medved, župan; Moric Schejer, Jak. Gerar, Ant. Bervar, Fr. Zupan, Ant. Podlesnik, Mart. Plazuik, Jos. Povše, Mart. Pernišek, Jan. Vertačnik, Fr. Boštič, Jak. Pernišek, Fr. Rovan, Fr. Klučašek, odborniki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. februvarija.
(Vladna izjava.) Z Dunaja se nam poroča, da je konservativni klub dolgo in živahno razpravljal o objavljenem vladnem programu. Resolucija kluba, katerega smo že včeraj omenili je bila vsprejeta soglasno. Vsi trije oddelki konservativnega kluba: nemški konservativci, češki veleposestniki in Slovenci sklenili so soglasno delovati solidarno.
(Sklep I. poluletja na tnkajšnjih ljudskih šolah.) C. kr. mestai šolski svet je odredil, da bodi na mestnih ljudskih šolah letos sklep I. poluletja v soboto 11., in pričetek II. poluletja v četrtek 16. fe-bruvarja. Namestu četrtka je pepelnica pouka presta.
(Častni občan.) Občinski odbor na Koroški Beli je v svoji zadnji občiuski seji po soglasnem sklepu imenoval za častnega občana preč. gosp. kanonika ljubljanskega Zeno bar. Cirheimb-a. bivšega mnogoletnega in zaslužnega župnika na Koroški Beli.
(Za zgodovino ndanostnih izjav.) Iz Preseija s« nam piše: Kaj. pa da tudi udanostna izjava naših občinskih mož prevzv. g. knezoškofu ni bila po godu katolikom pri .Slov. Naroda". Tudi o tej izjavi je .Narod" kmalu po novem letu objavil toliko neresničnega vzlasti o gg. trgovcu Cvaru in kapelanu Bartelme-ju, da stvar treba pojasniti v luči resnice. — Ni namreč res, da bi bila samo gg. Cvar in Bartelme šla k županu zaradi izjave, marveč tudi I. obč. svetovalec Andrej Petelep, mož, ki je bil blizu 30 let župan preserski, in g. Cvar je tudi občinski odbornik in ima torej kot tak pravico govoriti o tej stvari. — Ni res, da je župau rekel, da je pripravljen sklicati občinsko 9ejo, kjer hoče možem pojasniti celo stvar, pač pa je rekel, da naj gre občinski sluga k odbornikom po. podpise. To nalogo pa je prevzel g. Cvar kot obč. odbornik in župan je bil s tem zadovoljen. Seje odbpraika PetrUu tn Cvar zato uista želela, ker bivajo rami odboru .ki
daleč, dva v Rakitni in dva na Brego, torej tudi ni nič resnice na tem, da bi se bil g. Oar bal, da bi župan pri občinski seji ne pojasnil vse stvari. — Popolno neresnično je tudi, kar piše „Narodu, da odborniki niso vedeli, kaj so podpisali, kajti g. Cvar je vsakemu povedal, za kaj se gre in je tudi še druzega moža vzel kot pričo s seboi. — Vidi se torej, da je tudi ta dopis v »Narodu" poln neresnic, s čemer se splob odlikujejo pri njem dopisi o uda-nostnib izjavah. Nezaslužeoo je zaradi odločnosti in možatosti napadati vnete slovenske rodoljube, kakor je to pri nas g. Cvar, bodi mu plačilo prepričanje, da ni najslabši sad tisti, v katerega obirajo osč. Vsa čast vrlim občinskim možem v Preserji!
(Nadina Slavjanska) je dne 31. januvarija in 1. februvari)a koncertovala v celovškem gledališču. Kakor drugod so sloveči ruski pevci z dično voditeljico želi i v Celovcu obilo pohvale in celovški listi pišejo prav laskavo o N. Slavianski in njenih drugovih. Manj povoljen je bil obisk slovečih koncertov.
(Potres.) S Koroškega se nam poroča: Po noči od 28. do 29. januvarija t. I. čutili so o polunoči na mnogih krajih Koroške precej močen zemeljski potres, trajajoč 3 do 4 sekund. Smer zemeljskemu sunljeju je bila od severo - zapada proti jugovzhodu.
(Iz Hrenovic) dne 5. februvarija: Da nekaterim zavarovalno društvo „Unio catholica" ni po godu, je čisto umevno. Vsak začetek je težak. Upati pa je, da se bode društvo s časom zdatno utrdilo, tembolj, ker nasproti zavarovancem jako kulantno postopa. Dne 30. junija' m. I. treščilo je v hreno-viški fari v podružnično cerkev v Goričah. Strela poškodovala je nekoliko strehe in zidu ob zvoniku. Na poročilo poverjenika je družba škodo povrnila, kakor so jo možaki cenili.
(Ii Šentpetra) se uam piše dne 4. februvarija: Zadnje južno vreme pregnala nam je zopet burja, — prava kraška burja. Želeli smo si pa res že južnega vremena, zlasti še zaradi neznosnega pomanjkanja pitne vode. Skoro celo zimo morali so prebivalci nekaterih vasij, zlasti iz Trnja, Klenka in Pa-ličja, daleč hoditi s svojo živino po vode. Tudi pri nas v Šentpetru trpeli smo veliko pomanjkanje pitne vode. Pota k studencu so bila zametana, da se je moralo voziti v mnogih ovinkih po njivah in mlakah k njemu. In pa še studenec je začel hirati. Včasih so morali mnogi čakati dolgo časa na mrazu, da se je nateklo kaj vode. Naša dva posestnika parne žage sta potrebo vode posebno občutila; pri-važati sta jo morala iz daljne Reke, skoro poldrugo uro daleč. — Pred nekaj časom se je mnogo govorilo, da se bo napravil vodnjak v Trnju. Tudi se že dlje časa namerava napraviti vodovod iz šent-peterskega studenca k cesti. Pa je menda vse zaspalo, — manjka denarja. Menimo pa, da sedaj, ko nas je višja oblast osrečila (?) z mitnico (poprej je bila ta stran Postojine) pred vhodom v Sentpeter, treba bi bilo, da skrbi in kaj pripomore, da se napelje toliko potrebna voda do ceste za živiao kakor za ljudi. Kakor že omenieno, so pravi siromaki za vodo tudi v Trnju. Pivka nam teče po sredi, a mi gledamo, kakor Tantal, kadar jo najbolj potrebujemo, je nimamo niti za pitje, niti za pranje. Menimo, da je zadnji čas, da nam višja oblast v tej zadevi kaj pomore. Davki naraščajo, pošteno jih odrajtujemo, naj se nam dš, pa tudi potrebna voda. — Drugod po širni Avstriji se delajo vodovodi in druge naprave; toliko se izmeče za olepšav«; trošie za to moramo deloma nositi i m1. Vravuavajo se rr-ke iu potoki, samo za našo .Pivko" ni nobenega, da bi
se za to kaj zmenil. Olepšava Dunaja in vravnava Dunajščice pogoltnila bo veliko milijonov, kaj. ko bi tndi mi kako drobtinico dobili, ne za ko,moditeto, ampak za viuluo potrebo? Zato opozarjamo svojega zastopnika, ki smo ga poslali v državui zbor, da ne bo molčal, kadar >« bo šlo ta dovolienje miliiouov iz državne blagajrjice za olepšavo velikih mest, temveč da bo takrat p >vzdignil svoj glas za naše res neznosne razmere. I*totako opomnimo svojega zastopnika v deželnem zboru, da izpregovori kako besedo za naše potrebe na Pivki. Ce bi pa morebiti našima g ji. poslancema ne bilo to znano, blagovolita naj 6e osvedočiti o resuici potrebe na licu mesta. — »Videaut consules!"
Telegrami.
Dunaj, 7. februvarija. Cesar je dopolu-dne ob desetih ogledal novo poslopje poliklinike. Prisotna sta bila protektor nadvojvoda Rainer in učni minister Gauč. Cesar je izrekel svoje veselje, da je videl tako lep in namenu primeren zavod. Rekel je, da je jako zadovoljen z vsem, kar je videl, in zagotovil svoje varstvo zavodu. Živahni „hoch"-klici.
Trst, 6. februvarija. Na Zantu preti glad. Slednji dan pošljejo se živila na otok, ali ta podpora vzlic požrtvovalnosti vseh stanov ne zadošča. Danes je prišla na Zante italijanska vojna ladija „Stromboli" z živežem in šotori.
Olomno, 6. februvarija. Jako slovesno vršila se je včeraj konsekracija novega knezonadškofa dr. Kohna. Konsekrator je bil knezonadškof praški, kardinal Schon-born, asistovala sta pa nadškof dr. Angerer in škof dr. Bauer iz Brna. Popoludne ob 1. uri je bil slovesni obed v rezidenci. Naj-prvi je napil knezonadškof dr. Kohn, zraven katerega sta sedela oče in mati, papežu in cesarju. Kardinal Schonborn in nadškof dr.
Angerer sta pa napila knezonadškofu Kohnu.
Pri tem obedu bili so načelniki oblastev.
Rim, 6. februvarija. Zaprli so Miho-Lazzaronija. nečaka zaprtega blagajnika rimske banke, Cezarja Lazzaronija.
Pariz, 6. februvarija. Časopis „Justice", katerega je Rochefort obdolžil, da je dobil od Kornelija Hertza tri in pol milijona, je enketni komisiji naznanil, da lahko pregleda njegove knjige.
Washington, 6. februvarija. Državni tajnik za vnanje stvari je izvedel s Havaja, da so zastopniki vseh inozemskih oblastev priznali že novo vlado na Havaju.
Umrli so:
5. februvarija. Jera Petač, mestna uboga, 76 let, Kar-lovska cesta 7, marasmus senilis, — Marija Jalen, krojačeva žena, 26 let, Poljanska cesta 27, jetika. — Ana Obst, poštnega sprevodnika vdova, 70 let, Ulice na Grad 5, marasmus senilis.
V bolnišnici:
5. februvarija. Gregor Candido, gostač, 75 let, plučnica.
Vremensko sporočilo.
C rt a	čas	Stanje		Veter	Vreme	—p- 5J «-a 3
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Colziju			•g S E S 14 a
6	7. u zjut. 4. n pop. 9. b. zveč.	~7476 7460 745 2	— 20*2 —10 0 — '4-0	si. svzh. si. szap. brezv.	megla jasno w	000
Srednis temperatura —14-7', za 14"2* pod normalom.


Josip Medved Mita Medved roj Sclmha
poročena.
Mesto vsacega druzega naznanila.
V
100 1

Tu j c i.
5. februvarija.
Pri Jtlali&u: Low, Her-zog, Westen, trgovci; Baum-garten, Koth, Schmidt, poto-valci, z Dunaja. — Dui, potovalec, iz Prage. — Dolenc, poročnik mornarice v pok, iz Vipave. — Zorzenon, zasebnik, iz Bistre- — Schlei-mer iz Kočevja. — VVernig iz Beljaka.
Pri autriu: Semen, La-tinak, trgovca; Infanger in Schubert, potovalca, z Dunaja. — Lielek, mesar, b soprogo, iz Celja. — Schrei-ber in Wachs, tovarniška uradnika, iz Lundeoburga.
—	Goli, trgovčeva soproga, s hčerjo, iz Idrije. — Mukar iz Metlike. — Scblager iz Štutgarta. — Radtovski, in-žener, in Gotz iz Dovjega.
—	Korošec, učitelj, iz Jesenic. — Piler, kapelan, iz Št. Jerneja.
Pri Juatiem kol ti -tlvoni: Handofsky, potovalec, in Freiberger, trgovec, z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru : Jernej in Izabela Klarini iz Kamnika. — Korbar s soprogo in materjo iz Celja.
Gabilo
na
^Hai, S;TD©JT
„ Vzajemnega podpornega društva
v Ljubljani registrovane zadruge z omejenim jamstvom,
ki bode
dnč 21. februvarija 1893 zvečer ob 7. uri v dvorani katol. društva rokod. pomočnikov
v Poljskih ulicah štev. 10.
1.	Volitev dveh overovateljev zapisnika o občnem zboru.
2.	Volitev 10 članov in 5 namestnikov v nadzorovalni svet.
3.	Volitev 5 namestnikov ravnateljstva. . 4. Sklepanje o poslovniku.
5. Slučajnosti.
Ljubljana, dne 6. februvarija 1893.
Ravnateljstvo.
W	Opazka: Vsled § 18. je občni zbor sklepčen, ako je zastopan 10. del vseh
»H	članov. Po § 19. alin 2 šteje vsak delež jeden glas; vendar ne sme niti član,
^	niti pooblaščenec oddati vež nego 10 glasov. Volitev ravnateljstva in nadzorovalnega
y	sveta se vrši po listkih.	101 1
J3CB H> u n a j s k a borza.
Dn6 7. februTariJa.
Papirna rent* 5*, 16* davka ....	98	gld.	75 kr.
Srebrna renta 5*, 16* davka ....	98	,	40 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....117	„	25 .
Papirna renta 6%, davka prosta ....	101	.	80 .
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	»93	.	— .
Kreditne akoije, 160 gld................322	.	60 .
London, 10 funtov stri................120	.	90 .
Napoleondor (20 fr.)................9	„	61V
Cesarski cekini....... . . .	d	„	69 .
Nemških mark 100 ............59	.	22",,
Dni 6. februvarija.
Ogerska zlata renta 4* . . .	.
Ogerska papirna re«t» 5%.....
4» državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisna avstr. osr. zem. kred. banke 4 t 97 Zastavna pisma , - . .	101
Kreditne srečka. 100 itld.......193
St. Genois srečke. 40 gld. .	. . —
114 gld. 60	kr.
101 „ -	.
147 . 90	.
147 . 75	.
194 . -	.
70
50 50
Ljubljanske srečke, 20 gld.......23	gld.	—	kr.
Avstr. rudečega križa Brečke, 10 gld. . .	19	.	—	.
Rudolfore srečke, 10 gld.......25	.	—	„
Salnaore srečke, 40 gld........«8	„	—	.
Wi«dischgrae*ove srečke, 20 gld.....76	.	—	„
Akoije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152	.	—	^
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. v.	2895	.	—	.
Akcije jtžne železnice, 200 gld. sr. . .	93	.	50	,
Papirni rubelj....................1	,	24	.
Laških lir 100....... .	—	.	—	.
I.iei Morpnr* Zanesljiva lnformaolja o stalno UIM/ jiUCI LUI • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno. Celotia naročnina t pitat pcilljatvli* vred gld. 2 60.
Menjarnična delniška družba
„M E B C U R"
iiUziile it II Dunaj, liriihifftrstrini 74 B.
—a
Of Vestni na ■▼•ti TžSL za dosego
koliker mod visokega obrestovaaja
pri najpopolnejši varnosti gfT naložonlh jrlnvnlc,