ILUSTRIRANI SLOVENEC LETO VII _ 29. NOVEMBRA 1931 ŠT. 48 BRATJE SLOVENSKE KRVI V ZApApNI EVROPI, MATI SLOVENIJA VAS POZDRAVLJA 378 379 Naši v Franciji (Dopolni s serij , ki je izšla v št. 41. z dne 11, cktobra t, 1.) imamo dve veliki slovenski iz-seljeniški ozemlji in sicer eno v severno -vzhodni Franciji (t. j. pokrajina Alzacija-Lorena) med trdnjavo Metz in luksenburško ter belgijsko mejo, drugo je pa na se\ ero-/apadu v takozvani pokrajini Pas de Calais, okrog mesta Lens. Najvažnejše naselbine so Lievin, Lens, Burnay, Sallaumines, Wingles, Gravelines in Lille, kjer živi okroglo 4700 Slovencev, kakili 400 jih je pa potem še raztresenih po drugih bližnjiJi krajih. Zaposleni so večinoma kot ludarji v ondotiiih premo-gokopih. Maloštevilni so, ki delajo po opekarnah, tovarnah ali na polju. Prvi so došli sem slovenski rudarji iz .Nemčije 1. 1922. Slabe gospodarske razmere so jih prisilile, da so si v Francijo šli iskat boljšega kruha, ki so ga pa tudi dobili. Za njimi so začeli prihajati rudarji iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja itd. Zadnja leta pa so v večjih skupinah prihajali kmetski možje in fantje ter drugi delavci, dokler ni doseljevanja zaprla svetovna gospodarska kriza, ki jo tudi de-avstvo v Franciji dosti močno čuti. V prvih letih doseljevanja so bile delavske razmere še dosti ugodne. Pri neslabem življenju se je dalo še kaj prihraniti. Zadnja leta so se razmere obrnile bolj na slabo, tako da danes ni misliti mi kake prihranke. Številnejše družine, kjer dela le oče, se deloma borijo že s težavami. Versko-moralne prilike niso vzorne. Stara skušnja vseh narodov kaže, da človek na tujem rad popusti od dobrih navad svoje domovine. Vendar je primeroma še veliko dobrih vmes. .številne bratovščine in krščanska društva kažejo njih dobro voljo. Delavske organizacije so močno razširjene. Le malo preveč razcepljeno je njihovo delovanje, ker primanjkuje voditeljev. Narodno se starejši dobro držijo, mladina pa se v šoli in na ulici hitro potujčuje. vendar ne tako hitro, kot se je to vršilo v Nemčiji. Drugo slov. izseljeniško ozemlje je Alzacija-Lorena, o katerem smo obširneje poročali že 11. oktobra 1.1. Tu se nahajajo največje naselbine v krajih Aumetz, Marine, Esch. Andun le Tiche. Dudelange, Rume-lange. Lougnv, Volmerange, Al-grange, Brulange, Mont, Prieunes. Mancieulles, Clonange itd., vseh je nad 60, njih središče je v Merle-bachu, kjer biva tudi slovenski izseljeniški duhovnik. Vseh naših ljudi bo v teh krajih kakih 3000. Pogled na Lens, središče naših ffi izseljeniških kolonij v Pas de Calais (severuo zapadna Francija), Na desni: Rudniški društveni dom v Mancieulles (Lorena, med Metzom in Luksenburško). Taki domovi so ognjišče vsega kulturnega življenja rudarjev. Najdesnejša vrata vodijo v slovensko šolo. Spodaj: Pogled na slovensko gledališko predstavo na prostem v Aumetzu (središče slovenskih naselbin v Loreni), v ozadju je videti ondotno slovensko čitalnico. Častno spremstvo nove zastave Slov. delavskega društva v Aumetzu ob priliki blagoslovitve. Na levi: Slavnostni sprejem novega jugoslovanskega konzula Božovića (1) v Aumetzu od strani uaših izseljencev. Na sliki sta videti še njegov tajnik Milosavljević (2) in župnik Kastelic (3), godbo pa dirigira pevovodja Biščak. Na desni: Slovenski izseljeniški misijonar Zupančič s svojim malim avtom, na katerem redno obiskuje izse-Ijeniške naselbine. Naši izseljenci se vračajo od slov. službe božje na Marini. Slika nam kaže ulico de la Gare, kjer je nastanjenih zlasti veliko .Slovencev, v desni hiši je tudi slovenska šola. Na levi: Odbor Roženvenske bratovščine v Sallaumines (Pas de Calais', kjer je nad 1000 naših ljudi ; Roženvenske bratovščine so med našimi izseljenci jako razširjene. Spodaj: Slovenska izseljeniška kolonija v Lievinu (severno zapadna Francija), kjer je okroglo "'50 naših ljudi. Običajna delavska stanovanjska hiša s 14 stanovanji v Loreni; stanovanjske razmere v tem delu naših izseljeniških kolonij so po večini prav dobre. Na levi: Gannard, au-meški župnik in dekan, velik prijatelj naših izseljencev v Soreni. i Na desni: Blagoslovitev nove zastave Slov. delavskega društva v Burnayu, kjer je 700 naših ljudi, v sredini je videti našega gen. konzula Spasojeviča.i 380 381 najstarejše zatoči* slov. izseljencev iNajstaiej.šc slovensko izsuljeniško ozemlje je Westfalija, pokrajina z ogromno železno industrijo ob Rani, preden prestopi ta belgijsko mejo (severno od Kolna). Prvi naši ljudje so začeli zahajati tja že v 80ih in 90ih letih, največ jih je pa prišlo v prvih letih tekočega stoletja. Po večini so iz našega trboveljskega premogokopnega revirja, mnogo jih je pa tudi iz brežiškega in kamniškega okraja. Prva leta |K) vojni so jih cenili na 40.000, zaradi hude gospodarske stiske v Nemčiji jih je pa odšlo zadnja leta mnogo na Francosko, v Belgijo in drugam, tako, da bi jih cenili danes še na kakih ' 30.000. Kakor rečeno, so še danes naseljeni vsi po raznih westfalskih industrijskih krajih okrog Essena, dočim drugod po Nemčiji slovenskih naselbin i ni bilo in jih še danes ni. V Westfaliji: je pa okrog 60 slovenskih naselbin, med katerimi so največje Hamborn (2000). Meerbeck (1500), Gladbeck (900), Dortmund (500), Gelsenkirchen (400). Hochheide (500), Essen (350), Gertlie (300), Wanne (300). Osterfeld (350), Bottrop (300) itd. Prvi rod, ki je odšel v te kraje, je bil le malo narodno zaveden in je začel ustanavljati .svoje lastne organizacije šele potem, ko je videl rudarsko organizacijo čeških izseljencev, mlajši rod, ki je bil rojen že v Westfaliji, pa slovenski sploh ne zna več. Le nekateri idealni in požrtvovalni jposamez-^ niki iz starejšega rodu in izmed prise-liencev v zadnjih dveh desetletjih so' »Kiišali vzdržati, kar je bilo v njih moči. Jako mnogo je vplivalo tudi to, da ni bilo že od vsega početka poskrbljeno za sistematično slovensko dušno pastirstvo iu le neprecenljivi požrtvovalnosti nekaterih nemških duhovnikov, ki so se iz lastne inicijative naučili slovenski, se moramo zahvaliti, da ni še slabše. V zadnjih letih se skuša storiti v tem pogledu marsikaj in skrbeti bi bilo treba, da rešimo v narodnem in v verskem pogledu, kar se še rešiti da. Tudi slovenskih šol ni bilo nikdar, šele zadnje čase skušajo' prirejati večerne slovenske .šolske tečaje. Godilo se je našim izseljencemi v Westfaliji zaradi vzorne nemške soc. zakonodaje dolgo jako dobro, zaradi česar so še lažje pozabljali na domovino, v zadnjih letih jim pa zaradi hude gospodarske krize v vsej Nemčiji prede jako trda in vlada tudi med njimi velika brezposelnost. Večina naših Westfalcev je organiziranih v »Zvezi slov. kat. društev sv. Barbare v Nemčijic, s sedežem v Esse-nu, ki združuje 46 krajevnih društev, po vojni je pa nasta a še liberalna »Zveza jugosl. delavskih podpor, društev«, a komaj dobro polovico toliko članstva kot prva. Obe zvezi skuša družiti »Jugosl. izseljeniški odbor za Nemčijo«, s sedežem v Diisseldorfin (predsednik gener. konzul Markovič). Nujno bi bilo potrebnih v Nemčiji par agilnih slovenskih duhovnikov in učiteljev, da nam ti tisoči naših bratov in sinov popolnoma ne odmrejo, saj je pri tako malem narodu, kot smo mi Slovenci, škoda prav za vsako našo dušo. Društvo sv. Barbare v Meerbeeku ob svoji 20 letnici (1910-1950); v sredini botra zastave ga. J. Kepic, na levi od nje prvi jjredsednik J. Zaje, na desno pa prvi duhovni vodia. Na desni: Jugoslovanski izseljeniški komisar za Nemčijo, B. G. Deželic (na levi) in nas casini Konzui w. ramus (na desni) ob priliki njiju obiska v Essenri. Skupina nemških duhovnikov, ; ki blagodejno delujejo med ; našimi izseljenci v Westfaliji.^ ob priliki njih obiska V Slo- \ veni j i 1. 1527. ' Zgoraj na levi: Otroci naših westfalskih izseljencev v domovini svojih očetov, slikani so na blejskem otoku. Grobovi naših sinov in bratov v tujini: skupni grob 340 ponesrečenih rudarjev v Hovelu, med temi leži tudi 32 Slovencev. Na levi: V. Tuhfar, ustanovitelj Zveze slovenskih katoliških društev v Nemčiji. Na' desni: Tensundern, eden najstarejših in najpožrtvovalnejših prijateljev in dobrotnikov slovenskih izseljencev v Westfaliji. Zveza Jugoslovanskih katoliških društev v Nemčiji, zbrana ob priliki proslave 25 letnice Društva sv. Barbare v Hambornu (1902-1927). Na levi: Poslopje, v katerem je nameščen Jugoslov. iiseljeniški komisarijat v v Diisseldorfn. Z Vidovdanske proslave naših izseljencev v Gelsenkirchnu: na sliki je videti tudi gen. konzula Markovića (1) in vice-konzula Živadinovića (2) Zgoraj na desni: Otroci našega slovenskega iz-seljeniškega šolskega tečaja v Homberg-Hochheide. Katoliška cerkev v Meerbeeku, kjer se že več let opravlja služba božja; ter je okroglo 1500 slov. izseljencev. Na desni: Iv. Lindič, predsednik Zveze jugoslovanskih katol. društev v Nemčiji in predsednik Društva sv. Barbare v Moers-Meerbecku. Na levi: A. Hegenkotter, duhovni vodja slovenskih katoliških izseljeniških društev v Nemčiji. Slovenci v Holandiji Naselili so se tii največ po vojni, sedaj jih je en. 35IK), v provinci Limburg. ki leži v .skrajnem Juiuoza-padnem kotu Holandije. NajvažneJSe naselbine so: Eys-(len, Lutternde {M»), Brunssum (000), Eygelshoven (700), Heerlerheide (800), Hoensbrock (200), Heerlen (100) itd. Vsi delajo v rudniku, iniiiino tudi n«knj obrtnikov. Socialno so holandski Jugoslovani priliCno dobro znsigurani. stanovanjske razmere vzorne, fantje pa so po »Gesellenhuisihc. Gospotlarska krizn je ohfntnn, a delavstva ne od-puSfaJo. Cve.tofe versko življenje med Holandci, zlasti pogosto prejemanje sv. nbliajlla, kaj ugodna vpliva tudi na naSe. Imamo seveda tudi veliko žalostnih slučajev. . . NaSe organizacije so prav mofne. Saj je tri četrtine uaSih organiziranih v uaSih katoliftkih druStvih. Vseh 10 druStev ima svojo Zvezo, ki stoji pod neposrednim voRafaela<, glasila naših izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Nemčiji. List izhaja mesečno že od novega leta v Heerlenn, izdajaio ga pa slov. izseljeniški duhovniki. 383 Naši v Belgiji in Luxenburgu : (Glej >llustriran Slovene « št. 45 iz I. 1929) Razmere v Belitiji so vclikd .»liiliSi' iicso v Holan-iliji. Stanovanja so slabo urujenii; socialno skrbKivo a»-zadostno; moralni niveau nizek, vrasili siraSiio .i,„e«. Versko življenje zaradi naiodnosIneBa Imja med Flamci in Valouci zelo trpi, zlasti še. ker |)OKeKa tudi dnhovulStvo precej vanj. In to Jako vpliva na tujce, ki so t um naseljeni. Dofini so ontanizaeije v H(dandiji le kulturneija pomena in namena, imamo v BpIkiji veflnoma podporne orifanizaciJB, ki jim je izobrazba še le druKoteii namen, razumljivo radi slabih socijalnih iimner, ker »1 morajo delavci sami pomaicati! Vseh slovenskih izseljencev v Beliriji Je kakih S*Wlt, ki so zaposleni po večini v provincah bimbourg In I/iege (obe v severnovzhodneni kolu države), »lavne naselbino so pa Eysden (1«W), Zvartl)ertr {'m). Water-schei (5W). VVinterslu« Seralnif itd. Iz«eljeniškl komisarijat Je pri poslaništvu v Bruslju, konzulat pa v Ijuttichu. V Luksenbiirikl je bilo le |)ar slo Slovencev, raztresenih po raznih krajih, a Se «1 teh Je zaradi gospodarske krize moralo mnogo oditi. Vef- je pa lam Bošnjakov in Dalmatiucev. Glavni naselbini sta Esch in Dudelange. Spodaj na levi: Izseljeniški delegat pri našem poslaništvu v Bruslju, g. M. Kranjr. Spodaj na desni: Naš konzul v Luttichu, g. VI. Vukmirovič. Bivši jugoslov. poslanik v Bruslju, g. Miloje-vić X, med našimi rudarji v Eysdenu. Na desni: Slovenske žene in dekleta kupujejo od mesarja in mlekarja na ulici v Eysdenu. Spodaj: Sku-p na naših izseljencev pred našim konzulatom v Luttichu ob priliki nar. praznika. Zgoraj na desni; Sku-i pina slov. Izseljencev i se poslavlja ob pri-; liki odhoda v druge; kolonije od slov. du-; hovnika y Eysdenu, v ¦ istem poslopju je tudi sedež društva in i knjižnica. Na levi : Blagoslovitev zastave slov. društva sv. Barbare v Serdingu pri Luttichu meseca februarja t, 1. Na desni: Skupina ¦lov. izseljencev pred svoio začasno župno cerkvico v Eysdenu. Vse slike te strani je posnel naš fotograf v i Eysdenu, g. Čem jak. j 384 Zemljevid slovenskih izseljeniških naselbin v zapadni Evropi (v Franciji, v Nemčiji, v Belgiji, v Luksenburški in v Holandiji) Opomba: Nekaj jako zanimivih slik k današnji izseljeniški številki smo prejeli še ob zaključku lista in jih objavimo v eni prihodnjih številk, s čimer bo pregled naših izseljencev v z|padni E%ropi zaključen. Prihodnje leto posvetimo eno številko izčrpnemu pregledu naših izseljencev v južni i^ severni Ameriki. Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovojen le s privoljenjem uredništva