15 LATENTNE DIMENZIJE ODRIVNE MOČI MIian Čoh doktor kinezioloških znanosti, docent za predmet Atletika LATENT DIMENSIONS OF TAKE-OF POWER POVZETEK SUMMARY Namen raziskave je bil ugotoviti zanesljivost mer- skih postopkov in latentno strukturo odrivne moči. The purpose of this study was to establish the relia- bility of measurement procedures and latent structu- re of take-off power. Na vzorcu 124 kategoriziranih športnikov Slovenije šestih športnih panog je bilo uporabljenih 17 testov odrivne moči in 14 morfoloških mer. Rezultati so bili obdelani s statističnim programskim paketom SPSS in programskim paketom GENSTAT. Ugotovljena je bila visoka stopnja zanesljivosti sko- raj vseh merskih postopkov odrivne moči. Latentno strukturo odrivne moči definirajo trl latentne dimen- zije: faktor elasti~ne moči, faktor kratkega šprinta in faktor eksplozivne moči. A sample of 124 top athletes from six different sports in the Republic of Slovenia was measured with 7 tests of take-off power and 14 tests of morphologic characteristics. The results were processed with the statistical packages SPSS and GENST A T. A high le- vel of reliability was obtained for all the tesls of take• off power. The latent structure is defined by three di- mensions: facfor of elastic power, factor of short sprint and factor of explosive power. UVOD Osrednja problematika pričujoče študije je raziskovanje prostora odriv- ne moči kot specifične motorične spo- sobnosti, ki odločujoče vpliva na učin- · kovitost v raznih motoričnih situaci- jah. Glede na nekatere starejše klasifi- kacije je bila odrivna moč opredeljena kot poseben primer eksplozivne moči. Številna raziskovalna prizadevanja za- hodnoevropskih in vzhodnoevropskih avtorjev pa so pokazala na možnost večdimenzionalnosti odrivne moči, pri čemer je eksplozivna moč le ena od komponent odrivne moči. Pomembne nove ugotovitve na področju nevromi- šične fiziologije in metodike razvijanja odrivne moči so v zadnjih nekaj letih prispevali: Bonde-Petersen (1974), Bonde-Clark (1974), Benet-Clark (1977), Assmusen-Bonde (1975), Ca- vagna (1972, 1975, 1977), Thys (1973, 1976), Verhošanskij (1977, 1983), Dur- senev (1980, 1982), Fomičev (1979), Komi, Bosco () 979, 1982), Viitasalo, Bosco (1978, 1982), Viitasalo. Komi (1981 ), Bosco in sod. (1981 , 1982, 1984, 1986), Zanon (1980), Tyhanyi (1982), Garreta, Luckwill (1985), Kauhonen, Hokkinen, Komi (1985). V športni praksi se pojavljajo nepres- tano nove težnje za izpopolnjevanje sredstev in metod za povečanje odriv- ne moči športnikov raznih zvrsti in disciplin. številna nova spoznanja na področju odrivne moči so nastala na osnovi proučevanja zakonitosti nevro- mišičnega sistema. Izhajajoč iz kine- matičnih in dinamičnih karakteristik raznih športnih zvrsti , se postavlja vse bolj v ospredje nujnost specifičnega razvoja moči za vsako športno zvrst ali disciplino. Razvoj mišične sile mora biti z vidika značilnosti mišičnega na- prezanja, pa tudi koordinacije sinergis- tov in antagonistov čim bližji realnim motoričnim situacijam. Kaže se torej generalna tendenca optimalne poveza- nosti energijske in informacijske kom- ponente motoričnih aktov. PREDMET IN PROHU:M Glede na fiziološko-boiomehanični pristop gre pri eksplozivni moči le za eno vrsto auksotoničnega naprezanja, za miometrično ali koncentrično mi- šično kontrakcijo. Pri tem načinu se mišični pripoji približujejo, mišična sila je večja kot pa odpor, ki ga prema- guje. V večini realnih motoričnih si- tuacij v športu pa se le redkokdaj po- javljajo zahteve po razvijanju sile samo s koncentrično kontrakcijo. V števil- nih športnih panogah, zlasti pa v neka- terih atletskih disciplinah (šprint, sko- ki) nastopajo zahteve po razvijanju sile s specifično kombinacijo ekscentričnih in koncentričnih kontrakcij . Ekscent- rična (pliometrična) kontrakcija je dru- gi primer auksotoničnega mišičnega režima naprezanja. Pri tem se mišični pripoji oddaljujejo in mišica se podalj- šuje. Sila, ki deluje na mišične pripoje, premaguje silo, ki jo razvija mišica. V strokovni literaturi in praksi se v za- dnjih nekaj letih uporabljata dva ter- mina, elastična moč (elastic strenght) in reaktivna moč - reaktivna sposob- nost. Prvi izraz uporabljajo predvsem .zahodnoevropski avtorji (Verhošanskij in sodelavci). V obeh primerih gre za termina, ki sta povezana z dvofazno mišično aktivnostjo (odriv pri skokih, odriv pri šprinterskem teku) in ozna- čujeta sposobnost subjekta, da uspešno amortizira pritisk v prvi fazi odriva in ga učinkovito transformira v odskok v drugi fazi. Delovanje mišic odrivne noge (iztegovalk) je v prvi fazi odrivne akcije najprej pliometrično in v drugi fazi koncentrično. V odrivni akciji, ki je sestavljena iz dveh faz, pride v prvi (faza amortizaci- je) do popuščanja ekstenzorjev odrivne noge zaradi pritiska, ki je posledica hit- rosti zaleta ali sile teže po predhodnem skoku. Ker pritisk preseže silo, ki jo zmorejo razviti mišice, se raztegnejo ekstenzorji skočnega sklepa (dorzalna ( 16 tleksija), kolenskega sklepa (tleksija kolena), kolčnega sklepa (fleksija kol- kov). Zaradi upognitve v sklepih pride do amortizacije pritiska, pri čemer se ekstenzorji odrivne noge z ekscentrič­ no kontrakcijo upirajo temu pritisku. Nekateri avtorji (Bosco, Komi 1979) delijo prvi del odrivne akcije (faza amortizacije) na dva dela: na fazo akce- leracije, kjer se težišče telesa pospeše- no spušča navzdol in je sila reakcije podlage manjša od sile teže telesa, ter fazo deceleracije, kjer se spuščanje te- žišča telesa upočasni in je sila reakcije podlage večja od sile teže. O učinkovi­ tosti faze amortizacije odločata pred- vsem dva dejavnika: elastične lastnosti mišic in mehanizem delovanja mišič­ nega vretena. Amortizaciji (ekscentrični kontrak- ciji) sledi faza koncentrične mišične kontrakcije. Odrivna akcija je torej v osnovi sestavljena iz dveh faz. Nekate- ri avtorji pa ugotavljajo, da celo iz treh, pri čemer smatrajo prehod iz ekscent- rične h koncentrični kontrakciji oziro- ma hitrost prehoda od prve v tretjo fazo kot samostojno sposobnost (Ver- hošanskij in sodelavci 1979). Eksisten- ca hitrosti prehoda kot samostojne komponente odrivne moči še ni docela potrjena. Glede na številne raziskave prevladuje vse bolj enotno stališče av- torjev, da na učinkovitost odriva vpli- vata le dve komponenti: elastična in eksplozivna komponenta odrivne moči. Vendar eksaktnih študij, ki bi potrjevale obstoj večdimenzionalnega modela odrivne moči, še nimamo, zato je tudi eksistenca obeh komponent od- rivne moči le hipotetična. Uravnavanje mišične aktivnosti v prvi in drugi fazi odriva temelji na ne- katerih fizikalnih in fizioloških zakoni- tostih. Fizikalno delovanje se kaže v tem, da imajo mišice in kite v fazi ek- scentrične kontrakcije (elastično razte- zanje) sposobnost absorbcije določene količine energije elastične deformaci- je* (Cavagna efekt). Ta energija se združi z energijo v drugi fazi, posledica česar je lahko tudi do 50% večja količina sile, ki jo mišica razvije v fazi koncentrične kontrakcije (Cavagna 1970). Bonde in Petersen (1963) sta bila ena prvih avtorjev, ki sta na osnovi lastnih eksperimentalnih re- zultatov dokazala pozitiven učinek energije, ki jo mišice absorbirajo z ek- scentrično kontrakcijo. Ugotovila sta, da je rezultat vertikalnega skoka, ki je Latentne dimenzije odrivne moči izveden po seskoku z določene višine, za 2~30 % večji kot pri vertikalnem skoku s fiksiranega položaja. Med kita- mi pa imata le patelarna tetiva in ahi- lova tetiva sposobnost absorbcije ener- gije. CILJI RAZISKAVE Glede na postavljena izhodišča v problemu in predmetu je mogoče opre- deliti naslednje cilje raziskave: 1. Ugotoviti merske značilnosti upo- rabljenih spremenljivk odrivne moči. 2. Ugotoviti in kvantificirati razlike v spremenljivkah odrivne moči med skupinami športnikov različnih šport- nih panog. 3. Ugotoviti latentno strukturo od- rivne moči. METODE DELA Vzorec merjencev Vzorec merjencev je bil izbran v skladu s predmetom, problemom in postavljenimi cilji raziskave. Obsegal je 124 kategoriziranih športnikov Slo- venije v šestih športnih panogah. Z vi- dika kategorizacije športnikov je za vzorec merjencev značilna velika hete- rogenost, pri čemer so bili v raziskavi zajeti tako perspektivni športniki kot športniki mednarodnega razreda. Glede na leta starosti je za vzorec značilen velik razpon. Povprečna sta- rost entitet vzorca je 22,3 leta, največja starost je 37 let, najnižja starost je 16 let, razpon je 21 let, standardna devia- cija 4, 1 leta. Prav tako so med športniki velike razlike glede staža treniranja. Povprečni staž je 7,6 leta, najdaljši staž je 20 let, najkrajši pa 2 leti, razpon je torej 18 let, standardna deviacija je 3,9 leta. Športne panoge NOGOMET ATLETIKA SMUČARSKI SKOKI KOŠARKA ODBOJKA ROKOMET VZOREC SPREMENLJIVK Vzorec merskih instrumentov za oce- no odrivne moči Sestavljajo ga merski instrumenti hipotetične dimenzije eksplozivne moči (7 mer) in merski instrumenti hi- potetične dimenzije elastične moči (10 mer). Na izbor spremenljivk prostora odrivne moči so deloma vplivale ugo- tovitve raziskav nekaterih tujih avtor- jev (Verhošanskega 1975, Zanana 1977, Bosca in Komija 1982), domačih avtorjev (Šturma, Metikoša, Gredlja 1975), deloma pa tudi lastne razisko- valne izkušnje. Merski instrumenti hipotetične di- menzije ekplozivne moči: SKVDZME - skok v daljino z mesta SKDZMEN - skok v daljino z mesta z enonožnim odrivom SARGSNO - sargent s sonožnim odrivom ABALZR - TOMZVS- abalak z zamahom rok tek 10 m z visokim štartom SARGENO - sargent z enonožnim odrivom Merski instrumenti hipotetične di- menzije elastične moči: TROSKZM - TROSZPO - SARGSPD- troskok z mesta troskok s povišanega odri vališča sargent sonožno po doskoku z višine 75 cm GLODASK - globinsko-daljinski skok TRO3KOZ - troskok s tremi koraki zaleta PETSPEN - peteroskok po eni GLODOSK- Tl5MPEN - T20MZLS- T30MZVS - nogi globinsko - dosežni skok tek 15 m po eni nogi tek 20 m z letečim štartom tek 30 m z visokim štartom Metode obdelave podatkov Podatki so bili obdelani na Inštitutu za kineziologijo Fakultete za šport v Ljubljani na računalniku DEC 1091 Univerzitetnega računalniškega centra Univerze v Ljubljani. Uporabljena sta bila statistični programski paket SPSS in programski paket GENST A T, la- tentna struktura odrivne moči s kom- ponentnim modelom faktorske anali- ze, v okviru katere so bile izvedene na- slednje matematične operacije: C - izračunana je bila matrika interko- relacij med spremenljivkami odrivne moči, - iz matrike interkorelacij so bili iz- računani odstotki unikne variance ozi- roma koeficienti determinacije in koli- čina minimalne skupne variance siste- ma spremenljivk, - na osnovi Hotellingove metode glavnih komponent so bili določeni karakteristični koreni matrike interko- relacij. Za odrejanje števila značilnih glavnih komponent je bil uporabljen Guttman - Kaiserjev kriterij, ki upoš- teva samo tiste lastne vrednosti, ki so večje ali enake 1 - v nadaljnjem postopku so bile glavne komponente zarotirane v ort- hoblique - poševnokotni položaj, ki predstavlja optimalen koordinatni sis- tem za interpretacijo tovrstne kinezio- loške problematike. Posamezne latentne dimenzije smo interpretirali na osnovi velikosti in smeri vzporednih projekcij (faktorski sklop) in korelacijskih koeficientov (faktorska struktura) na orthoblique faktorje ter na osnovi korelacij med faktorji. REZULTATI IN INTERPRETACIJA Iz matrike interkorelacij 17 spre- menljivk odrivne moči smo z uporabo Guttman-Kaiserjevega kriterija za za- ustavljanje ekstrakcije latentnih di- menzij , ki proizvaja glavne kompo- nente tako dolgo, dokler je karakteris- tičen koren matrike večji ali enak 1, ekstrahirali tri latentne dimenzije, ki pojasnjujejo 76,4% skupne variance sistema (tabela 1). Tabela 1: Lastne vrednosti matrike in- terkorelacij spremenljivk odrivne moči Faktor 1 2 3 9.320 2.235 1.424 r., varkum % 54.8 54.8 13.1 68.0 8.4 76.4* * zadnja uporabljena lastna vrednost Prva lastna vrednost je izčrpala 54,8%, kar je več kot 2/ 3 celotne varia- bilnosti sistema, druga je izčrpala 13,1 % in tretja 8,4% skupne variance sistema spremenljivk odrivne moči. Glede na razmerje med lastnimi vred- nostmi glavnih komponent je očitno, KinS 1, 1992 da prva glavna komponenta nosi na- jvečjo količino informacij, zato je mo- goče pričakovati, da predstavlja dobro osnovo za formiranje generalnega fak- torja odrivne moči. Iz analize glavnih osi matrike inter- korelacij prostora odrivne moči (tabela 2) je razvidno, da lahko prvo glavno komponento definiramo kot latentno dimenzijo, ki je odgovorna za pretežni del variabilnosti sistema spremenljivk, saj imajo vse značilne projekcije. Koe- ficienti so praviloma visoki, z izjemo spremenljivk ABALBZR in T15MPEN. Tabela 2: Glavne osi matrike interkore- lacij spremenljivk odrivne moči Faktor I Faktor 2 Faktor 3 SKVDZME 0.861 ---0.224 0.064 SKDZMEN 0.743 -0.174 -0.289 SARGSNO 0.789 -0.131 0.418 ABALBZR 0.512 ---0.439 0.449 TROSKZM 0.923 -0.084 -0.086 TROSZPO 0.878 ---0.072 --0.233 ABALZZR 0.568 ---0.511 0.383 SARGSPD 0.806 ---0.235 0.330 GLODASK 0.753 ---0.108 --0.467 SARGENO 0.787 --0.195 --0.137 TROJKOZ 0.814 0.163 --0.349 PETSPEN 0.869 0.026 --0.287 GLOOOSK 0.749 --0.116 --0.063 Tl5MPEN 0.541 0.589 0.037 T20MZLS 0.608 0.652 0.127 TIOMZVS 0.587 0.520 0.355 T30MZVS 0.603 0.692 0.224 Največje projekcije na prvo glavno komponento imajo TROSKZM, TROSZPO, PETSPEN, TRO3KOZ, SKVDZME in SARGSPD, torej mer- ski instrumenti, katerih učinkovitost izvedbe temelji na zelo podobnih gi- balnih strukturah. Izjema sta deloma skok v daljino z mesta (SK VDZME) in globinsko-višinski skok (SARGSPD). Za prve štiri testne naloge je značilno, da jih sestavlja serija skokov v hori- zontalni smeri. Režim mišičnega na- prezanja je hitrostno-cikličen. Druga glavna komponenta pojasnju- je 13,1 % variance sistema in je tipičen bipolarni faktor. Na svojem pozitiv- nem polu je le-ta izrazito diferenciran s spremenljivkami šprinterskih tekov: T30MZVS, T20MZLS, TI0MZVS in TlSMPEN, na nasprotnem polu pa z 1 negativnimi koeficienti spremenljivk ABALZZR, ABALBZR in SARG- SPD. Na pozitivnem polu se torej gru- pirajo merski postopki, katerih izvedba je odvisna od hitrosti izvedbe serije »skokov« v horizontalni smeri, kjer je način mišičnega naprezanja hitrostno- cikličen (po Verhošanskem). Tretja glavna komponenta, ki pojas- njuje vsega 8,4% variance analizirane- ga sistema, je prav tako bipolarnega značaja., vendar nosi relativno majhno količino informacij. Na pozitivnem polu tretje glavne komponente imajo naJv1sJe projekcije spremenljivke ABALBZR, SARGSNO in TI0MZVS, na negativnem polu pa GLODASK, TRO3KOZ in SKDZMEN. Na pozitiv- nem polu se torej nahajajo subjekti, ki dosegajo dobre rezultate v vertikalnih skokih s sonožnim odrivom, deloma tudi tisti merjenci, ki so učinkoviti v šprintu na 10 m. Osnovni generator va- riabilnosti teh motoričnih nalog je pro- dukcija maksimalno velike sile v čim krajšem času . Na negativnem polu so subjekti, ki dosegajo dobre rezultate v mnogoskokih in globinsko-daljinskih skokih. 5.4 Transformacija glamih kompo- nent v orthoblique pozicijo Da bi ugotovili realno strukturo la- tentnih dimenzij odrivne moči, smo izvedli rotacijo glavnih komponent v orthoblique položaj. Na osnovi te tran- sformacije so bile izračunane koordi- nate vektorjev manifestnih spremen. ljivk odrivne moči na orthoblique fak- torje (tabela 3), korelacije med mani- festnimi spremenljivkami odrivne moči in orthoblique faktorji (tabela 4) ter interkorelacije med orthoblique faktorji (tabela 5). Interpretacija latent- ne strukture odrivne moči je glede na navedene sklope podana integrirano. Tabela 3: Faktorski sklop spremenljivk odrivne moči SKVDZME SKDZMEN SARGSNO ABALBZR TROSKZM TROSZPO ABALZZR SARGSPD GLODASK SARGENO TR03KOZ PETSPEN GLODOSK T15MPEN* T20MZLS Tl0MZVS T30MZVS Faktor l Faktor 2 Faktor 3 0.538 0.071 0.460 0.821 --0.094 0.065 0.099 0.318 0.711 --0.034 --0.042 0.835 0.702 0.148 0.257 0.824 0.071 0.099 0.088 --0.129 0.833 0.228 0.998 0.696 0.847 0.851 0.574 0.162 0.096 --0.1 23 --0.013 0.178 -0.11 7 --0.025 0.220 0.136 0.077 0.744 0 869 0.852 0.955 0.697 -0.136 0.232 --0. 165 -O.OJ 1 0.242 --0.140 --0.072 0.209 --0.007 ( 18 Tabela 4: Faktorska struktura odrivne moči Faktor l Faktor 2 Faktor 3 SKVDZME 0.793 0.418 0.736 SKDZMEN 0.8Hl 0.294 0.441 SARGSNO 0.588 0.519 0.829 ABALBZR 0.348 0.124 0.809 TROSKZM 0.893 0.524 0.628 TROSZPO 0.905 0.469 0.513 ABALZZR 0.431 0.093 0.847 SARGSPD 0.645 0.435 0.856 GLODASK 0.879 0.307 0.319 SARGENO 0.796 0.343 0.582 TRO3KOZ 0.867 0.570 0.291 PETSPEN 0.908 0.521 0.429 GLODOSK 0.726 0.392 0.536 TISMPEN 0.434 0.787 0.101 T20MZLS 0.457 0.897 0.164 TI0MZVS 0.365 0.841 0.336 TJ0MZVS 0.41) 0.945 0.193 Učinkovitost izvajanja motoričnih nalog, ki opredeljujejo prvi orthob- lique faktor je odvisna od nekaterih dejavnikov nevromišičnih procesov. Testne naloge imajo značilnosti takš- nih realnih motoričnih situacij, kjer nastopajo izrazite potrebe po razvijanju sile s kombinacijo ekscentričnih in koncentričnih mišičnih kontrakcij. Prvo skupino skokov sestavljajo mnogoskoki, ki so izvedeni brez zaleta (TROSKZM, PETSPEN) in z zaletom (TRO3KOZ), drugo skupino pa tvorijo skoki, ki temeljijo na kombinaciji sko- ka v globino in kar najhitrejšem preho- du v daljinski oziroma vertikalni skok* (GLODASK, TROSZPO IN GLODOSK). Pri vseh skokih, ki so izvedeni z za- letom, ali pri skokih, ki so izvedeni po doskoku (skoki v globino), se v odrivni akciji postavljajo zahteve po dvofazni mišični aktivnosti. Mišice odrivne noge izvajajo v prvi fazi odriva (amor- tizacija) najprej pliometrično in nato v drugi fazi (ekstenzija) miometrično kontrakcijo. Ključni element odrivne akcije predstavlja preklop mišičnih vlaken od ekcentrične kontrakcije v koncentrično kontrakcijo in čas, ki je za to potreben. Fiziološko uravnavanje mišične ak- tivnosti v fazi pliometrične in miomet- rične kontrakcije pa temelji na delova- nju mišičnega vretena, ki se vzdraži pod vplivom raztegnitve mišic v pr- vem delu odriva (amortizacija) in sti- mulira vzdraženost alfa nevronov, ki tako dodatno stimulirajo koncentrično mišično kontrakcijo v drugi fazi. Latentne dimenzije odrivne moči Pomembno vlogo pri delovanju mi- šičnega vretena imajo gama nevroni. Medtem ko alfa celice ekscitirajo ske- letne mišice in pavzročajo gibanje, gama celice z draženjem mišice v mi- šičnih vretenih vzdržujejo mišični to- nus, ki pameni stanje pripravljenosti mišice za akcijo. Pri pregledu strukture prvega fak- torja lahko ugotovimo, da ima najvišjo paralelno projekcijo globinsko-daljin- ski skok (GLODASK). Test spada v klasično baterijo merskih instrumen- tov za oceno elastične moči , ki gaje v svojih raziskavah na populaciji vr- hunskih športnikov (skakalcev v viši- no in daljino ter šprinterjev) uporabil že Zanon (1975). Naslednji sklop spremenljivk, ki so visoko saturirane s prvim faktorjem, predstavljajo mnogoskoki (PETSPEN, TROJKOZ, TROSZPO, TROSKZM). Motorične naloge z vidika kinematič­ ne in dinamične strukture postavljajo podobne zahteve glede razvoja speci- fične sile. Mnogoskoki v osnovi pred- stavljajo serijo odrivov v horizontalni smeri, kjer so zahteve glede razvoja sile v odrivni akciji povezane z izrazito dvofazno mišično aktivnostjo. Skaka- lec mora razviti čim večjo silo v čim krajšem času s specifično kombinacijo ekscentričnih in koncentričnih napre- zanj mišic odrivne noge. Zahteve gle- de razvoja sile v odrivni akciji so v vsa- kem naslednjem skoku večje, spričo vse večje gibalne količine skakalca. Delež ekscentričnega impulza se s hit- rostjo odrivne akcije povečuje (Tihany 1983). Vpliv »elastične moči« je zlasti odločujoč pri tistih mnogoskokih, ki so izvedeni z zaletom, ali pri tistih, kjer zalet nadomešča globinski skok (TROSZPO). Prav te vrste mnogosko- kov definirajo prvi orthoblique faktor z visokimi paralelnimi in ortogonalnimi projekcijami. Glede na strukturo paralelnih in or- togonalnih projekcij ter glede na nev- rofiziološke in biomehanične dejavni- ke razvijanja mišične sile je mogoče to dimenzijo interpretirati kot faktor ELASTIČNE MOČI. Drugi faktor je med vsemi latentni- mi dimenzijami najlažje identificirati, kar je že pakazala analiza korelacijske matrike, saj je povezanost merskih po- stopkov, ki definirajo ta faktor več, kor očitna. Največje paralelne in ortogo- nalne projekcije na drugi orthoblique faktor imajo spremenljivke šprinter- skih tekov: tek na 30 m z visokim štar- tom (T30MZVS) in tek na JO m z viso- kim štartom (TI0MZVS) kot kazalca štartnega pospeška, tek na 20 m z lete- čim štartom (T20MZLS) kot kazalec absolutne hitrosti in tek na 15 m po eni nogi (T!5MPEN). Visoke saturacije spremenljivk šprinterskih tekov temeljijo na padob- nih bioenergetskih mehanizmih in do- kaj identični dinamični in kinematični strukturi gibalnih nalog. S fiziološko- biokemijskega vidika spremenljivke kratkih šprinterskih tekov reprezenti- rajo moč alaktatnega anaerobnega me- hanizma ter stopnjo intenzivnost i eks- citacije živčno-mišičnega sistema, ki je odvisna od ekscitacije centralnega živčnega sistema, hitrosti pretoka živč­ nih impulzov in korteksa preko sinaps in motoričnih plošč do čim večjega šte- vila motoričnih enot. Razvijanje sile v šprinterskem teku je odvisno od številnih procesov, ki potekajo v celičnih strukturah perifer- nega in centralnega živčnega sistema. Produkcija mišične sile ni odvisna samo od vsote sil, ki jih razvijejo pasa- mezne mišične skupine, temveč od koordiniranosti delovanja teh skupin, tako agonistov kakor antagonistov. Šprinterski tek je zelo specifična moto- rična naloga, ki zahteva zelo specifično razvijanje sile. To temelj i na medse- bojni urejenosti delovanja posameznih mišičnih skupin, na hkratnosti in za- porednosti njihovega delovanja. Z ozirom na merske instrumente, ki definirajo drugo latentno dimenzijo, lahko le-to definiramo kot FAKTOR KRATKEGA ŠPRINTA. Na tretji izolirani faktor imajo naj- višje paralelne in ortogonalne projekci- je štiri spremenljivke: Abalak brez za- maha rok (ABALBZR), Sargent s so- nožnim odrivom (SARGENO), Abalak z zamahom rok (ABALZZR) in Sargent Po doskoku z višine 75 cm (SARGSPED). Kljub temu da so razni tipi vertikal- nih skokov v večini primerov manj za- htevne motorične naloge, pa avtorji opazarjajo, da na njihovo učinkovitost odločujoče vpliva optimalno zgrajen stereotip ne glede na število paizkus- nih skokov v procesu meritev. Tako ne preseneča dejstvo, da imajo v našem vzorcu najvišje pavprečne vrednosti (75,3 cm) v Abalakovem tes- tu z zamahom rok odbojkarji. C Pri pregledu projekcij na tretji ort- hoblique faktor lahko ugotovimo, daje le-ta definiran s spremenljivkami, pri katerih nastopajo v največji meri po- trebe po razvijanju sile s koncentrično mišično kontrakcijo, zato lahko di- menzijo z določeno mero zadržanosti interpretiramo kot faktor EKSPLO- ZIVNE MOČI. 6.4.5 Korelacija orthoblique faktorjev lz matrike interkorelacij izoliranih orthoblique faktorjev (tabela 15) jemo- goče ugotoviti, da eksistirata dva zna- čilna korelacijska koeficienta, medtem ko je tretji na meji statistične značil­ nosti. Najvišjo stopnjo povezanosti imata prvi faktor F ACOBQ I (faktor elastične moči) in tretji faktor FA- COBQ 3 (faktor eksplozivne moči). Nekoliko višjo korelacijsko zvezo ima- ta prvi faktor FACOBQ 1 (faktor elas- tične moči) in drugi faktor FACOBQ 2 (faktor kratkega šprinta). Povezanost med drugim (faktorjem šprinta) in tret- jim faktorjem (faktorjem eksplozivne moči) pa je na meji statistične značil­ nosti. ZAKLJUČEK KinS 1, 1992 Tabela 5: Korelacije med faktorji FACOBQ FACOBQ FACOBQ 1 2 3 FACOBQ 1 1.000 0.455 0.482 F ACOBQ 2 0.455 1.000 0.219 FACOBQ 3 0.482 0.219 1.000 Relativno visoka povezanost faktor- jev izhaja iz same narave predmeta proučevanja. Korelacijska povezanost prvega in tretjega faktorja je v znatni meri posledica visokih projekcij istega merskega instrumenta na oba faktorja. Testi so namreč takšne vrste realne motorične situacije, kjer je zastopanost obeh faktorjev prisotna v različnem razmerju, odvisno od potreb mišičnega naprezanja. Korelacija med prvim in drugim faktorjem temelji na nekaterih skup- nih značilnostih dinamične in kinema- tične strukture spremenljivk, ki so sa- turirane z obema faktorjema. Stične točke gibalnih struktur se kažejo pred- vsem glede zahtev po dvofazni mišični aktivnosti v odrivni akciji in urejenosti mišične aktivnosti v sinergistih in an- tagonistih. Komaj značilna povezanost drugega in tretjega izoliranega faktorja je dovolj logična, saj so gibalne naloge, ki opre- deljujejo obe latentni dimenziji; zelo različne. CONCLUSION 19 LITERATURA l. Agrež, F: Morfološke in motorične di- menzije psihosomatskega statusa smučarjev skakalcev. - Ljubljana: Visoka šola za teles- no kulturo, 1979 2. Ariel, G.: The mechanics in modem biomechanics. - Scholastic coach 53 (1984) 7, 46-49 3. Bosco, C. , V. Komi: Physiologische Betrachtungen zum Tiefspungtraining. - Leistungssport 6 (1976) 2, 343--430 4. Cavagna, G., B. Dusman, R. Margaria: Positive work done by a previously stretsc- hed muscle. - J. Appl Physiol. 6 (1968) 4, 21-32 5. Dimitrijev, V.: Fazovaja struktura ot- talkivanija. - Legkaja atletika (1983) 4, 13---14 6. Heakkinen, K. , H. Kauhanen, V. Komi: Biomechanical changes in the olim- piyc weightlifting technique of thc snatch and clean&jerk from submaximal to maksi- mal loads. - Scand. J. Sports Sci. 6 ( 1984) 2, 57- 66 7. Donskoj , D. , V. Zaciorskij: Biomeha- nika. - Moskva: Fizkul'tura i sport, 1979 8. Dursenjev, V.: Mehanizm ottalkivani- ja. - Legkaja atletika, (1977) 1, 18-19 9. Gambetta, V.: Principlesofplyometric training. - Track Technique (1987) 97, 3099-3104 10. Verhošanskij, J. : Special'naja silovaja podgotovka. - Legkaja atletika, (1978) I , 6-7 S faktorsko analizo spremenljivk odrivne moči so bile izolirane po Guttman-Kaiserjevem kriteriju tri latentne dimenzije, ki smo jih interpretirali kot: Factor analysis, using the Kaiser-Guttman crite- rion, of variables of push-off power isolated three la- tent dimensions, which we interpreted as: - FAKTOR ELASTIČNE MOČI, - FAKTOR KRATKEGA ŠPRINT A in - FAKTOR EKSPLOZIVNE MOČI. Strukturo prvega izoliranega faktorja opredeljujejo naslednji merski instrumenti: globinsko-daljinski skok, peteroskok po eni nogi, troskok s tremi koraki zaleta, troskok z mesta in troskok s povišanega odri- vališča. Najvišje paralelne in ortogonalne projekcije na dru- gi izolirani faktor imajo spremenljivke: tek na 30 m z visokim štartom, tek na 20 m z letečim štartom, tek na 10 m z visokim štartom in tek na 15 m po eni nogi. Tretji izolirani faktor definirajo naslednji merski instrumenti: Abalak brez zamaha rok, Sargent s so- nožnim odrivom, Abalak z zamahom rok in Sargent po doskoku z višine 75 cm. - F ACTOR OF ELASTIC POWER, - FACTOR OF SHORT SPRINT and - F ACTOR OF EXPLOSIVE POWER. The structure of the first isolated factor is defined by the following measuring instruments: depth-broad jump, five-jump on one leg, triple-jump with a three step rush, standing broad jump ann triple-jump from a raised platform. The highest parallel and orthogonal projections on the second factor have the following variables: 30 m run with a high start, running 20 m sprint, 10 m run with a high start and 15 m run on one leg. The third factor was defined by the following measu- ring instruments: Abalak test without arm action, Sargent test with twolegged pushoff, Abalak test with arm action and Sargent test after landing from a 75 cm height. ( 20 Laten1ne dimenzije odrivne moči S faktorsko analizo 17 merskih postopkov smolah- ko izolirali večje število latentnih dimenzij, kot smo jih hipotetično pričakovali. Za spremenljivke, ki de- finirajo samostojen faktor kratkega šprinta, smo predpostavljali, da se bodo nekatere saturirale s fak- torjem elastične moči, druge pa s faktorjem eksplo- zivne moči. Vendar pa so kinematične in dinamične mačilnosti spremenljivk šprinterskega teka z vidika razvoja sile tako specifične, da so le-te formirale po- vsem samostojen faktor . Učinkovitost izvajanja motoričnih nalog, ki opre- deljujejo prvi izolirani faktor, je odvisna od številnih dejavnikov centralne in periferne nevromišične regu- lacije. Testne naloge imajo značilnosti takšnih real- nih motoričnih situacij, kjer nastopajo izrazite potre- be po razvijanju sile s kombinacijo ekscentričnih in koncentričnih mišičnih kontrakcij. Tretji izolirani faktor je definiran s spremenljivka- mi, pri katerih nastopajo v največji meri potrebe po razvijanju sile s koncentrično mišično kontrakcijo, torej z enofazno modulacijo mišične sile. Factor analysis of 17 measuring procedures gave more latent dimensions than was expected. Variables that define the distinct factor of short sprint were ex- pected to be saturated with the factor of elastic power and some with that of explosive power. However, it seems that the kinematic and dynamic characteristics of sprint variables - from the viewpoint of generation of force - are so specific, that they formed their own (distinct) factor. The efficiency of performance of motor tasks that define the first isolated factor depends on many fac- tors of central and periferal neuro-muscular regula- tion. The test tasks have the characteristics of such (real) motor situations, where there is a distinct need for energy production, where a combination of ex- centric and concentric muscular contractions is nee- ded. The third isolated factor is defined with variables in which there is a dominance of the need for force pro- duction through concentric muscular contradton - therefore a one-phase modulation of muscular force.