Pavel Mihajlovič Leontjev. Zivotopisna črtica. Spisal P. M. Štiftar, bivši Slavjanski stipendijat v St. Peterburgu 1875. 1. Odtisek iz ,,Letopisa" Slovenske Matice v Ljubljani za 1876. leto. Tisk Blaznikov v Ljubljani. — Založila Slovenska Matica. £ro n p e b c c>: o 2 t e /t b c t b y, jVt'HX O CT M B O M Y 30CT2APH2 3aB^WB awuj;QMy „ GaBmbiMM ctxneH6iataMx ” etn, etif. Bb Ct. JTetep6ypr£, nokopHBKUJG nocBau 4 aetb 67iaro6apM£ytujiM £wy 0. IVI. LUTM0TA P b, SbiBUJivt CjaBaHckMMB cTvmeH&iatoMs -13X5 .r. 5 Pavel Mihajlovič Leontjev. (Životopisna črtica.) ^obo.iuio ;x,ttkoto upa^oio II s.iHut 6e3yMi,eM'i. OEpvacenT) Bopojica spiiiKofl a bopboio. lOMHKOBl. 6. april 1875. leta pisal se bo v zgodovini umstvenega raz¬ vitja naroda ruskega velikimi, črnimi črkami z velikim črnim okvirom — omenjenega dne umrl je prezasluženi mož za rusko obščestvo, Pavel Mihajlovič Leontjev. Rodil se je 30. avgusta 1822 leta v Tuli. Odgajal se je od začetka doma i v zasebnem učnem zavodu, a pozneje vstopil je v inštitut za učence plemenitega roda v Moskvi, iz kterega je pre¬ stopil na Moskovsko vseučilišče. Tukaj našel je umrli predobrega profesorja D. L. Krjukova, kteri je mladenča koj spoznal, se ga posebno poprijel, začel mu z nenavadno ljubeznjivostjo odkrivati bogate zaklade svojega jezikoslovnega znanja, i na tak način vzbudil v mladenči, umstveno tako bogato nadarjenem, isto lastnost, brez ktere ne da se na umstvenem polji i — vsemi peterimi ta¬ lenti nič doseči — pravimo jej ljubezen do znanosti. Dokon- čavši univerzitetne tečaje z izvrstnim uspehom, odpravil se je bo¬ doči učenjak „za granicu“, kakor tukaj pravimo, na tuje, da bi kot sin premožnih starišev še bolj popolnil svoje obrazovanje. V tedanjih letih so še ptičke veselo pele plemstvu v Rusiji i tudi Pavlu Mihailoviču nij bilo treba uže naprej skrbeti, kakor žalibog večini Slovenskih dijakov, kako, kje, kako dolgo živeti, da bi ne bilo sile, umreti lakote. Prehodil je Italijo, kjer je doma plastična in slikarska umetnost; prehodil je Francijo, kjer se je razvil ro¬ manticizem v vsem svojem blesku; prehodil je Germaniju, kjer je pognal svoje korenine v živo meso stari klasicizem; prehodil je Avstrijo, kjer videl i slišal je bedo i plač svojih bra¬ tov — Slovanov. Pokojnik obiskal je vse tamošnje učene i učne zavode, slišal prepodavanja o vseh različnih predmetih kla¬ sične starine na najslavnejših vseučiliščih Nemčije, prišel še le leta 1847. nazaj v svojo domovino, ktero je zapustil na celih šest 6 let, i istega leta prevzel mesto profesorja rimske slovesnosti i sta- rinstva na Moskovskem vseučilišči. Prvo njegovo znamenito uelo bilo je , 0 IIOEJtOHeHiH 3eBecy“ ktero je zagovarjal v disertaciji za doktorstvo klasičnih znanij na Moskovskem vseučilišči, sebi i ruskemu učenemu svetu v veliko cest in slavo. Potem je začel izdajati ,,Propileje,“ zbornik učenih člankov o Grekih in Rimljanih Od leta 1856. pisal je v ,,Ruski Vestnik" i „COBpeMeHHVlO JltTOnHCB" ; a leta 1863. vzel je v svoje roke z M. N. Kafkovim „MoCEOBCEiK BŽJ0M0CTH“, največi ruski list, izhajajoči uže 121. leto. Nazadnje bil je ravnatelj liceja ce¬ sar je vičevega v Moskvi i člen „noHewreJiBCEaro cob'I;t;i Moceob- CEaro Tčeuiiaro 0Epyra.“ P. M. Leontjev bral je svojo nastopno lekcijo kot vseučiliščni profesor leta 1847., ko je bil kakor smo uže omenili, zopet nazaj domov prišel in dobil profesuro na Moskovskem vseučilišči. Ogromno število dijakov zbralo se je okoio njega; kajti znali so novi talent i slišali už** mnogo o njegovih sijajnih uspehih, i redmet lekciji je bil „Baj£H0CTB BcecTopomaro H3y^eHia EJiacciaecKoft /tpeiiTrocm" Ta iekcija nij bila samo njegova prva lekcija kot profesorja vse- učiliščnega, ona predstavlja se nam kot načrt vsega njegovega umstvenega delovanja skozi celo njegovo življenje , i zasluži po vsej pravici, da bi jo tiskali kot program na prvih straneh zbor¬ nika vseh njegovih spisov. Važnost i načela klasičnega nauka bila so njemu vodilo kot zmagonosnemu pu¬ blicistu, učenemu profesorju, modremu pedagogu, iskrenemu Slavjanu, dobremu očetu i zvestemu pri¬ jatelju. XIX. stoletje ne imenuje se po krivici vek para i telegrafa. Praktične ideje kažejo se povsod, bodi si v narodnej politiki , ali v narodnem gospodarstvu. One prešinjajo tudi literaturno življenje evropskih narodov na širokem polji vseh raznoličnih znanostij. Kopljejo se Sueški kanali, delajo se železnice črez Mont Ceniš, govori se : „v tacih izjavah one praznujejo slavno zmago nad svojim zopernikom — idealom." Sedanja vednost praktične , realne na- merjenosti ima svoje Hirtlje, Blunčlije , Tindale, Darvine. Brez¬ številno kardelo tako imenovanih „popularnih pisateljev", kteri znajo sladko govoriti, a še slajše pisati, širi misli teh i podobnih veli¬ kanov v narodu s pomočjo, ne vem, kolike sile — tiskanin. Na¬ sproti odlični tipi filozofično humanističnega značaja so nekako bolj redki i še ti, kteri se pokazujejo, ostajajo vedno bolj na strani. Ljudstvo ne pozna ni njih ni njihovih visokih idej. Te vrste po¬ pularnih pisateljev se ne nahaja tako velika množica; kajti ob¬ jasniti i vdomačiti v narodu velikansko znamenitost, postavimo, primerjajoče filologije je dosta teže, nego pokazati korist lokomo¬ tive za vsakdanje življenje. Humanisti ostajajo nekako naučna, 7 nepoznana redkost za vse te, kteri nijso toliko sposobni, toliko obrazovani, da bi si mogli sami iskati po svoji volji resnega berila. Take praktične težnje so prekoristne za države, jako dobro teknejo narodom, kteri so uže davno utvrdili si značaj svojega duševnega življenja, kterih puh in par nij srečal na sredini pota, kteremu pravimo pot človeške omike. A drugače je to pri narodih, kteri se ravno vzbujajo iz spanja, kteri ravno stopajo v krog svetovnih, ne samo gmotnih, ampak tudi duševnih sil, kteri si ravno začenjajo staviti hram vednosti i prosvete. Nasledki ma¬ terialističnih nagonov kažejo se tem nevarneji, čim živeji je narod, v kterem se širijo, čim bolj je uže prvotno navajen lehkemu, ve¬ selemu, brezskrbnemu življenju. I tak narod je narod slav- janski, bodi si na ledenem severu ali na žarkem jugu: zemlja i podnebje imata vselej svoj upliv, pa ta upliv je v podobnih slučajih le malo zapazen, glavne črte plemenskega značaja se ne menijo ehko i hitro. 1 Tacega prepričanja bil je tudi P. M. Leontjev. Usvojil si ga je iz kulturne zgodovine evropejske, ktera jasno kaže, da so vsi evropejski narodi, kteri imajo vsaj nekaj veljave za omiko člo¬ veško, nastopili svojo pot obrazovanja v Heladi, a od tod prešli v Italijo. Dobro je vedel, da osoda nij brez vzroka pustila slav- jansko pleme tako dolgo na polji znojnega gospodarskega dela, da mora v poslednji uri porabiti vse , kar se mu ponuja dobrega i skušenega od njegovih sosedov, če neče na večno hlapčevati; videl je pretenko, da bi bila krožna pot slavjanstvu predolga, da je dolžno, speti se po najkrajšej diagonali, da bi tem skoreje prišlo do tja, kjer bi si moglo mirno oddahniti i ponosno reči: ,,Ne, ne zadušite me nikdar več!‘, i tu bilo bi še le mogoče, vglo- biti se v izvirne naučne načrte. Kakor je mislil, tako je tudi delal. Globoko je čutil, ka se v njem nij radi njega samega zjedinilo vse, kar zamore storiti človeka uplivnega i obče koristnega. Nij prehodil skoraj cele Evrope samo za to, da bi zadostil svojemu opazovateljnemu talentu; nij prebedel celih nočij, zveružen nad klasičnimi folianti, da bi zvedel, na primer iz Platona, kolikokrat je objavil Sokrat ves svet, ne izvzemši samega sebe, zrelega za norišnico; ne, nij se trudil za samega sebe, samemu sebi v veselje, kajti koristo¬ ljubje bilo je njemu neznano, a trudil se je za svojo do¬ movino, trudil se za narod, v kterem seje sam rodil, i kteri se mu je kazal tako ubogega, tako izgublje¬ nega, tako globoko pogreznjenega v m ate ri a 1 i z e m i nihilizem. Huje ne bi bil mogel se pregrešiti nad svojo domovino, nego zakopavši svoje talente , odtegnivši svojo delavnost občinstvu. I tako dal je samemu sebi i tem, kteri so bili ž njim jednega mnenja, odločno parolo: „Hej rojaki, opasujmouma svitle meče 1“ Iz svojih 8 priveržencev, izbral si je najsposobnejšega — M. N. Katkova, s kterim je prevzel veliki, politično-literaturni dnevnik — „M0CE0BCKia BfJJOMOCTH". Davši si sveto prisego ,,ali slavno zmagati, ali cestno umreti", napovedala sta boj, strašen literaturni boj vsem svojim rojakom, kteri so hoteli Rosiji pokazati povsem drug pot v obljubljeno deželo omike, neg ' kterega stopajo zapadne Evropejske države. Mnogobrojna i silna bila je falanga, ktera je hotela kla¬ sicizem, recte humanizem, ki je bil do danes steber evropej¬ skega obrazovanja, pokopati na vselej, ktera je hotela prestrojiti svojo domovino na podlagi novih, fundamentalnih, učno-obrazoval- nih načel — na podlagi čistega realizma, recte mate¬ rializma. Ne morem se spuščati v podrobnosti tega boja literaturnega; kajti on predstavlja sam za se poseben zanimiv predmet, ne za nekoliko stranic, a za debelo knjigo, ktera bi popisovala najsve¬ tejše težnje umstvenega razvoja naroda Ruskega. Omeniti hočem samo, da je ta boj trajal skoraj deset let, da! on i do sedanje minute nij pojenjal zavsem. Pa svojega največega razmera dosegel je v drugi polovini šestdesetih let. Nij čudo, da se je ta knjižna vojska vnela; ljudje so se vselej pravdali, kedar so razbirali prin¬ cipe, kteri segajo globoko v življenje kterega koli naroda; pa čudo je, da so strasti visoko obrazovanih možev razgorele se tako silno, kakor nam je razvidno iz posameznih člankov tedanje žurnalistike, ako jih prebiramo pazljivo, seznanivši se prej z glavnimi črtami značaja in naravi tega naroda, kteremu pripadajo boreče se strani; drugače prepira nij mogoče razumeti, nij mogoče poiskati glavnih njegovih momentov, v ktere je položena sila prepričanja plamečih umov. Če kdo hoče prepričati se o istini mojih besed, če želi iz¬ vedeti , kaj se pravi polemizirati resnimi dokazi proti zbadljivim sarkazmom, kaj se pravi polemizirati iz globokega prepričanja proti vriešnim, površnim, prisiljenim razlogom, ta naj vzame v roke največe i najvažneje ruske liste, naj bere posebno tu „M0CE0BCKia Bh^OMOCTH", tam v Petrogradu izhajajoči „roiOCl", da ne omenim drugih manje važnih listov, kot sekundantov prvima dvema. Taka duševna borba je le tedaj mogoča, kedar sti obe stranki tako silni kakor sti bili tukaj. Da, nij lehko pokazati, nij lehko razsoditi, ktera bila je močneja po svojih notranjih i zunanjih okol- nostih. Humanisti kazali so nenavadno resno argumentacijo, realisti so bili silni po številu privrženih jim spisov ; humanisti imeli so za seboj vso omikano zapadno Evropo i močno pridvorno stranko, realistom prikimoval je skoraj ves trgovski svet, to se pravi, sko¬ raj vse srednje i še mnogo tako imenovanega višega občinstva V poslednjem „C06paHiH rOCyflapCTBeHHarO COBiiTa" o tem predmetu so pri glasovanji celo humanisti ostali v manjšini za nekoliko gla- 9 sov, če se ne motimo za 5; pa silni napor pridvorne stranke i mnogo družili važnih, globoko ležečih uzrokov pobudilo je pre- svitlega carja, podpisati ustav za gimnazije, progimnazije i realna učilišča, ki je podoben zapadno evropejskim i sostavljen po vo diteljih humanistične stranke, 1. julija 1871. 1. lastnoročnim: „Bhtb no CCMY.“ K temu srečnemu uspehu humanističnih načel pripomogel je neizmerno veliko P. M. Leontjev. Nij samo pisal v „Mosk. Ved.", v kterih je z vsoj siloj zdrave logike pobijal mnenja svojih raz¬ kačenih nasprotnikov, i tako pokazal, kaj premore v 19. st >- letji genialni publicist; a bil je poklican v najhuji burji v Petro¬ grad, tukaj udeleževal se vseh obravnav, trajajočih po 6 ali 7 ur zaporedoma, v učenem komitetu ministra nauke, ter cele noči se¬ stavljal sam ustav. Ob tej vojski pisal je s Katkovim v Nr. 209 ,,Mosk. Yed.“ 1. 1867. besede, ktere jasno kažejo, kako važnost je on pripisoval temu razporu, besede sledeče : „Bb 3Ty čoptčj MH no- JIOM.IH CBOH) syniy.“ Oziroma na to vojsko, vojsko za huma¬ nizem, ktero je pokojni vojeval prav za prav od leta 1847., tu mirneje, tam živeje, a od leta 1867. —1871. se vso svojo energijo, i oziroma na okolnosti, v kterih se je on nahajal vsa ta leta, kar se t če njegovih nasprotnikov, izbrali smo i mi motto za svoj spis, posvečeni prahu tako hrabrega borca, besede Homjakova: »JJOBOIBHO flHKOH) Bpa^OH) H 3JIHMB 6e3yMBeMT> 0Kpy3EeH r B Eopouca spinKofi a čopBČoio." Za to idejo, za idejo klasicizma živel je Pavel Mihajlovič z dušo i telesom, kar je stopil v svet kot javni gosudarstveni deja telj; v njo je položil vse svoje telesne, a posebno umstvene sile, ali kakor sam pravi „svojo dušo." Pri takem položenji je P. M. Leontjev jedva mogel dostojno služiti Minervi, misli si morebiti marsikteri čitatelj. Da, v istini, navadni, smrtni človek posveti se enemu delu i tega se drži, kolikor mu je mogoče. A ranjki nij bil tak. Uže iz tega, kar smo o njem do sedaj povedali, vidno je jasno, da je bil vsestransk talent, o kterem ne velja izrek: ,,nij mogoče dvema gospodoma služiti." Med tem, ko je s svojimi vvodnimi članki v ,,Mosk. Ved." solil najodličnejše, domače žurnaliste, izpolnjeval je svoj prvotni poklic univerzitetnega profesorja ravno tako vestno, kakor v prvih, mirnejših časih svoje delavnosti. V svojem kabinetu za žurnali- stično mizo metal je znabiti, v časih nekoliko srdit, silne bombe na papir proti svojim zopernikom , a na šolski katedri ostajal je isti mirni, a vendar tako za svoje delo navdušeni človek, kteri je pred 20 leti s svojo prvo lekcijo pridobil toliko mladih ljudij za-se ]() i za predmet, o kterem je govoril. O dobrosti svojih idej je bil tako prepričan, da bi ga mogla od njih odtegniti samo le smrt. Vsajal jih je v mlada srca brez prenehanja, kakor da bi bil slutil, da ga pozove dira necessitas tako zgodaj, v polnem razvitji nje¬ govih duševnih sil, v samem razgaru njegove delavnosti. Marsikterim svojih slušateljev vcepil je modri profesor lju¬ bezen k starinskemu raziskavanju i k zbiranju ostalih predmetov klasične umetnosti. Taka prepodavanja vpeljala so mladež, da nij znala kedaj, v hram klasičnih muz Atene, Rim, Aleksandrija raz¬ krile so se pred njo v vsem svojem historičnem blesku, a blesk vselej vleče. Izmed prepodavanj P. M. Leontjeva omenimo samo troje, ktera so imela preveliko važnost za celo njegovo delovanje, da bi jih smeli tukaj zamolčati. To so njegove prve tri celoletne lekcije, predstavljajoče po obširnosti sodržanja osnovne obrise njegovega poznejšega prepodavanja. „0 pblCEix'h l’OCy r T,apCTl!eHHLIX'l> ^p(!B- H0CTSX'6“ začel je brati jeseni po svojej prvoj „BCTynHTeJIl>HOH JieKlljH“ 1. 1847. Veličestno vzdigalo se je v duhu učencem gro- madno rimsko državno poslopje. Pokaz- valo se jim je jasno vse, kar je bilo dobrega, kar slabega, kar je pospeševalo rimsko mo¬ gočnost i slavo, kar je služilo v pad velikana. Taka predavanja so v istini podlaga nauku o visoki državni polit ki, prva šola di¬ plomacije. Leta 1848. čital je „no HCTOpiii apxeo.iorin jpeBHaro HCKyCTBa“. Starinske umetnosti so velik zbornik estetičnih pravil; prepodavati o njih tako, kakor je prepodaval P. M. Leontjev, pravi se, estetiko učiti. Leta 1849. nadaljeval je P. M. Leontjev svojo tako srečno začeto delavnost „n0 HCTOpin flpeBHBKB a:tH'jeCKHXT> p e JIHriO 3HHXT) B$pOBaHifi“ — predmet posebno važen za mladenče, kteri si ravno usvajajo tolažljiveje in čisteje verske pojme. Postavil se je s svojimi poslušalci v pravek človeškega bitja i peljal jih je po vseh stopnjah do vzvišenih, pravih, kristjanskih načel. „Povejte mi, koliko je sploh vpisanih dijakov, izbravših si to vednost; povejte mi število slušateljev profesorja, kteri o tej vednosti prepodaja ; a jaz Vam potem povem, koliko je vreden dotični profesor*' — rekel mi je prerazumen mož, uže osivel od truda literarnega, ko sem ga obiskal filolog, prvoletnik leta 1872. Tudi skepticizmu podvr¬ ženemu nij dvomiti nad izrekom mnogo skus vsega učenjaka, po¬ sebno če pomislimo, v kakih okolščinah je živel P. M. Leontjev, kot prvi profesor za klasične predmete na Moskovskem vseučilišči. V ruski literaturi je sicer doba, ktera se imenuje klasična. Pod Jekaterino II. pisalo je mnogo dovoljno sposobnih ljudij po pravilih klasicizma, kterega so pa zajemali le posredno pri francoskih pisateljih istega časa. K njim spada na pr. v prvi vrsti visokoleteči Deržavin. Pravi klasicizem v Rosiji nij bil nikdar doma, 11 vseluje se še le od leta 1871., ko je bila vpeljana nova učna re¬ forma, o kterej smo uže govorili. Večina ruske mladine bila mu je neprijazna do novejše dobe, in ta neprijaznost i dandanes še nij popolnoma izginila. Pa lekcj P. M. Leontjeva nijso samo obiskavali slušatelji — filologi, ampak i juristi i drugi vreli so v dvorano, v kteri se je prepodaval ta vražji klasicizem = „qepTOBCKifi KJiaCCH- n;H3M r B. ,t Bodi nam to v sijajni dokaz, kako izvrstno je razumel umrši zadačo univerzitetnega profesorja za najtežavnejši predmet filozofskega oddela; bodi nam to v sijajni dokaz, da nij klasična vednost kriva, če se tolikokrat psuje „suhoparna“ itd., kar delajo, se ve, največkrat le taki ljudje , kteri o njej nemajo ni najmanj¬ šega pojma. Da, P. M. Leontjev znal je dela prijeti se od prave strani, učena teorija se je v njem utelesila, združila se s praktikoj, i njegovo delo imelo je uspeh, tak uspeh da so njemu pokorili i čudili se isti, kteri so se imenovali njegove sovražnike. V podobnem duhu deloval je pokojnik do leta 1872., kot prvi profesor za vse raznolične strani klasicizma ne samo v Moskvi, ampak smemo reči v Rosiji sploh. Gledč njeg ve profesorske de¬ lavnosti omenim tukaj samo še mnenje prevzvišenega sedanjega člena ministerstva nauke, upravljajočega oddel „C.iaBaiICEie CTH- neH^iaTBl“ — A. J. Georgijevskega, bivšega slušatelja P. M. Leontjeva, kteri je izrekel javno pred mnogočislenim zborom filo¬ logov i pedagogov Moskovskega učnega okraja, zbravših se precej na drugi dan po smerti Leontjeva, da bi se posvetovali o izdanji njegovih del, sledeče: ,,IlaBCJ[ , t MHXaMOBHTb JtOCTOHHMmit npe,T,CTaBHTC. T it> MacCHttecKoit sujiojioriH b i, Mockobckomb vininepci- TeTt, jtocTofiirMiinH, orhio cicanaTt,, 3a Bce Bpeiia cyin,ecTBOBairia Haiuero yHHBepcnTeTa.“ Ta citat nam pa tudi jasno priča o velikem značenji, ktero ima P. M. Leontjev kot globokomiseln učenjak za rusko literaturo i za vednost sploh Snosobnost, delavnost i vstrajnost so istemu, kteri hoče vednosti nenavadno služiti, lastnosti tako po¬ trebne, kakor pogledu zdravo oko. Vse te važne lastnosti bile so v pokojniku zjedinjene tesno, predstavlja jih nam celo njegovo delo¬ vanje tako reliefno, da mu jih ne morejo odrekati ni njegovi osobni sovražniki, ni isti, kterim je vse, kar je vzraslo na zemlji slovanski, posebno pa na zemlji ruski, trn v peti, ili kakor najnavadnejši ljudje te sorte sami radi pravijo „oberflachliches Zeug.‘‘ Uže omenjene „Propileje“ so znanstveno delo, v petih zvezkih, v kterih so zbrani i tiskani po svojem zapopadku izvrstni članki o različnih predmetih klasične starine. Med njimi odlikujejo se posebno sestavki pokojnega kot redaktora učenega žurnala. Različni članki P. M. Leontjeva so ali raztreseni po raznih literaturnih i političnih listih, izmed kterih smo glavne uže omenili, ali prikrivajo se svetu še v rokopisih. O njih mogel bi, kakor se 12 sliši, govoriti le kak Katkov ili Georgijevskij, kterim ]e bil ranjki altera pars animae; kolikor se je meni udalo prebrati jih, bili so mi vsi jako, jako všečni. Razlita je po njih ista živa ljubezen k pred¬ metu, s ktero je znal raz katedro izpodbujati toliko čarovno srca svojih slušateljev. Vidna je iz njih ista temeljitost, ktera je njega tako odlikovala od mnogih njegovih bratov - vrstnikov. Dal jim je isto zunanjo i notraujo obliko, ktera čitatelja čim dalje tem krep¬ kejše veže z delom. I kedar izide zbornik vseh njegovih spisov, rekel bo vsak nepristrani čitatelj nad njim visoko besedo Horaci- jevo: „Exegit monumentum aere perennius.*' Kot učenjak smem reči, da je Leontjev mož evropejske znamenitosti. Da, to imenovanje ranjki zasluži po vsej pravici, če tudi, morebiti, marsikteri slovenski pisatelj, da ne gov ritno o drugih, do danes nij slišal njegovega imena. Med Rosijo i Avstrijo ne dviga se sicer Himalaja, tudi ne leži med njima Tiho morje: in vendar se med avstrijskimi Slavjani i Rusi prostirajo glede vza¬ jemnega duševnega občenja veče pregrade, nego bi si jih kdo mislil. I tem pregradam — sicer se od dne do dne manjšajo, a so še vedno velike — imamo se zahvaljevati, da o mnogih znatne nitih učenjakih tu in tara znajo ko naj te, kteri se tu i tam pečajo posebno s „s 1 a vj a n o v ed e n j e m.“ Mi uže znamo, da si je P. M. Leontjev kot glavni svoj po¬ klic izbral, učiti mladino, a sicer uže odraslo mladino. A bil je tudi dober vzgojitelj. Malo je pojmov, s kterimi bi se pometalo tako samovoljno, kakor s pojmi o učitelji i vzgojitelji. Navadno se mešata eden z drugim , da si nemata med seboj toliko splošnega, kakor se navadno misli — ljudje so privajeni, govoriti o rečeh tako, kakor bi imele biti, a ne tako kakor so v istini, v navadnem življenji. Poklic dobrega učitelja tirja, da je tudi dober pedagog, a pedagogika pravi, da slab učitelj nikdar ne more biti dober pedagog. Ali so učitelji, kteri dovoljno znajo, tudi dobro prepodavajo, a pedagogičnega takta nimajo. Pa to ne velja o pokojniku. Ou nij bil samo izvrsten profesor, on bil je tudi prernoder pedagog. To svojo sposobnost razvijal je posebno koristno med uže vzrasloj mladinoj, dokler je bil samo profesor univerzitetski. Na možu tako obširnega uma, tako bogatega nadarjenja, od¬ ločila je tudi osoda njegovega življenja primerno obširno polje de¬ lovanja, na kterem mogel je pokazati vsak svoj dar v posebnem blesku. Po starem načelu ,,verba docent, exempla trahunt" nij mu bilo dovoljno pobijati nasprotnike svojih najsvetejših idej samo na papirji, hotel jim je pokazati i de facto, da bi bile domovini prekoristne, če bi se uresničile I tako je nameril se, izpeljati veli kansko podvzetje sč svojim najsrčnejšim prijateljem M. N. Kafko¬ vim: osnovati na svojo odgovornost velik institut za mladenče v Moskvi. 13 V ta učni zavod sprejemali se bi osemletni fantki, kteri bi dokončavši „pripravljajoče razrede" prestopili v polno gimnazijo, a iz gimnazije v filologično-historični fakultet. Po avstrijskih raz¬ merah bila bi tedaj v enem i istem institutu normalka, gimnazija i isti oddel univerze, kteri daja gimnazijalne učitelje za klasične predmete. Značaj tega instituta bil bi zaseben, pa vendar bi stal na isti stopinji, na kterej stojijo podobne carske i deželne naprave. Torej bi se nekoliko ločil od drugih podobnih mu, zasebnih za¬ vodov, ki univerzitetnega odd-da nemajo, kteri imajo tudi obširne pravice, a se ločijo od vladnih jim podobnih v tem, da ne morejo svojevoljno pošiljati svojih učencev na vseučilišče, ampak pri izpitu zrelosti morajo zasebni učitelji ustopiti komisiji, sestavljeni iz do- tičnih učiteljev carskih gimnazij. Takih zasebnih učnih zavodov je tukaj po vseh večih mestih nenavadno mnogo , v Peterburgu, morebiti več, nego državnih gimnazij. Da zasebne učne naprave ne morejo po vsem meriti se s podobnimi državnimi, je jasno; pa moramo čitatelju pripomniti, da je ustav v tem obziru jako strog, tako da se vsaj, kolikor je mogoče, vestno dela, da-si ne straši v njih prepodavateljev za vsako stopinjo, ili v vsaki uri kak državni inšpektor ali direktor. Vlada, ktera je bila omenjenima možema v silni borbi za klasicizem od konca do kraja zvesta zaveznica , uslišala je ener¬ gičnima podvzetnikoma prošnjo. Leta 1867. položen je bil temeljni kamen ogromnemu poslopju, ktero pri smrti P. M. Leontjeva še nij bilo gotovo. Stavi se po najnovejšib tehničnih načrtih za enake zavode, vehalo bo, more biti, stotine tisoč rubljev. Imenuje se po staršem žalibog pred malo leti uraršem sinu sedanjega presvitlega carja : JTu n e ti UecapeBirra Hin;o. rajr,“ Uže drugo leto. ko se je zidanje začelo , odprlo se je nekaj nižih razredov, a od leta 1872 tečejo uže vsa kolesa gromadne duševne mašine, če se sme tako reči. Sprejemajo se sinovi brez razločka stanu njihovih staršev. Pa razumi se samo po sebi, da je večina gojencev navadno premožnih i plemenitih staršev. A da je delo tako skoro začelo iti uspešno od rok, da se je v tako kratkem času povzdignil učni hram, kteri se slavi kot prvi iz vseh zasebnih celega carstva, je glavna zasluga umrlega, kar je gosp. Katkov sam javno izrekel. P. M. Leontjev napregel je vse svoje sile, da bi tako svetu pokazal, kaj zamore sposoben, energičen i vztrajen človek. Do leta 1872. prepodaval je še vedno na vse¬ učilišči, dasiravno je uže v svojem zavodu imel neizmerno posla. Treba je bilo voditi i nadzirati stavbo, učiti male, slediti jih povsod, v šoli i doma. A ko je omenjenega leta prevzel tudi ravnateljstvo v svojem institutu, moral je dati slovo vseučiliščnemu prepodavanju. Posvetil je vse svoje sile svojemu zavodu, kteremu bil je oče, mati, vse, kar potrebuje mlado srce. Njegovemu zorkemu očesu ničesar nij ušlo. Autenrieth v svojej pedagogiki pravi: „Der Lehrer 14 muss seinem Beruf im mer, nicht nur in der Lehrstund>- leben; sein Beruf muss das einzige Ziel seiner Thatigkeit sein; sein Herz darf nicht getheilt sein. 1 Da, tak učenik je bil P. M. Leontjev. Leontjev je bil Slavjan z dušo in telesom; on nij spadal k istim še dovoljno mnogočiselnim Velikorusom, kteri v nekaki sladki samozadovoljnosti prezirno gledajo na svoje druge sokrvnike. Da, ta prevzetna zavestnost: „Mi smo sami dovoljno silni, naj delajo drugi Slavjani v svojo korist, kakor vejo in znajo nam nij treba njihove pomoči" — vzbuja v srcu drugih Slavjanov razžaljeno čuvstvo. Nikdo nij bil bolj prepričan, kakor P. M. Leontjev , da na¬ roda tako velikega, kakor je ruski, ne more in ne bo nikdo knj tako pobrisal raz zemeljsko oblo, kakor se pobriše raz mizo mušji roj muhalom; in nikdo nij bolj kakor on skrbel za obrano svojih bratov po rodu, ki so v nevarnosti. Tukaj nij nam govoriti, s ka¬ kim ponosom i veseljem udeleževal se je vsake panslavistične demonstracije kakor 1867.1. etnografične razstave v Moskvi, omeniti hočemo samo nekaj primerov, iz kterih je vidno, kako iskrene ljubezni bilo je prepolno njegovo srce tudi k vsem neruskim Slavj a n o m. Leta 1857. v sredini Moskovskega obrazovanega občinstva pre¬ budila se je misel, osnovati društvo, ktero bi imelo zadačo, pod¬ pirati zamejne Slavjane, ne samo Avstrijske, ampak tudi Turške. Bil je P. M. Leontjev prvi med istimi, kteri so podpisali polo, davati v kašo tega društva vsako leto po 100, 200, 300, 501), celo 1000 rubljev, bil je med prvimi znanega Vam uže „CjiaBHHCEaro OaarOTBOpHTeJIBHaro KOMHTčTa", kteri na tak način uže 19 leto prekoristno deluje, posebno pa v novejšem času, ko je svoje veje razpel po največih mestih vse Kosije. Ko se je v poslednjih šestdesetih letih uže jasno kazalo, da bo zmagala stranka humanistov nad stranko realistov, treba je bilo ogledati se za silami ktere bi z umnostjo, dostojno trudne zmage , ideje humanizma iz maločislenih visokih i učenih krogov nosile med narod. Realisti so se uže tolažili, da ideje protivnikov ostanejo zaradi pomanjkanja profesorov za klasične predmete samo ,,pia desideria." Pa zmotili so se. Snovati so se začela različna filologična društva, i pešici panslavistov udalo se je , pregovoriti celo ministerstvo narodnega prosveščenja, da je ustanovilo v svojem proračunu čisto novo rubriko stroškov, rubriko „Slavjanskih štipendij atov." Med Djimi, ki so upravljali ta oddelek, je bil P. M. Leontjev. Navadno je skrbel za mlade ljudi, kteri so imeli pogum, zapustiti dom in prijatelje, da bi posvetili svoje moči svojim bratom, da bi v resnici pospeševali tako po polžje razprostirajočo se slavj an- sko vzajemnost. Po njegovem prizadevanji sta prišla dva slav- janska stipendijata celo v licej cesarjeviča Nikolaja, a po drugod 15 raztrošenih je po gimnazijah nad dve sto avstrijskih slavjanskih mladenči-v, delajočih marljivo v duševno ojačenje materijalne tako bogate Rosije. *) Kakor uže omenjeno, pomagal je uredovati Katkovu „Mo- skovskija včd mosti. ‘ Ta list je znan celemu slavjanskemu omi¬ kanemu svetu, a ne zato, ker spada med prve politične liste Ro¬ sije, a zato, ker se je v njem uže mnogo pisalo o vprašanjih, ktera imajo važnosti ne samo za Ruse, ampak za vse Slavjane. Tam se je uže mnogo govorilo o slavjanski prihodnosti, o slavjanski vzajem¬ nosti, govorilo se je vselej nenavadno temeljito i resno; saj šobili pisatelji teh člankov možje, prešinjeni ljubeznijo in prepričanjem za idejo. Podobni članki čitali so se kakor v Rosiji, tako i za njenimi predeli z nekak m nenavadnim spoštovanjem; kajti svet je znal, da so redaktori tega lista merodajni ljudje, kteri vidijo i segajo daleč iz Moskve — na obrežje Neve. P. M. Leontjev je tu pokazal potomstvu, kako se imajo raz¬ umeti, kako izpolniti besede Homjakova, ktere je blagi pesnik vpisal kot svojo najsrčnejšo željo v album svojemu prijatelju Hanki: „ Cnja bi nac r B (CjiaBflHaxtb) čjTteTt , tojibko 6h He .mu- Ba.I0CB CpaTCTBO. Ostalo nam je še spregovoriti] nekoliko o P. M. Leontjevu, kakoršen je bil doma, kakoršnega so poznali njegovi najbližji pri¬ jatelji, kakoršen je bil v družbi, ktera ima za svoj najviši namen pripravljati uže naprej vse više ideje, pretresati uže naprej v bolj ozkih krogih vse, kar je odločeno za svet da bi tako postalo vse- občno dobro. Družba, ktera ima za svojo višo celj samo veselje, bila je njemu postranska reč, ktera ima važnost le za iste, ki se bolj resnimi deli pečati ne morejo, ali zarad nezadostnih sposob- nostij ali zarad nezadostnega značaja. V tem obziru imamo le eden izvirnik, kteremu smemo po¬ polnoma verjeti — to so „MoCKOBCEifl BiflOMOCTH* 1 , kot organ ostavšega za P. M. Leontjem najiskrenejšega mu prijatelja , kte¬ remu so bile znane najskrivnejše želje pokojnega — govorimo o g. Katkovem. Uže iz tega, kar smo do zdaj povedali o razmerah teh dveh možev, čitatelji morejo videti, da nij bolj kompetentnega znanca umrlemu, kakor ta po smrti P. M. Leontjeva tako osamevši delaveo na polji ruske žurnalistike, g. Katkov, kteri bi nam od¬ kril tajne predale delavnosti velikega pokojnika. *) Vrednosti te naprave ne vi nikdo bolj ceniti nego jaz. Ušel sem duševnej smrti, ktera mi je v domovini očividno grozila, našel sem tu za¬ vetje, našel neobdelane zemlje dovolj , našel vse , kar duha ne ubija, a vzbuja na delo. Živel sem celo leto prijetno življenje slavjanskega sti- pendijata, i v slovo od njega pripala mi je zavidna zadača, pisati s sol¬ zami blagodarnosti za svoje rojake bijografijo možu, kteri zasluži blagega spomina pri vseh slavjanskih plemenih. 16 V vodnem članku št. 97 za 20. april 1875. 1. piše g. Katkov o smrti Leontjeva takole : „Pod strašnim udarcem, ki me je za¬ del, nijsem imel besed, da bi se obrnil k občinstvu s svojo osebno žalostjo, ali ocenil izgubo, ktero so vsi začutili. Tudi zdaj toliko da zamorem spregovoriti o tej izgubi. Mož, kterega smo vsi izgubili, je bil za mene ne samo to, kar za vse. V njem sem izgubil zelo bližnjega človeka, tovariša, prijatelja. Izgubil sem ž njim del svojega bitstva in sicer boljši dei. V meni ni j ničesar, kar ne bi bilo ž njim zvezano in kar zdaj po njegovi izgubi ne bi bolelo. V teku vse zrele dobe najinega življenja bila sva ne¬ ločljiva do poslednjih skrivnih mislij in srčnih občutkov. Prošlo je kakih trideset let, odkar sva se seznanila. Simpatične razmere so se med nama precej ustanovile in se do konca nijso za trenotek omajale. Skoro dvajset let naju je edinila skupna delavnost in sedemnajst let sva skoro brez pretrganja živela pod eno streho. Med nama nij bilo nikakega razpora. Misel zbudivša se v enem je neposredno začela učinkovati in zoreti v drugem. On je bil v istim gospodar moje hiše, duša moje rodbine. Vsem mojim otrokom je bil boter in nič se pri nas nij delalo brez njegovega odobrenja in soglasja. Med njun in menoj nij le bilo nobenega prepira, ampak tudi resnega raznomišljenja ne. Edini povod vnetemu razpravljanju med nama je bilo moje prizadevanje , iztrgati ga iz črezmernega dela, ki si ga je ndagal. Daši vedno miren in nerazdražljiv je vendar pri tem mojem prizadevanji kazal neobično razdraženost. On je bil pripravljen vsako delo za druge prevzeti, pa nikogar vpliv ni bil v stanu ga prepričati, da bi si delo olehčal. Bili so tudi še razpori, ki so zabavljali naše prijatelje, kadar sem prote- stoval zoper prestrastno njega prijateljstvo do mene , zoper preti¬ rano mnenje o mojih sposobnostih in zaslugah, katero mu vkljub mojemu prizadevanju nij pripuščalo kaj izmeniti ali popraviti v mojih spisih, in je storilo, da se je pasivno udajal mojej inicijativi med tem ko sem jaz veliko bolj potreboval njegovih podukov in svetov. Smrt ga je odkrila vsem in dala vsem čutiti njegovo vrednost. Zdaj vse priznava njegovo visoko umstveno in nravstveno vred¬ nost, vse pravično sodi njegove zasluge. Pa dolžnost njegovih prijateljev, moja dolžnost je pričati o mladenškej čistosti in nežnosti njegove duše, o neomejeni uda- nosti njegove ljubezni. To je bil človek, kteri nij nikdar pri nobeni reči na sebe mislil. Misel na samega sebe se pri njem nij mešala k ničemur. On se nikdar nij razdvojil med seboj in delom, ktero ga je zanimalo, med seboj in temi, ktere je ljubil. On nikdar ni¬ česar nij iskal za-se pa tudi ničesar se za-se nij bal. Od tod mir¬ nost njegovega duha, njegovo samoobvladanje, odtod njegova ener¬ gija, s ktero je bil kos vsakemu delu; zato mu je vsako delo tako hitro šlo izpod rok. Zato on nij poznal tega, kar se navadno ime- 17 nuje nervoznost. Zato on nikdar nij omagal in mučna telesna bo¬ lečina nij bila v stanu pretrgati mu tek mislij in odtegniti ga od opravil. V teh slučajih je le pogled bližnjega mu človeka mogel opaziti na njegovem obrazu črto trpljenja in iz lahkega komaj slišnega pokašljevanja sklepati o silni bolečini. Nesebičnost, po kteri so se odlikovali vsi njegovi srčni čuti, vsa njegova dejanja, nij bila plod siljenja in borbe; njemu nij bilo nikoli treba krotiti v sebi nagibov samoljubja in sebeljubja: takih nagibov v njem sploh nij bilo. Nesebičnost je bila dar njegove narave. On je bil srečen o sreči drugih. Nij bilo zanj veče radosti nego uspehi teh, ktere je ljubil. Njemu je bilo prijetno ostajati v senci in neznanosti in povsodi si je izbiral to, kar je bilo težje in slabje. Nobena pohvala njemu osebno izrečena nij imela nanj vpliva, pa prijatelji naši vedo, kako lahko ga je bilo podkupiti z dobro besedo o njegovem tovariši. Dostojnost ljubezni nij na tem ležeča, na kar se obrača in ostane sveta pri vsej nedostojnosti njenih pred¬ metov. Z druge strani pa je res, da nemenljivo vrednost določuje delom ljubezen. ,,Ako razdam, pravi apostol (Kor. 1. 13.) vse svoje imetje in si dam telo sežgati pa nimam ljubezni, mi v tem nij nikakoršne koristi.“ Apostol našteva značilne lastnosti ljubezni. Ljubezen je potrpežljiva, usmiljena, ljubezen ne zavida, ljubezen se ne prevzema, nij ošabna, nij nespodobna, ne išče svojega, se ne togoti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, pa veseli se resnice, zakriva vse, vse verjame, vsega se nadeja, vse trpi. Tak je bil mož, kterega smo izgubili. Take so bile črte nje¬ govega duševnega obličja. Ljubezen, ktera po besedah apostolovih tudi v večnosti svojo moč hrani, kadar druge dovršenosti človeške izginejo, vzel je s seboj na oni svet, kot svojo neodjemljivo dedšino, odvrgli od sebe ničevost zemske delavnosti in predmete svoje ljubezni. On nij bil zloben kot mladenič, in če je imel sovražnikov, imel jih je le po pomoti in nesporazumenji. Včasise je lahko zdelo, da je presumnjiv in nezaupen. Pa če je bil kedaj suranjiv, bil je to le po razmeri k stvari, kteri je služil; v vsem pa, kar se je njega osebno tikalo, bil je mladeniško zaupljiv. On se je mogel zdeti preskop, in v resnici bil je tak v občno ali drugih ljudij korist; pa v vsem, kar se je njega osebno tikalo, bilo ga je zgoli nesebičnost, sama dobrota. Roke njegove so bile zmirom od¬ prte za blago dejanje, pa ne samo roke, ampak tudi srce. Sam se je zadovolil z neznano malim; njegove potrebe so se odlikovale skoro po ascetični zmernosti. Svojih dobrot on nij v poštev jemal in nikdar se nij radoval o njih hvali. Dobra dela svoja je dopri- našal ne gledajoč na-se in ne štejdč si jih v zaslugo. Na njem se je izpolnjevala evangelijska beseda o desnici ne vedoči, kaj dela levica. 18 Nj e g°va blaga dela je spremljalo osobno živo sočutje in skrb- ljivost, brez kterih prosto razdavanje denarja po besedah apostola, ne koristi dajočemu in nima nravstvene vrednosti. Vsakemu, kdor ga je potreboval davaljesebe na popolno razpolaganje. Komur je bilo treba njegov, ga sveta ali njegovega sodelovanja, mogel si je vzeti njegovega časa, kolikor je hotel, kakor da bi bil imel najmanje dela na svetu, vsak je nahajal pri njem polno , vsigdar črstvo, vsigdar skrbno zanimanje, kakor da bi drugih opravil ne imel. S čudovito potrpežljivostjo je poslušal vsakega in še sam natezal govor, da bi bolje na drobno spoznal stvar, naj si je bila še tako tuja in naj je bila sploh ogledana, še tako malovažna. On je ob¬ vladoval vsigdar z nezmagljivim zdravomislijem in z ostrostjo vsigdar temeljitega in praktičnega sojenja; pa on je bil sposoben za naj¬ bolj vzvišeno navdušenost, in ni je visokosti, na ktero se ne bi bil popel njegov um. On je bil globoko veren človek in versko naj¬ temeljitejše prepričanje nij bilo pri njem v razporu, ampak v polnem soglasji z njegovim razu om.“ Tako smo se potrudili po svoji moči izpolniti svojo nalogo, podati nanreč v glavnih črtah sliko moža, kteri je tako navdušen bil za to, kar je najsvetejše vsakemu Slovanu, za slovansko vzajemnost, kteri je tako globoko čutil svoj poklic, kot poklic na vrhuncu učenosti posebno, a obrazovanosti sploh stoječega ta¬ lenta, razvivšega se v blagor človeštva. Ko uže ne bo niti našega praha niti spomina za nami, živel še bo P. M. Leontjev v izdelkih svojega uma, živel bo v kulturni zgodovini svoje domovine; naši potomci, gromadni slavjanski svet, zbiral se bo na njegovej gomili i tiho molil za njim v boljšo domačijo besede pesnika: „He lif.pt, uto sjaflHHMH ceppaMH OcTiUHCt uyjs,HH mh Tečk, ^TO TH .taOliITT), HeilOHSTTj HOMU ^to 6p ornem. iri. xepxi!y 3-iofi cy,pf)f>.“ F. M. Štiftar, bivši Slavjanski stipendijat v St. Peterburgu 1875. 1.