St 37. V Gorici, 14. septembra 1888. „8p6a" izhaja vsak potek in velja po poSti prejemana ali v ftoriei na •!«"> doSiljana: V»e leto . . .''.. . f. 4.4c Pol Iftta -....;¦ • • « m **-2( Cetvit lata .... r I Hi Pri Osmanilih iu% tak'o tuAi i»i-i ,.jf*<. fci»«Wi" se jilftcnje za uavailno tristop. no vrato: 8 kr. 6e se tiaka J kTttt e;:!!» ;:..s;; Za.v#Le Srice no urostoru. " Zave^e e>kft po prosioru. SOČA Posamezno stevilke se dobivajo p& 8 kr. v tobakarnicnh nn Stareth trgu in v Nanski. ulici in v prpdajalnici Gt. . Likarja v SemoniSkih ulicah b.st. 10. Dopisi naj so posiljajo uredniStvu, Via Mercato 12, noroenina pa oprav-nistvu „So6e", Via Seminario St. 10 Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj sc blagovoljno frankujcjo. — Dclalcem in drugim ncpremogniiu sc naro&nina eniia, akoae oglase pri optavaUttrii. Defcelai zbor gorifcki im'el jo svojo prvo sejo v poriefdeljek 20. sept, po slovesni sv. ma§i zbrali so se poslaaei ob 11. uri prodpoludne v dezelni dvorani; pogreSali amo jedi-nega poslanca KovaSiS-a, kateri je prcdaedniltvu na-znanil, da ga bolezcn zadrzuje udeleziti se prvih sej, in. barona Locatelli-ja, ki je doSel z zelezniSkim via-kora Se le po seji. Predsednik} del glavar grof Co-ronini-Kronberg, se je v zaeotnem govoru oziral na ialostne dneve pretekle dobe, ko je vedini prebi-valstvu na§e dezele vsled silne su§e pretita lukota z vsemi njenimi strasnimi nasledki; omenjal je, kako so v tcm kritifinem pob.zaji na pomoc prileteli do-brotniki zaconsi s presvitlirn ceaarjem; kako je dr-zava poriSagala, kako je podporni odbor blagotvorno spolnoval svojo nalogo; kako jo ubogo ljudstyo vsled te vzajemne in izdatne pomoci preatalo krizo, in gleda zdaj zaupno v bodoenost. V tej se mu sveti sve6aoi dan 2. decembra t. 1„ ko bode cela Avatrija praa-novala Stlridesctletnico vladaratva naSega preljublje-nega vladarja. Govorec o njegovih nzoroih laatnostih, o pridobitvah, ki so jih dozlveli avatrijski narodi za 6asa njogovoga vladaratva, upletel je (U*2. glavar v avoj italijanski g'»vor naslednje slovensko atavko: ft Jaz bi zares krivico dolal kolikor ua.Se.mu pre* svetlemu eesarju, kateti je z jednako occtovako lju-beznijo udan vseni narodom svoje drzave, toliko s!o-venekim prebivalcem nase dezele, katori so ga okle-pajo z neomnbljivo zvestobo, ako bi ho danea ne spominjal prihodojega praznika tudi v njih jeziku.tt „Saj vidtmo povaod, po celi naSi dezeli sledovo njegove neusahljive velikoduSuosti, do katere se nik-dar zaatonj ne obracamo! MKolikokrat ga jo pot peljala po na5i lepi So§ki dolini, vaelej ga je pozdi-avljalo ljudstvo z n-uduleno iskrenoetjo, da ao giomoviti zivioklici voselo odme-vali od gore do goie; in kedar je §lo za njegovo proslavo, tekmovale ao vse aeie ob6ino potrjevaje stare neomajaoo udanost, kikergno so v sreforih in huflih dneh ohianjevale ujegovim alavuim prednikom in kakerSno hocejo ohraniti na veke naaej provzvi-soni cesaraki rodbmi." wOtroci ne postanejo nevredni svojih ataiieev; T to pomozi Bog!* Na to jo §e doatavil govomik, da fc zmatra pooblaScenega, izraziti Nj. Volefastvu po telegrafi6uQm potti v imenu vsega prebivalstva te deztfle in v ime-nu de2elnega zbora, najiskreneja vo!6ila za Njogev, Njegove najviSje rodbine in celega mogofinega coaar-stva prospeh in blagor. LISTEK. SLAVNOSTNI GOVOR pri „SokoloviM slavnosti v Gorici dne 2. sept. Dragi bratje, siuovi Slovenije! Radost napol* nuje mi srce, ko Vas vidira danes v tako obilnerc Stevilu zbrane pri tej izvanredncj slavnosti, pri slavnosti, katera ima velevaXeu pomen za razvoj nasega naroda, Danes prazuujemo odprtje naSega telovadnega drustva BSokoltt. Kakor imajo druga mesta vze mnogo let enaka druStva, tako smo i mi ustauovili si to pre-potrebno druitvo. Kako veaelje, kaka radoat naa je napolujevala, ko amo oitali prvo vest o sestavi osno-valnega cdbora .* Pazljivo aledili amo celo njegovo dolovanje in nestrpno 2akali danaSnjo slavnosti mla-dega drultva. Zdelo se je, da je uLe vse zaspalo, a tetnu ni bilo tako; o ibor delal je na tihem tec se krepko bojevat z vsemi aaprekami, ki so se kopi-6ile, kakor pogubonosni oblaki. Sad tega tihega de-lovanja vidimo v danasojej slavnosti, ki se vrsi tem sijajnejSe. 0 zgodovini in delovanji diuitva no morem Vara, slavna gospoda, Se nidesar poroiati, ker se je kpmaj porodilo; troba todaj potrpeti |o utkolikp i& Poslanci so Btoje posluSali nenuvadno dolg, vnet gnvoi in so koncem na glavarjevo vabilo nauduaeno vakliknili trikratni „zivio in evviva!" Na to je precis, predstavil g. e. kr, dvornega svetovalca Franca barona Rechbacha kot vladnega zastopuika pri zborovih sejab. Ta se je, kakor po navadi molfie priklonil. Daljo je predsednik posvetil prav tople besede raj. profesorju Mateju Lazarju, kateri so je dolgo let trudil v prid naravopisu in zbirkam naSega delelne-ga muzeja. — Poslanci so v znamenje sofiutja uatali. Na to je nbvo izvoljeni poalanec trgovske in obrtuijske zbornice Anton Nigris v predsednikove ro-ke podal alovesno obljubo — in s tem je btla seja konfiana ob 11*4 uri predpoludne. Druga seja je zafiela ob 12%. NavzoSi so bili vsi dezelni poslanci razen bdnega g. Kova-6i6a. Prebere in potrdi se zapisnik prve seje v italijanskem in slovenskem jeziku. Dezelni glavar naznani dva vladna na6rta postav maiijse vaznosti, prosnji de^elnih uradnikov Chiadesa in Planisciga za zvisanje plafie in razne proSnje, vecinom dija-kov, za podporo. Na to preide zbornica k dnevne-mu redu. Prva to&ka dnevnega reda je bilo poroCilo de-zelnega odbora o tem, kako naj bi se slavila 40. obletnica, odkar je presvitli cesar Franc Jo^ef 1. zasedei avstrijski prestol. Odbor nasvetuje: 1. naj bi se ustanovili §thi fctipendiji po 300 gl. za dijake visokih M za ves 6as njih uCenja in 2. naj bi se lazdelile nekatere vsote dne 2. decembra 1.1. nekaterim gorigkim dlovekoljubim zavodom. Oba predloga je zbornica soglasno sprejela. K prvemu nasvetu je dr. vitez Tonkli priporofial neko premembo v besedah; a dr. Pajer, porocevalec v tej zadevi, je bil ze posui pesek na svoj predlog, zato se ni mogel vec premeniti. Slovenci so gla-sovali za premembo, Italijani proti njej. Nasim di-jakom bo gotovo mo6no ustrezeno, da dobijo to podporo, ki za6ne teci o priliki cesarjeve §tiride-setletnice. K letu razpiseta se pa se dva stipendija iz ustanove dezelnega glavarja grofa Coronitfja, tudi po 300 gl. Omenjena miloscina razdeli se 2. decembra med nekatere zavode zato, da pri-pravijo tisti dan svojim ljudem kako zabavo, in si-cer dobijo: zavod za gtuhoneme 50 gl.; mestna hi-ralnica, sirotnisnica Contavalle, ustav zapuscenih otrok in blazne v zenski bolni§nici (na roko mest-nega municipija) po 100 gl.; nadskofijsko semenisCe Andreji§6e 100 gL; zavetiSee sv. Jo2efa 200 gl. (po-kroviteljica Angelina baron'ca Bitter); dru^ba sv. pofiakati. 0 namenu, o nalogi in koristi druStva imam Tarn pa mnogo povedali. Namen in naloga sta dvojna. lino aamo kazo nam jasno prvi namen, namrofi tolo-vadbo. Eake vaznosti je cloveku telovadba, spozhali so u2a stari Ijudje pred Kriatovim rojstvom, kajti glavna toCka v odgoji bila jo telovadba. Om je nam-rcfi najboljie sredstvo uriti in krepitr n-io telo, le po njej zadobe na§i ndje pravo gibcunst in proznoat, Kak velikanaki razlo6 *k m»>d telovadcem in netelovad* cem 1 Tclovadec je g«b6»*n, njegova hoja claatidna, vsako njegovo kretanje in gibanjo elegantno, polno moike kreposti in moci *, med tem ko je netelovadeo pogosto okoren in neroden, da ae mu mora vsaWd\> skoraj smijati. Takv predurst daje telovadba; kaj pa pri vojakihP Telovadcu an v*e vaje satno Sala, netelovadeo pa se desolkrat vcc ttudi in trpi, da bi ae kamnu smilil. Poleg tega ima telovadba velik opliv na telesno zdravje, kajti vsako kretanje in gibanje poipeaajt' pretakanje krvi in nas varujo hudih bolezni. Krepko n zdravo telo pa upliva tudi ua dusevno delovaaje. Zdrav Clovck zm zadovoljno in veaelo, ne lotijo ae ga z lepa otozne mi.ili, k-toie bi mu utegnilo gie-niti zivljenje. V dokaz temu nam je stari pregovor: ! flmona saoa in corpore sano"" t. j. zdrav duh v zdra-vem tolcsul Po pravioi priporocajo tcdaj zdravniki in pedagogje telovadbo, ziasti udadiui, 0 tm jpa 40fy|j, oy^om rc# « tm dplgo4*»i*i Vincenca za uboge 100 gl.; za Studsntovsko huhi-njo 100 gl.; zavod sv. Alojzija 100 gl; bolniSnica usmiljenih bratov za blazne 50 gl. Na to je poro6al dr. vitez Tonkli v imenu dezelnega odbora o volitvi Antona N i g r i s a v kup&jski in obrtnijski zbornici goriSki, Volitev se potrdi brez ugovora in brez razprave. Novi po-slanec je zapustil dvorano za tisti das, ko je bil govor o njegovi izvolitvi* Slednjie je predlozil isti porofievalec v imenu dezelnega odbora rafiune za left) 1887 in pro-r a 6 u n e za leto 1889 vsjeji {^a,lo|fov, katere oskr-buje dezelni odbor. Potem so bile, volitve v posamezne stable od-seke, pri katerih so bili voljeni: v legalni ali postavni odsek: dr. vitez Pajer, nafieMk;, dr. Abram, Benardelli, Ivanci6, dr. Nik. Tonkli^ ^r.'Venuti, dr. Verzegnassi; — v finaufini odsek; dr. vitez Tonkli, predsednik; dr. GregprfiiB, baron Iiocatelli, dr. Maurovich, A. Nigris; Evgen baron Bitter, dr. Rojic;vpeticijski odsek: Ant. pi,Dottori, naCelnik; Del Torre, IvanclC, K<»cijan8i6, Kovafiife, Mahorcic, dr. Venuti. Ker ni bUo druge tvarine, o kateri bi zbornica razpravljala, sklene de2eM glavar sejo ob \XU pop. — Tret j a seja bo v ponedeljek 17. t. m. ob 5. uri popoludne. Ljubljlanski „SokolK praznoval je petindvajsetletnico svojega obstoja po vzporedu, ki smo ga objavili v zadnji Stevilki. Slavnost vrsila se je tako velikansko, Castno in si-jajno, da nam ni mogofie popisati v tednikn posa-meznih to*v*ek. Vendar ho6emo pa dati svojim cl-tateljem popis vsaj ene tocke iz ob§irnega progra-ma, po* kateri naj potem sodijo druge. Za vzgled naj nam sluzi n. pr. slavnostni sprevod po mestu. Ljubljansko telovadno druitvo in deputacije udelezile so se ga v nastopnem redu: 1. Deset jezdecev Sokola Ljubljanskega. 2. NovomeSka god-ba. 3, Starosta Sokola Ljubljanskega s starosto Sokola Karlovskega in starosto Sokola Praskega 4. Sokol Prazki. 5. Sokol Plzenski. (J.Sokol Melniski. 7. Sokol Chrudimski. 8. Sokol Vinogradski. 9. Sokol Strakoniski. 10. Sokol Takorski. 11. Sokol Vam-berSki. 12. Sokol Brandygki. 13. Sokol Sobeslavski. 14. Sokol KraljevograSki. 15. Sokol Belkfimovski. 16. Sokol Piseski. 17. Sokol Nymbui-ski. 18. Sokol svojih posluSalcev, aaj se je uze dovolj pisalo v koristi telovadbe. Govoriti hoLem nekoliko obSirneje o drugem namenu drustva, ki je pa narodne vainosti. Kar nas je danea tufoij zbranib, ainovi smo end matere, si novi matere Slovenije! pod mogoonimi okrilji avstrijskega orla! Nas narod ni velik, meje nn&e zcmljo niso obSirne. Ali kakor nam prica ne-prist ran ska sodaica, zgodovina, segala je v prejsnjih stoletjih dalec* 02z danaSnje meje. Nasi ocetje gospo-dovali so do Verone, oni so gradili zidovje ataros-lavnerau O^I«ju, oni so zidali Trat. Cedad in Videm, oni dali so ime nafiej prelepej Gorici. A zdaj? — Te zapuacine niamo znali si obvarovati, izgubili smo jo. Nasi sosedje potisnili so nas 6ez ScCo nazaj ter aegajo vedno dalje in dalje. Unicili so nam malo-ne uze ves alovanski znaoaj. Z vsemi eilami stiskajo in pritiskajo nas ter tins hocejo potujciti. Ali naj se jim vdamo ? — Ne t to bi bilo prearamotno 1 Vzbuditi se moramo k delu. NaSa prva skrb naj "bode, da si oh-ranimo svojo narodnost, svoj jezik, svojo" materiaSoino. Napeti moramo vse vile ter zastaviti v ta nameii vbb svoje dusevne in gmotne moCi. Dislatf moramo vsi za enega, eden za vse I NaSi sosedje so mogocni po stevilu in pc sredatvih, katera so jim na razpolaganje v dcaego njih svrhe, katere ne izgube nikdair izpred o5ij. Poanemajmo ji^l Kar je njim dovoljeno, se nam ne bo prepovedovalo: Zwritti so mprajno todi jnj, m fy dvkm KouHmsk* '1& Sokol Brevnovski. 20. Sokol Byd-zevski. 21. Sokol BudejeviSki. 22. Sokol ZagrebSki in KarlovSki. 23. Sokol Pokupski. 24, Sokol Goriski. 25. Sokol Savinjski, 26. Sokol dolenjski. 27. Sokol TrzaSki 28. Kolesarji iz Zagreba, Karlovca, Jaske, Celovca, Kranja, Novega mesta in I^ubljane. 29. j KaiimiSka godba. 30. Zastopniki koroskih Sloven-cev. 81. Pevsko druStvo „Slaveett. 32. Pevsko dru-stvo „LiraK v Kamniku. 33. wBralno druStvo" v Leleznikih. '34. CitaMca KamniSka. 35. Citalnica Kranjska. 36. Citalnica Ljtrtdjanska. 37. Dramatic-no druStvo. 38. Oitalnica SkofieloSka. 39. Citalnica Postojinska. 40. Citalnica SiSenska. 41. Bralno druStvo v St. Jurji nad Kranjem. 42. Citamica v St. Vidu nad I^ubljano. 43. Citalnica Sezanska. 44. A-kademicno druStvo „Slovenija«. 45. Akad. druStvo „TrigIavK. 46. Bralno drustvo v Kranji. 47. Bralno druStvo v Idrjji. 48. Kokodelsko druStvo v Ljub-jlani, 49. Rokodelsko drustvo v Sent Vidu nad Ljub-ljano. 50. Bralno druStvo v St. Petru. 5L Deputa-cija iz BraslovB. 52. Ljubljanski Sokol. Tako uvrsceni sprevod, v katerem je bilo 19 zastav, pomikal se je mej gromovitimi „na zdar" in „zivio* -klici gledajofiega nebrojnega obSinstva in obsipanjem s kiticaini po krasno z zastavami otuSenih Ljubljanskih lilicah, in sicer po Marije Te-rezije cesti, Dunajski cesii, Gospodskin ulicah, cez sv. Jakoba most/po Starem trgu na Mestni trg. PriSedei pied mestno hiso, iuatavi se sprevod, gosp. Ivan Hribar in gospoda starosti PraSkega in Kailovskega Sokola pa izatopijo, da pozdravijo gosp. zupana P. Grasaellija, ki je onduna dolu mest-nih odboruikov prifiakoval sprevoda. Gospoda 2upaoa nagovoril je gosp. Iv, Hribar nekako tako; nFrcblagorodni gospod zupan! Ko se je osno-valo naSe druStvo, vladal je v tej start hi si toj, nam aovrazon dub. Proti temu duhu nioralo se je boriti naSe druStvo, cegar odboraik ste biii in Segar clan ste se sedaj Vi, preblagorodni gospod! DruStvo naSe ponosno je na to, da stoji clan njegov na celu naSej stolici, ponosno je na to, da tudi slavni mestni zastop ve zasloge njegove za narod slovenski in mesto Lju-bljansko oeuiti. Ba§ Vi. preblagorodni gosp. sfopan, bili ste, ki ste v seji mestnega zastopa izpro&li misel, naj zastopstvo mesta Ljubljanskega v imenu stolice naie odlikuje druStvo s tern, da mu daruje za najbolj-iega telovadca dragocea dar; Vi, gospod 2upan — in 8lavni zastop pripomogli ste tudi v Urugetn oziru, da se slavnost petindvajsetletnega obstoja droSlva more vrSiti tako sijajoo. Radi tega zahvaljujom se v ime- | nu druStva Vain io alavnemu zastopu ter Vam kliSem i Slava! 2iveli!» Burni „zivioa- in „slava"-kliei sledili so govoru gosp. staroste, ki je po koncanem govoru prcdstavil gosoodu zupanu oba predatojnika bratskih Sokolskih druStev. | Gospod 2upan Grasselli odgovarjal je na to v krepkem govoru, poudarjajoc" vaznost tclovadnih ! sosebno Sokolskih drustev, ki so prava oarodua garda. Spominjal se je osobito zasiug BSokola" Ljubljanskega, ¦ za koje zaslnge ma mora biti vse alovenstvo, najbolj pa stolno mesto Ljubljana hvalezno. Izrazil je svoje veselje na tern, da ima Ljubljana cast gledati v svo-jem ozidji drage goste s CeSkega in Hrvatskega in zaklical gosiom, vaemn Sokolstvu, osobito pa Sokolu Ljubljanskema a^ivioi* kateremu vskliku so se pri-druzili mestni odborniki in nebrojno obcinstvo. Zatem povzel je besedo starosia PraLkega Sokola dr. P o d 1 i p n f in v krasnem, nauduseaem govoru iarazal ijubezen naroda CeSkega |do Slovencev in veselje, s kojini so oeikt Sokoli popotovali ne bojec se zakaj se trudimo. Ce na to pozabimo, ne smemo se 6uoiti o nevspehu. Z Le!ezno vatrajaostjo in neupo-gljivo voljo moramo 6& blizati korak za korakom svrhi, katero smo si stavili. Ona nam mora stati vedao jasno pred oSmi, ona nam mora biti voditeljioa pri na§em de'lovanji. Katera je pa ta svrha ? Prido-biti si Last, ki so nam jo zapustili nasi dedje, in to, kar nam gre po pravici. Kaj bi oni rekli, ki so se tako slavuo bojevali in priborili si toliko slave, ko bi vstaii iz svojib grobovic videli naSe hlapfievanjeP naSo nemaroostP Gotovo bi se nas morali sramovati, z gnjusom bi se obrnili od nas, nevrednih potomcev, ki sramoto delamo njikovemu imenu. Zato vatanimo in poBluzujmo se pravic, katere so nam zagotovljene po dr/avflem zakoou; ne smemo ve6 biti duievni lobori na lastnem domu, na svojih tlch moramo se dutiti kot samosvojt. Da pa io dose2emo, treba nam dobre volje in poguma, treba previdnega, doslednega, resnega delo-vanja in Lrtov. Z malomarnostjo, bojecnostjo, lenobo, pri6kanjem in mejsobnim nasprotovaojem ne dose-zemo ni{esar. Eedor tako ravna, ni narodnjak, on je aovra&oik naroda, on mu prizadeva ranogo yq6 zla, nego naj, sagrizencjai sovra2aik. Gotovo Vam je zna-no, slavna gospoda, kaj obetajo narodovi nasprotniki nam, ki se zavedamo svojih (dol2nosti in ki spodbu-jamo tudi drage k tenia. A bati se nid 1 (Koneo prihodnjiC.) trudapolne poti v belo Ljubljano, dobro vedofi, da jih bode mesto, ki ima take odlicne mo2e na 6elii, kakorje gosp. zupan in kakor so gg. odborniki mestni, 8r<5ao vsprejelo* Ko je §e starosta Sokota Karlovikega gosp. pro-fesor Vambergar izrazil svojo zahvalnostvimenu Hrvatov in zaklical „slavoK gosp. zupanu in mestnemu zastopstvu, jel se je sprevod pred mestno InSo defilu-joc pomikati preko Valvazorjovega trga, Voduikovih ulio, Sv. Pftra ceste nazaj v 6italnico, kjer se je raz-gel. Sokoli in goatje imeli so potem skupea ob»d na okra§->nem vrtu „r»ri Zvezli*, kjer je bilo euti mnfj-^o nauduSenih govorov, kakor gosp. prof. V a m b e r-gerja, podstaroste SokolaTiiaSkogagosp. Kari-Sa itd. Mej obedom svirala je izvrstno godba Kamniska. (ioriSki „Sokol". Ko smo v zadnji Stevilki svojega list* porocali . o slavnosti goriskega ffSokola," nismo imeli Se vseh podatkov pred ofitui; zato amo morali le v glavnih potezah ozna^iti Sepo svefiaiiost. Tudi dunes nirnamo vsega gradiva v rokah, izmod tiga, kar nam je doslo, j podali smo svojim difateljom naslednje tocke. C. kr. o k r a j « o gluvarstv o prepovedalo ! je 8okolomvdru»tveno obleko v mestu z naslednjim | odiokom: St. 13513. Slavn^mu telovaduemu druStvu j BSokol* vroke predst juika Aotona m. g. Obizzi in j o njepovi nonazodnosti dcustveaemu tnjntku g. Karlu j PrioSicu v Gorici. | Ker je s dne 2. septembra t. 1. nameravana ; slovesnoat slovenskega telovadnegi ilru§tva Sokol med | prebivalci m»'8ta veliko razdra^enje prevzro6ilo, iu ¦ ker dohajajo io zuganja toliko hi^nim pose.stnikom, kakor tudi tema glnvarstvu, sern primorm otnejiti predlo^eni program, onib to6ek, ktere bi vtegnile prevzroditi deiuonstracijo in poailstva. Ptnji gosti tocka I. programa zamorejo spreje- ! ti biti aamo po drustvonem predstojniStvu in o tej i priloznosti se ne sme razgrniti ne zastav ne druga j znameuja. j Tudi ne smejo delezmki obleCeni priti v telo-vadni ampak v navadui (civilui) obleki. ! Uhod v mesto in na kraj slovesnosti ne sme biti skupen (korporativen), zastav, dru§fevenih znamenj in telovadne obloke se zamorc posluziti le v zaprtih prostorih, nikakor pa ne na prostih cestah. Tudi se ne sme kincati prostorov slovesnosti i ua zvunaj ali pri vhodu. Splob se mora vsa slovc- J sttost omejiti ie na zootranje prostore. j Za natancno spolnitev tega ukaza in za vsuki I prestopek delezuikov odgovoren osebno gospod dru- I stveni predstojnik. ] C. kr. okrajuo glavarstvo v Gorici 31. av^usta ! 1888 c. k. dvorni svet Rochbach. I GospodiLna Irma Fabijani p.izdravila je navzoCe gosce, in posebe se ljubljanske in trzalke J sokole s temi Ie besedami: Slavna gospodal ] Gospod starosta kot predseduik naSeg-i dru§tva je ie I pozdravil vse dosle goste ter zahvalil se jim za cast I katero so nam skazali. - I Dovolite, slavna gospoda, da Vas pozdravim tu- j di jaz v imenu svojih tovarsic, jorilkih rojakinj. Ko I smo videle svoje brate, krepke Sokole, kako poguin- i no se postavljajo za svoje druStvo in za norodno stvar bile smo jako vesele. A se vesf'lejSo smo danes, ko | vidimo, da nase hrabre Sokole 6aeti tako mnogobroj- | no slavno obSinstvo. Zato se nisem mogla premaga- I I ti, da ne bi presreno pozdravila -vseh ceatitih gostov j |v svojem imenu in imenu vseh goriSkih narodnj ikinj I Bodite nam srSno pozdravljeni vsi eestiti goatje. J Med navzo5imi vidim pa uokatere rojake vitke j rasti in krepkih zil, ki se odtiknjejo po svoji krasni I noSi, po rude6ib jopicih (srajcab) in visokih sokolskih I | poresih ter po cilem vite^kem koraku. Vidim rojake i doile iz bliznje^a Trsta na obalih jadruuskega mor- I ! ja, in doale iz Ljubljane, ki je sree Sloveaije. Ti slo- I venski junaki so si poslavili svoje ime v svoji ozji I domaCi.ji; ali glas njih vrlin sega dalec1 6ez domaLe I meje. In danes jih imamo v svoji sredi; po6astili so J na&9 mlado sokolsko druStvo; pocastili so nas, gori- I ike Slovence. Tern slovenskim juoakom, ljubljanskim I in tr2askim Sokolom, naj velja Se posebo moj po- I zdrav. Sprejmite vrli Sokolci najtoplejio zahvato i>a I •Toj rodoljuboi trad; sprejmite prijazen pozdrav od I gonSkih rojakinj, ki Vam kliSemo: Dobro do§H! ( Ziviiii Gospod starosta pre&tal je po svojem nagovo- I ra nftslednje dosle brzojave in pozdrave:! „Ear je slavec na GradiSfii (Simon Gregor5i5) duhom to naj bode goriSki Sokol telom. Pokupski (Pokolp-ski ali ob Kolpi) Sokol v Karlovou/ — „V telovad-nici zbrani Sokoli klidejo Vam, dragi sobratje, k da- I naSnji sveLanosti burno: Na zdravje I na svidenje v I beli Ljubljaai! Ljubljanski Sokoli." t — ,Iz semena, danes zaplojenega vsklij fivrst in mogo^en Sokol go-riSki f Ekar Gartner v Ljubljani." — ttOdbor slovenskega jeza v Brdih vogdi Sokolu visok vzlet ter iivljenja mnogo let! Sprejmite vsi pozdrav sloven- I •ke^ajoza*. Z navduSenjem je bil sprejet pozdrav nekega Wtmiiffl* gori*kif» ,8okoJ»,« ki n ni mogel a* sebno vdelc^iti prve slavnosti. DatiCno pismo se gla* si: Slavni odbor goriSkega Sokola 1 Pred skoraj dve-ma lofcoma razmotrivala sva s prorano umrlim prija- j teljem, blagim Vatroslavom Habetom goriSko, osobito naae razmere v potujeetii Gorici. SpoznavSi, da je j naSa odrasla mladina v.Gorici vefiinoma tujemu vpli-vu Izpostavljena ter tako za nas ne le zgubljena, ampak tudi pogibclna, kajti „poturica je hujSi od Tur-5ina," mislila sva, kako bi so dalo tema v okom [ priti. — Edino sred&tvo za to naSIa sva v narodnem I druStvu, kakorgno imajo na§i bra*je in ktero naziva-jo .Sokol." Koliko truda pisanja in agitovanja je bi» lo treba, da so je moglo misliti na zatek ,GoriSkega Sokola" ! Veliko poz>tvova!no8t in rtesebi&aost— kazal je pri tern zapodetji ravno raujki Habe, ki se je trudil zlasti % nabiranjera bodofiih druStvenikov in podpirateljev. Ijihko rc(Sem, da bi se ne bil tako [ precej porodil „GoriSki Sokol," ako bi takrat ne hi- j lo ravno blagega Vatroslaya. se ko je bil na amrtni postelji dopiaoval mi je prav pogosto ter mi je toplo . priporofial ze vs^anovljeno draStvo, kterega ni mogel vec navduSevati in vspeSno pod pi rati. Po njegovi pre-rani smrti me je novo druStvo moSno skrbelo ter nisem bil gotov, ali obatane. Hvala Bogu io pozrtvo-valnosti visokorodnega gospoda grofa Obizzija prve-ga Bthroste in vseh gg. odbornikov, da se je druStvo veudar ohianilo, utrdilo in skoraj ze popolnem razvilo. JutrajSnje sloveano odprtje „Goriskega Sokola" bodi todaj dokaz na zmiaj, da niso se zastooj tiudili zncetniki tega druStva in njegov slavni odbor. Dan 2. septembra 1S88 bodi za gori eke Slovonce zname-nif. ter znak nekakega preporoda goriSkih slovenskih prebivalcev. Iz globofiioo erca moram 6estitati na3emu druStvu k tomu >love3neran nastopu v javnoat, ter mu ztovaluosti, pristopltt k BSokolom*o kajti tako pri javnik nastopik, kakor v privatnem 2ivljenji bodilaje za njimi ccna senca nem-Skutarskega sovrastva. ^Sokol"* pa, coravno po Stevi-lu morda. preeoj skreen, ni oaiagal h ui se dal upo-• gniti. anipak tem srineje se je podal na narodno de-. lo in danes stoji na vrhunoi svoje slave. Prirejal je narodne voselico in budil nnodno zavoat v meatu in okolioi. Ko je bilo tu seme rodoljubja in narodnega ponos-a zasejauo, razSiril je svojddokrog, in sodelo-val jo povsod kjerkoli na Slovenskem eo se prireja-le narodne slavnosti, na Kranjskem in Stajerskem, na Primorskem in Kiroskem. Posebno castno pi je to, di clanovi za take, vfiasih drage iziote, nikdar niso drugodi iskalt pomoci in podpors, ampak vse strosko B0#8ami trpeli in jih radovoljtio polagili na oltar do-moTiue, Ne sanio to: drustvo je, akoravno ne bo g a to, podpiralo narodne zav ode in u s t a no vezzoatnimivsotami. < Poleg te narodne poz>tovalnosti so je dru§fcvo prikupilo se posoboo se svojim lepim iu dostojaim vedenjem. Na drustvono 6»st se je glodalo skoro kakor pri Castnikih. Pri vseh mnogobrojnih izlotih se je disciplina izgledno vzdr^evala in Se pri ontalem ob-ciostvu so drustveniki se svojim mozkim taktom ztia-li vedno zabraniti vaak nered. Ni cudo, da je narod to dru§tvo pri vsaki pri-liki obsipa! z znakovi svojih simpatij, in s ponosom se sme „SokolH ozirati na svojo preteklost, na slavo svojo! Pozdravljen nam torej BSokole" ob tvoji 25let-nici 1 Stopaj vrlo naprej in dvigaj svoje peruti v po-noa Hlotenije! (Iz 8Slov. Nar.") Od meje beneSke, 11. septembra. — Prito- 2il se je bil „Slovenski joz* do c. kr. poStne direk-eije v Trstu, ker je maujkal slovenski napis nad vhodom c. k. postnega urada v Dolenjah. Prito^ba ima dober vspeh. Zdaj je poleg italijauskega tudi slo venski in nemski uapia. Tako se javno spo-Btuje po avstrijskih temeljnih postavah zagotovljena enakopravuoat do^olnih jezikov. In tako javno apoSto-vanje postav je tukaj ob meji toliko boij potrebno da ne trpe uradi na dobrem imonu. Nadjamo so, di bode ta slovenaki, nad c. k. postnira uaadom v Dolenjah stojeui napis vsem, ki ga bodo videli, v zua-menje, da je Avatrija provi^Ha uarodum, —• JZ AjdOVS^ine, 12. sept. — Moato notarja za naS okraj je ia od dalj 2asa razpisano. Za nas je to raesto zeio potrobno i» va2no, ker postava zahte^a, da vsa javna pi.sma izdeluje in legalizuje c. kr. notar. Slovenci prttrabujemo notarja, ki more in zna z nami obcevati, ki razume, kaj gelimo, da bi se v na se listine zapisalo, ki yi z eno aeseio tak, kakorSne-ga zahtova notarijski red z dno 25. julija 1871 dr2. zak. St. 75. Zdaj pa smo izvcdeli iz gotovega vira, da se ppnajaL__k nam..za_notarja_nekLgosp.od,_ki._ne. ume ni besedice slovenske. Mo2 je priataS one stran-ke, ki vidi v Oorici kot prave meScaoe samo Itali-ne, ud^druStva „Pro patria", dobivajofiega podporo z enstran meje, in manj kot naklonjen vsemu, kar je slovenskega. Ta moz je upal, da dobi pri goriSkem magistratu mastno siuzbo iu da poetane kedaj vre-den naslednik sedanjega mestnega tajnika, ali tu. se mu za sedaj §e ni posre^ilo. Ziveti je pa vendar le lepo, jesti in piti je vsak dan potreba. Zato jo za-col sedaj povpraSevati, ali ne bi dobil Iahko notari-jatskega mesta v Ajdovaciai. Kompetentni krogi so mu odgovorili, da ne, ker ni zm^^en slovenS6ine, ob jeduem pa mu je nekdo nainignil, naj gleda, da dobi spricevalozmoznostitegajezika, od katorega si bodi ucitelja, ki je znan Slovenec. Mo2u se je zdelo, da to ne bode to2ko dose6i, tedaj je poslal svoje prijate-Ije k vec znanim slovcoskim ufiiteljem — in zato imamo zanealjive price S — ali bi mu ne mogli do takega in takega spricevala pripomoSf. Na§i ufiitelji so tako zahtevanjo zavrnili, ker dobro vodo, da oai niso poobla§6eni taka sprifievala izdavati. Ali to na-Sega notarijatskega kandidata gotovo-ne ostraSi, kajti zuani ucitelj, ki je bil h slu^be odpuScen, in ki je §a potem taka spricevala izdajal Se zivi. Up je toroj so zmerom dober ali priprosti ljudje izgublja-mo vse zaupanje v veljavnost takih sprieeval ia v postopanje ouih, ki jim usilujejo postavno moc. Imamo ze italijanskega soduika in italijanskega davkarja, naj bi se nam prizinoalo vsaj z italijan-skim notarjem. Slavno c. k. urado, ki imajo nad tern Suvati, opozirjamo ua to preeudno okoliSfiino ter jih proximo, naj zalitovajo od mo/a, ki bi imel poatati notar v Ajdovs&ni, popolnoma znanje okrajnega, t. j. slovenskega jezika, di bo mogel kot bodoLi notar zadoatovati prodpisom zgjriij navedenega notarijatskega reda. Izpad Kma, 10. sept. — „Skrbi in huda leta — morijo ubozega kmeta") Vaak dan novo nadioge napadajo nan ubogo kmete. O visokih davkih iu sia-bih letmali 2e ne upamo ve6 tarnati, ker so to zdaj zastarelo in obrabljene pritoibe. Tudi o narascajo&h dninah („zovdiha) in o zmerom vecjih zahtcvah na-s h dnevnih delavcev je brezuspeSuo pritozevati se, ker tu smo nekoliko sami krivi, ko so nekateri iz-med nas aa.iu dclavce pokvarili. Ali tudi brez tega oataje nam se polen ko§ pritozcb in zdihovanj. Po-glavitna nadloga, ki na3 zdaj tare, je, da nam sedaj naso krave „pometajoa (naj se temu izrazu ne sme-jejo oni gospodje, Ki vedo samo, da ae „sobe pome-jajo*). Pri nas vj go rah dobivamo poglavitni zaslu-^ek ia dobiSik od nase divine. Lita in so6ivja ne pri-delamo toliko, da bi so mogli pol leta 2 njim redid; torej vse nase zaupanje stavimo jedino le na 2ivino-rejo. Ze drugo li'to pa teee; da nas je zacela tu huda Siba tepsti : nase krave pometajo, zlasti v Dolali, Gabrijah, m* Volarjih in na SeliS6ih in zato nimamo ni telet ni mleka, tedaj tudi ne mas(a in sira, ki sta nas poglavitni pridelek. Crodi se, da vec ko polovi-ca, pti manjaih gospodarjih pa tudi vse krave povr-isjojl Kaj naj zacno potem ubogi kmet s takoi kra-vo ? AH naj p zastonj redi vse leto, ali pa naj jo meaarju pod ceao, skoraj za uic proda, ker je iivi-na daudanes tako dober kup ? Nasi kmetje so za-voljo tega straSno zbegmi in pre3traseniv ter zo pri-povedujejo med seboj prerokovauje sv. Bembilje, da pridejo Lasi, ko se zgubi govejo semo in da, ako najdejo med Trstom in Dunajem jedao samo kravo, jej zlat zvonec na vrat obwijo! Tudi kmet je toliko razumeu, da spozna, da pri vsaki nesreei in bolezni p trebapomocka in sveta iskati. Tudi naii kmetje so zuceli v Toimin ho-diti, kjer bajda stanujo od novejSoga 6«sa neki zivi-nozdravnik. Ali kaj prmagi, 6e pa nas ta rao2 ne razume, de ne ve, kaj se p avi „krave pometajo" ? iPraSali so kmetje za svet v Ickarnici, kjer nas vondar za silo razumejo, in svetovalo ae jim jo, naj kli-dejo om?njenega zwiuozdravnika, ah ob jednem se je opomnilo, da bode t.;ka pot „kogtala". Ta pa ni ieden pojedini slu^aj, tu nc gro za slucojno b-dezon, nego tu je o b-e" a, e p i d e m i 6 n a b o 1 e z e n, iu zato je po naSem moenji sveta d^lziost c. kr. obla-Btnij, da dajo to bolezan nemudoma (n. p\ kakor nedeljske ocon»Sti) po Bvoj:h oiganih prci">Uati, da ukliCejo ziviuozdiavniSko kotnlsij), ki ima dolofiiti u zrok tej neoavudui bolezni ter n:'.svotavati pripomoc-ko in pomagati kmetu davkopltd^valcu v njegovi si-li iu nadlogi. Ako kmet osirnmaSi in pride na be-rdSko ^alicu, tedaj se tudi dj'^vui nmyitek »thm, kor ne bo vec hko vestaega in zanesljivega pla5e-valca davkov v denarjih in v krvi! Zato pomagajte nam, ako hofiete sami 2iveti! Na Serpenici, 5. septembra. — Na vabilo blag, g. dr. viteza Tonklija, drSavnega poslanca, seSlo se je v soboto, dne t. m. na Serpenioi lepo Stevilo ob-6inskih moz, da so svojega poslanca 6astno sprejeli, Po kratkem prcstanku na Serpenici odide g. vitez v Bole. Tudi Bolcani so ga castno sprejeli. 2. septembra, tofino po popoludanski sluibi bo-zji zbralo se je blizu 120 volilcev, posrednih in ne-posredoih, katerim je g. vitez polagal rafiua o svo-jem d(;lovanji v drzavnem zboru gosp. poslancc na-govori navzoce s sledecimi besodami: „Slavna gospoda! Slavni mozje! Povod temu shodu dal je shod v Koboridu. De-lovaujo moje Vam je znano vie iz casopisja. Oaieni-ti pa moram posebe, da poslanec hodi mnogokrat tr-njeyo pot. Treba je boriti se z Ogri, ki so spretni politiki. Posregilo se je g. dr. Poklukarju, ki zasoda 6astno mesto med Sloveuci, marsikaj doseci v dele-gacijah. V drzavnom zbaru sem si pa jaz piizadeval v justiCnem odseku (Cegar predsednik sem bil,) pri-boriti. Slovencem marsikaj.B Glede narodnega vpraSanja pravi g. poslanec, da je ueobhodno potrebno afiiti se druzih jezikov na podlagi materinskega jezika, »SpoStujmo tudi nemski jezik, kot jezik vlade in vladarja. Nasprotno pa zahtevajmo, da ur.adniki in u&telji, sluLbajoet na Slo-venakem, razumejo slovenSfiino." G. vitez omenja dalje da stane nas' oborozeni mir ogromne svote. Ker pa druge vlade delajo veli-kanske napredko v strelivu ne sme nuSa vlada zao-stati. Preracunjeno je, da bo stala v Avstriji pripra-va noyega streliva 33 milijonov. Skrbcti bo, da se ti stroSki pokrijejo s tako imonovanim Bluksusomtt (Lu-xussteuer). Slavno ministewtvo obd«.cilo je Spirit, in misli s tern pridobiti 25 milijonov gold., b katerimi ho5e pokriti vojaSke stro§ke, skreiti hiSni davek in zmaojSati ceno soli. T o n k I i. „Zmiraj si prizadevam, zadobiti de-narnih sred.stev za popravljanje cest. PosreSilo se jo mi za ta namen dobiti denarno pornoc*, s katero so vze odstranjeni klanci iz Gorici do Kpborida. wZa Prodelsko 2eleznico sem se vze od za6etka poganjal, dasirayno so se mi nasprotniki posmehovali, a ker bo pozneje uvidoli vazaost te zeleznice, mislim, da bom mogel vo tej zadevi prihodnjio vspeSnejSe delovati.* Zapan Jonko. nProsim g. poslanca delovati na to, da bi smell raznosuaki (haezirarji) so zaoaprej prodajati svoje blago ne le kroSnjarsko marvec tudi v vozeh." T o n k I i. BV tej zadevi sem storil, kar je bilo mogoce, ali od malih obrtnikov imamo strasanski upor. Pride pa «» tej zadevi nova poatova." G. vikar Karin^iC. nKer so naSi kraji znani po nerodovitnosti kam3nii;e zeinlje in ker se bode kr&lo opravilo raznosSakov, zato nasvetajem naj dela g. vitez na to, da se v nasih krajih uvedejo obrtnijske sole, katero bi Ijudstyn- pornagalc." Z u p a a CezsoSki prosi, da bi se regurilala Boca, katera oduasi od leta do Iota veliko plodovite zemlj<\ I^agar France pove, da je v teku kratkih let odnesla Toca ^lagarjem nad 30 ci-alov orne zemlje, T o n k 1 i svctilje, naj se prosi drzavni zbor za pomoS in obljubi, da bo prpSojo podpiral. Logar Franc s Serpenico: „Erar nani jo ribarstvo v So5i vzel; torej naj skrbi tudi za njeno rcguiacijo." Zupan Zagar Ferd raeui, da bi bilo u-mestno dajati le cnim obuinara podporo zu rogulira-nje, kjer je dokazano, da neka silo in sko.lo dela. Kurindic. BMisli:n. da govorim iz srua vseh navzocih vo itcev, ako i^razim zanpanjo za trud in po^rtvovalnost, do g. poslanca. Vab'.m zbraee, naj mu trikratni Jiviol vskliknejo. To so rudostno izvrSi. T o n k I i. „I«noBadili sto me ! YaSa zaupoost j mi dajo pogum zanaproj so krepkejSe postopati." Va-' bi vsklikniti trikratni Bzivio!tt presvetlemu cosaiju, | kar so posluSaloi r.idi iu navduSeuo storili. Iz Brd, 10. aepf. — Pohvala ocetova d6 prid-nim otrokom prav dobro pri srei, kakpr mazjlo pre-ganja jim trndr.ost in krcpSa jim zivce za nadftljuo delovanje. Eaako naj upiiva pohvala, ki. jo doSla z Dunaja* BSlovenskeinu jozurt in drugioi briskim narod-nim druSfcvora v odgovor na skupno adrcso, poslano o priliki bnsko slavnosti (24. junija t. 1.), s katero so slavili B ici (monda prvi) 401etnico cesarjevo. V ta namen objavimo glavarstveni nemski dopis v slo-venskem prevodu: B§t. 162. — Va§e blagorodjel Visoko c. krf names^.niStvo rni je z ukazora od dne 22. julija, 1888 St. 1056[P na povelje najvisega.; kamorniSkdjga urada, Njegovega ces, kralj. apostolsKega' Voiifiaustva nalo-iilo, naj Foditeijem narodaili drult©? ?, B r d i h za njih lojalne in patrijotiene izjave o pri-liki proslavljenje vladarake 401etuioe Njegovega cea. in kralj. apoatol«rega Velicanatva popolno prizuanje izrecem. To Vani dam naznanje a pristavkom, da se cu-tim potfeaoenega, ko smem VaSemu blagorodja o tem priznanji Vaiih dinaatiCnih in patrijotnicnih izjav apo-rcCiti, C. k. okrajno glavaratvo v Gorici, dne 28. av-guata 1888. Voditelj urada. Strasaoldo a. r. Tudi voditelji in narodna druStva v Briih ae cutimo s temviaokim priznanj^m^ podesceoe. Bog zi vi presvitlega casarja Franca Jozefa I. Devin, ll. sept. — Potnik danea alufojno po-tujoc" po glavni ceati, ki pelje akozi Devin, vaa, za Btarih coacv inamenito radi svoje romantitine lege na oballh ainjega jadran»kega morja, je radovedno po-praaeval, kaj poraeni razobcSeoa obcm-ska zastava, ko danea pad ni javnega sejma niti 8e ne obhaja oer-k*eni ahod. DuhovS6ina zbira ao od vseh atranij. K ij vendar to pomeni ? Tcj radovednosti odgovori ti oo-njena rSoJSau, in javi alavnemu oMiuatvu, kaj pomoni danaSnja avecauo8t v tej obfiini. Poslavlja ao dunes od avojega preljubljenega dusnega pastirja vele-eaatitega gospoda Janeza Filipi8-a, dokana njegova dukovna obciaa in oaebni prijatelji. Njemu v slovo in 6astno priznanje %priredila je caatita duhovscina celega dekanata alavnosten, aija-jeli abanket*. DuhovScroi pridruzila ae je tudi De-vinaka obcina se svojim nacelnikom g08p. Mir. Ple-som kakor tudi kopa oaebnih prijateljev alavljenfie-vih. §o veo Ne aamo Deviuski dekanat, ampak te- j di aosedni Komenaki bil je zaatopaa po 6. g. vika-ji , z VojSciee. Med banketom doila je tudi brzojavka j od velee". g. dekana Komenakega, ki je bil osebno za- ; dreaii, aledrSega zapopadka: „Slava alavljeccu! Sla- j va alaviteljem! Dnhom navzocl Harmel." Celo iz tr- i zaSke biskupije udeiezil ae je banketa g zupnik iz | Sv. Kriza pri Trstu. _ j Vea 6aa alavno8tnega banketa glaaili ao ae topi- | ci ter naznanjali vaznejse napitnice. ki 80 bils od- I mev tuiaih arc alaviteljcv tadi prebridke neaadomeat- j ljive zgube. Yisokorodna go8pa Terezija knegioja j Hohenlohe je osebno pocaetila proti koncu banketa | ae 8Vojo navzocnostjc alavijenca in alavitelje ter omi- ; lovala njegovo zgubo. V navzoSnosti viaokorodno go- j spe kneginje napravil je g. zupan napitniCo v imenu | cele obSine zahvaljujog se gosp. dekanu za njegov trud, ki ga je imei za ca8a avojega slulbovanja v prid tnkajSnji obcint Visoko rodaa goapa ncrazuiuec-napitnice v alovens&ni jo ja vendar razumela \z nje-nega vtisa na okoliatojece; kajti izrazila je menda zeljo imeti vae beaede piaane v nemsoini. Pri tej pri- ; liki izroct gosp. zupan po avqjih dveh hSerkah g. de | kanu lep sopek v imenu avoje druzine — in krasno daao v imeuu devinske obcine a primernim napiaom. Med banketom bill ao ae drngi sopki izpoatavljeni. Med drcgimi eden castite duhovs&ne in drugi tukaj-an je Ijudske sole z napiaom na trakovih: nDevinako nditeljatvo v sporain svojema predsedniku." Vae to so znamenja Ijubezni in vzajemnoati, ki je vezala g. dekana se svojo dnhovavino in obcino. Da! po pravici zaluje tukajinja obcina po toli-kem mo^i; kajti bil jej je lu6 in steber v du§nem in gmotnem ozira. Kaj tudi odrine po sklepu bozje previdnosti v Locnik t. j. v vas, ki pomeni neko lo-cenje naj ae tadi vije vmes bistra Soda, vendar vez Ijubezni in udanosti ostatie nerazrnSena. Devinaki ob-dioi, kakor tadi precastiti dnhov§5ini tega dekanata in vaem ki ao poznali gosp. dekana Filipio-a, ostaue veduo v. blagem epomina. Bog ga zivi! Medana, ll. septembra. — Peronospora, trfcna u§; to ste 2 besedi, pred kterima se vsak vtnorejec zgrozi. Hvala Boga 1 do sedaj tttue u5i pri nas §e ne poznamo; Bog nas tadi se y prihodnje te kazni ob-varnj! Peronospera viticola se jo pa pri nas 2e vec" let zaporedom prikazala, posebno 1. 1885 in 1886, tako da vinski pridelki onib let niao bili kaj vredni. Tukajgnji bulj razumni, in preniozui posestniki so si vedeli a precej dobrim vspebom peronospore btaniti, le nizje ljudstvo, ki malo ali ni6 ne bere, si ni zualo pomagati. Tega ali onega nasveta, kterega navadni svet pripuroca kot izdaten pripomoCek, se ni upalo drzati, ker ima malo zanpanja do iznajdeb, ktere so si (V novejdih casih pridobili vinoiojci po innogih izkuSnjah na tern polji. ~ Kako dobro je tedaj sto-rilo veleslavno c. k. nameanigtvo ? Tratu, da je tudi k nam poalalo mo^a, kteri nam je podajal prav no-trebne nauke gled6 peronospore. 8. t. m. namr^C jc ucitelj kmetijstva za Primorsko ter je ob 4 pop. po dokondani sluzbi bozji v Solskem poslopji priCd svoje predavauje o peronospori. S svojim krepko donccim glasom v cisti sloveni5ini, in <5c je bilo zarad bolj-Sega pzumenja treba tudi v domaSi briski besedi, je opisoval zaiietek peronospore, kako ae ona razvija, Sirikaj njeno razSiranje pospeSoje, in kaka se nam je treba te hade bolezni braniti, Prav veselilo me je, ! da ga je moogo vinorejcev poaluSalo, po-iebno tikih, ! ktere nikakor ni bilo mogoce prepriditi^, v kakih mno- ! 2inab se mora bakrcni vitrijol, apno in voila zmeSati, ' ^_UMtigfl.¦ ¦ J.l ............"'-Jl-------------!—!' " **** da se priptavi zdatno §kropilo okuienih tit. Bilo je to predivanje jako zanimivo za vsaccga, tudi za one, ki so o peronospori 2e aem ter tje kaj Citali.— Koneino nam je gospod govoril tudi o ttgatvi, odkril maisi-katero napako pii tiganji in znaSfonji grozdja, pri vrcnji in pretakanji vina, tako da smo morali spoz-nati, da nase vino ne pride zopet do nekdauje slave, ako se ne bomo dr&ili dobrih nasvetov, ki smo jih slisali iz ust g. Cotica. Riven tega je gospod temv-Ijito odgovarjal na vsa nprasanja in odgovore, ktere mu je kdo stavil. Splih pokasal je gospod, da je koa svoji ualogi, da.dobro razume unietno kletarstw.. 2».> lei bi le, da bi'paC v^i posla^alci v spominu ohranili njegovo naarcte, iu s-i po njih ravnali. Po dokoiifia-nem 21/, mi frajiijufc'm _|Wita6evaTiji^'^e~"g7^iipa--tf. ucitcljii v imeuu ceie cbiiua za uj«*gov trud zahva-Iil. T*j zahvali so vsi po^asatoi kaj radi pridruzimo. Iz S^mpaSa. Tuk.ij so m vse oblasti zedtnile, t:i jo in\tr»a .srja stuv.4insr.v:i. — 4. Ob 10. uri alov!»8t.mist v cerkvi, katrr; so n.loK'zi stare-sm^tvo, «.bo diuStvi in Anlska maldina. — ;5. Pj maSi dobi Soiska m'.idina apomink<». — G. ZviC«nja, naatopil je z doom 1. sept. t. 1. svoj Seati tecaj. Narodne rodi-telje, katerim je na tem lezede, da ae njih otroci od'cjajo iz mladilj nog ax podlagi n^arnoga temalj^, j namreiS materaega jezika, naj akrbijo, da avoje otroke ; o pravera 2aau prijavijo in vpiSejo v otroSkem vrtu. | Rodoljnbi ae trudijo, da vzdrzujcjo ta prokoriatni za- | vod; zavedni stariSi nnj ae pa pobrinijo, da bodo imeli kolikor mogoio veliko koiist od njega. Otroci ubogib roditeljev ne placujejo nikake soluine; pre- moznpjsi starili placujejo, kakor jim domafie razmere dopuS6ajo. Kdor ima priliko, poslati avojega otroka v ta zavod, naj je ne opusti, kajti pride <5as, ko bodo Italijaoi silili ae svojimi otroci v nase otroske vrte. Slovenska zasebna dekliSka Sola v Gorici v ulicah sv. Klare St. 4 bo vpiaovala utov,i!en ufiitel j J za Srednje in KambroZko; goapodidna Jnlija JarmAii j v Sv. Kri2i in g.cBa Olga Vodopivec v Rondah; Martin Golja v Vipolzah. I DraStvo za podporo rokodalcev v Aj- I d o v S c i n i priredi v proslavo stindesetfetrio voli-I 6asr.ne vlade Nj'Sgi e. in kr. apoatohkega Velidiiistva, j ceaarja Franja Jozofa I. due 10. t. in. ob 3. uri j popolndue ua zunaujom proatoru goatilnice, bivse g. J J. Hohna, avccanost z nastopnirn sporodoni-: 1. Slav-I nostui pozdrav. 2. Oe3araka. 3. Ant. Hijdnh: „V tiki nofii* 4. Godba. 5. Ant. Hijdrih. nJadransko morje". 6. Godb.i. 7. Zy>. „V bqj*»; 8. D.r Jan. j Bieiweis: vesela igra a petjem „Bob iz Kranja*. 9. j Ant. Foerster: „Slava Slovancnm". 10. Plos. Med J toSkami in pri plesu b> svirala godba veteranska. J Vstopnina k igii 10 kr., sodez 20 kr. K obilai ude-I lezbi, te alovesne veselico, katere Ciati dohodek je j nampnjeu druStvu, vabi vae p. n. co3t. rodoljubo, J najuljudneje Odbor. nSlovenski jez" bo imel svoj redni obfini zbor J z racuai in volitvijo novoga odbora dno 16. septem-I bra t. 1. ob 4 urah popoldao v Biijani. Uljudno va-I bi k zboru vae druStveuike ODBOR. „Podruzmca sv. Girila in Meroda za I Brda" bode imela avoj prvi obdoi zbor v Biijani po I zboru „Sloveaakega jeza" dne 16. 8ept. ob 5l/t uri. I Na dnevuem redu uredba Mpravilu in volitev vodatva. j K obilni udelezbi vabi oanovalni ODBOR. Societa degli avtigiani di mutuo soc-I COrSO v Gorici blagoalovi prihodnjo nedelja J 6 t.im. I avojo druStveno zastavo, kateri bo kuma Angelina I baronica Ritter, po akrcenera 8poredu, to je brez jav-I nega aprcvoda po meatu. To 80 doaegli BCorriere* in I njegovi priatasi, ki vpijejo proti vaaki alavnosti, ka-I tero bi hoteli Slovonoi prirediti v mestu. Ker mora I biti vlada, kakor je uaravno, nepristranaka, zato je I ualiSala rujovcnje leva iz rodu Juda, a ob euem od-I prla je ubo ljudatvu, ki zdihuje pod tezo vednega I zani6evanja in sfiuvanja, ter je prepovedala javne I aveSanosti toliko Italijanom, kolikor Slovenoem. Ne-I kateri ital'janaki zagrizeqci beanijo radi tega, ker 80 I trdno mislili, da vlada jih bo podpirala v njih na-I menih, to je: poSpeSevala njih siavnoati in rogovi-I ljenje ter zabranjevala in grenila naSe veaelice. AH I radunili ao brez grofa Strassolda in nameatniStven^ga I avetovalca pi. Reya; zato je njih gnjev nepotolazljiv. I Kanalska Citalnica vabi z jako ukusnimi I vabili k slavnoatni besedi, katero priredi k 40letnemu I vladanju Njegovega Velidans^va presvitlega (ceaarja I Frana Josipa I. v prostorih preS. g. dekana *F. Vi-I dic-a doe 16. septembra 1888. z naalodnjira apore-I dom: 1. Godba. %* BSlava Oesarju*, avira orkester. 13. Slavnoatni govor. 3. Peaen. Hr.bar: BKautataa, I poje moaki zbor ae si ¦jinljanjera orkestra, 4. Dakla-I macij % %* ^Oesftrjey dan.* 5, Pcien F, S. Viihar; „Domovim", poje meSani zbor.* 6.^bdba:~,Nflproja,'' stopaj, svira orkester. 7. Deklamacija. S. Gregor&5: „So&". 8. Peson. Knittel: „Sabljenk«", poje moSki zbor. 9. Godba: Finalrii tercet, h „Ernani". svira : orkester. 10. „NeinSki ne znajo". Burka v enem dejanji. Zafietek ob 7. uri zveeer. — Vstopnina 30 kr. Po bi'sedi v g. Segalovih prostorib prosta zabava in plea, Vstopmna k plesu 1 gld. Pri besodi in plesu svira goriSkt septet V Sebreljah se bode obhajula v nodeljo doe 16, t. m. lopa slavnost v sporain Stirdesetletnega vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja Franca Jo2efa I. Na predvee'er 15. bode streljanje in priterkovan zvonov in goreli bodo kresovL V nedeljo zjutraj se bode zopet streljalo in priterkovalo, ob 10. uri slo-vesna ay. masa z asisteneo in zahvalna pesom. Po-poldne ob treh priredi „Kmetsko bralno dru§tvo" ljudsko veselico z razlitfnira sporedom v navadnih prostorib, K obilni udelezbi uljudno vabi odbor. Oznanilo. Razpisujejo se a tern 4 dezelni stipendiji po 200 gld. za dijake z Goriskega, kateri se dovrSili srednje in stopili v visoke Solo. Pri po-delitvi bo bo gledalo na to, da dobita te stipendiji dva (Hjaka slovenske in dva italjanske narodnosti. Ce bi manjkalo dijakov izmed one reeenih narodnosti, sine se nakazati stipendij dijakoni druge narudnosti. Stipendji se bodo izplacevali v stirih cetrtletnih od-placllih na prosnjo delezeuca, ki mora izkazati, da je upisan v vaeu&lisSno roatrikulo in pozneje, da obiskuje uiiliSce. Doticue proSuje se imajo podati de-zelnemu odboru v Gorici pismeno do konca tek. me-aeca in naj se jiin priloiijo spricevala zrelosti, vbo-§tva in vpisa v eno izmed visokib SoL V Gorici, 6. sept. 1888. De&elni odbor. Dezelni glavar. Coronini. V Pulj v Istri prepeljali S3 |te dni velik top ali kanon, ks tebfca 481 kvintalov. Napravili so po-sebeu zxdezniSki voz, na katerem so prepeljali to zverino in Essena na NeraSkem, kjor jo glasovita tvrdka Krupp vlila to poSast. — V Pulj, kraj orozj'a in bojiiih vaj, prenesejo z letom 1889/90 tudi gimna-zlj, ki je bil do zdaj v Pazinu. Ranjski Skof Dobiila je bil izprosil od presvitl¦»g.a cesarja visji gimnazij v Puzinu, da bi domaclni imeli priliko hoditi v Solo in pripravljati se za dnhovski atan, v katerem je bilo kakor dandanes voliko pomanjkanje. Skusnja je po- ¦ kazala, pa ta g:mnazij je v resuici doseg'd nekaj i tega, kar s<» je od nji'ga prifiakovalo. Ali z njem, dokler godba v mestu ne pnpravi, kar je v s.teptu zakrivda. Vemo, da odbar kanalske citalnice je go 'ce navezal s trdimi pogoji, da jib ne bo mikdo nar- diti ] tnko, kakor goriSkemu „SokolnM, in da odbor je bilo v prvi vrsti na tetn, da bi dobil dobre godce, vendar ne menimo, da pojdo na dezeli tako naprej, dokler se ne popravi, kar je bilo zagre§eno pri so-kolski alavnosti v Gorici. BCorr." porefie uajbrie, da godci snipjo gosti slovenske v Kan Uu, ker tarn 8 o Sloveoci, — a ne v Gorici ker tukaj n i Slovencev; kaj ne? _____ _____ ¦ ¦¦¦¦¦IIMlillllllilMilliil......., Zakvala. ¦ V. 5. duhov§Cinif g. c. kr. okrajnemu sol. nad-zorniku, gg. ufiiteljem ia u6iteljieam, vsem drugim goBpodom tcr desiitema pevskema obcmstvu z g. in- \ panom na fielu, ki so skazali naSemu soprogu, ozi- • roma ocetu ' ANTONC KOMAVCU I v dan njegovega pogreba zadnjo Last, se tern potom ' najtoplejie zahvaljuje I SalujoSa druSina '• KOMAVEC. ' Per ma, dne 7. sept. 1888. Oznanilo. Podpisani si dovoljuje priporocati p. n. obcuistvu svojo SLADKARNO v Semenis&m ul;cah h. §t. 8, S , ^ Sprejeraa narofbe za sladclce ob porokab j~ j ter ima zalogo slovrcih vin gospoda Konrcda i I-pi- Fabrisa in veliko zbifko in vso po najnizjib cenab. ^ Priporofia se za blagovoljne narofibe p. n, tukajSnjetnu obcm&tvu ter se z'aznamuje „ p.eudani K A-lbert Fornazaric. g ni iiikakor sredstvo, ki skoraj raztrga Lreve-za in .sili naravno njili dolovanje! Marred ta esencu jo poIaj§evaIna pa vendar gotova, uspeSna po-moL, ki lo podpira nu5a notranja tolosna dolovanja in tedaj no §kodi firevesom nikdar, Co bi se 6e toli-ko Sasa zavzivala. Ona ozdmvljn vse obolelosti zo> lodfievo in telesne, vraniSne in jetrno bolezni, kakor pojobno zlato zilo, vsako tolesno zaprtjo, vodenico, dolgotrajajofio di-isko vsled pokvarjonih droves, in jo povrlui najuspo?. .&j5e sredstvo zopcr gliste pri otrooih. — Izdeiovatelj jo poSilja v zabojdkiii po 12 steklenio za 1 gld, 36 kr., poStno stroSlie trp«S p. t. naroSniki. „SLOVAWSKI SVET," slovenski Casopis, ki izhaja dno 10. in 25. vsakoga inescca na 16. volikiu" straneh. objavlja politicno cianko in spise kuUurno vsobino, kakoisni so za naso in sadanjo dobo, zlasti avstrij-skini Siovanom, jako potrebni in va:?ni. Priobcuje provodo slo vanskih del, dopiso iz slovanskih doiei indrzav, vesti, dogodko in slovansko knjizevnost. Gene je nenavadno nizke. „SlovanslLi Svet"; stoji: za celo leto 3 gld., za pol lota 1 gld. 50 kr., za Setrfc leta 75 kr. Narocnina se posilja upravniStvu „Narodne Tiskarnc" v Ljubljani. Izdajatelj: Fran Podgorin.k Kjnigarna in prodajalnica papirja. €oppag-Skert fc hwh v Gorici §tov. 14. SemeaiBkB ulica itev. 12. Jako bogata zaloga solskih iknjig za vse solo mestae in na dozeli (c. kr. gimnazij in viSja realka, izobrazov»ii§e*e, vadoica in mestne Sole), in to v vseh jezikib. Vrhu te^a ima tudi dobro izbrano zalogo vseh solskih potrebsSin vsake ba*2e iu prav ceno. JtfaroSbe z de2ele isvrSujejo se prav to-5no in po jako zmernih pogojih. jjpeaooocjoaow 0 .. Y HA1EM _ Ml se te v Kapucinskih ulieah st. 3. blizu || T\v P "Vlll^t C) bJ §ostilfle Pri »ZIafeem Kri2i8 suhota, pri- jf| U*l li f liXa>Uj Jr BI merna za gfcacuno z jesfcvili ali pa za fyS tor zdravni^tva in ranocel- y y| kavamo. tS| Ye6 o torn pove Mi V. Cappellani. m doktor stva, bivsi polkovni zdravnik, le6i od 9. do 10 zajutra in od 3. do 4. popoludne na Stolnem trgu St. 3, I. nadstropje. P f3 v. uappeiiam. m Hi LIB Juenjalca v Gorici na Travniku si 24 kupujeta in prodajata vsake vrste javne pa-piije in jetnljeta .-sake ba2e odrezke; sprejemau denar na tekoci rai5un po 4 od sto in ga vraoata do 2000 gl. na vid, vicje vdote proti odpovedi v 4 dneh; dajeta denar na javna dolzna pisma pod sledeSimi pognji: do J.00 gl. po 60/0 na leto, od 100 f. do 1000 gl. po 5l/„o/o na leto, vecje zneske proti obrestira, ki ae dogovorS; prodajata proraeso za vsako sre5kanje iu spt'ejemata vsakleri banCni posel. iisocxrxzsocxDC Mineralna naravna voda. J=T=t a~5 -g •3 P< 'm S?JS e> I- 5 I ° S ' • -. a"! • u * " s If! 22 M L*3 ¦S3 •BpOA 15UAUJBU etxttJ.iouiJ\T ^OOCDO€34f€»<3 KMETOVALEC 1 je odini sloveuski, gospodarski list s podobami, I ki izhaja dvakrat na mesec na celi poli. in pri-naSa poljedelsko, zivinarske, vinarskein drugo clanke, ' Sospodarsko novice ter dajo narocnikom svojim obre gospodarsko svete. ..Kmetovalcc" stoji"na I ' leto 2 gld., za gg. ucitelje in knjiznice ljudskih Sol ' i pa le 1 gld. tfarocniki, ki vstopijo med letom, dobe j vse iziSle Stevilke tistega letnika. ETOVALEC. VRTNAR je list s podobami, ki prinaSa sadjarske. in spina Trtnarske ilanke in izhaja dvakrat na mesec.. „Vr-.. tnaija" dobe naroCniki „Kmetovalca" zastonj. C. k. priv. | Bi]7Ec|a ftvsiro-ogerskft Imai a hartnonije Al. Hugo Lhota v Kraljevemgradci Briporr ja svoje prav dobro znane harmonije po naj- i Aizjih cenah (Keen salonski harmonij Kuss, 3 re- gistri) od'TO gU naptej in jih razpofcljanawe avaiio- ! ogerske ielazniSke postaje wrosto voznme. Casttti ou- hovsCini in p. n. spostovanim uciteljem tudi na ine- pefina odplaciia po 5 fl., predplaSa. (na obroke) aamo 10 f. — Stalna lazstava nad 100 harmomjev najnoypj- 1 Sega dela. iluatrovani ceniki zastonj in prosti poStnine. Jamci sq za 5 let! Tekoce zlato, 8 teko&e srebro, s katerim vsakdo lahko pozlati ali posrebmi okvire ia lesene, rudene, papimate, usnjate \ in vsakoSnje re5i, da so prav krasne in trajno 1 SFjetle. 1 steklenica s CopiCera se dpbi za 1 " ~ stekleaic za 5 gl. s postnim Napake o kupdiji io poslovanji. Z vso pra vico se ilisijo zmiraj to2be kupcov in izdelovateljev, da na§e postave ni6 ne zainorejo proti tatovom du-sevnifi iznajdb in da filovek, ob vse stroske in trude pride, katere si ti lopovi prisebieyo, da potent lebko drugih trad vzlvajo. Nikjer pa ni to tako aramotno, ce set to na zdravstvenem polju zgodi in se ie takim stvarem pot gladi. Tako amo miizktisili, da so Ricli. Brandtove Ivicarskekrogljicc, katere so odnaj-visjib^ zdravstvenili velcakov v&e 10 let priporoceno in iziugene, ponarejali in prodajali. OMinstvo naj toraj pri kupovanji previidno bo, in se ne pustiti pregovoriti druge, kot le prave Rich. Brandtove Svi-carakp krogljice vzeti. Zanteva riaj so zmiraj z pou-darjeniin predimenom lekarja Richarda Brandta svicarske krogljice. Pazi naj go, da ima vsaka prava Skatljica bet kri5 na rudecem polju in napis lekarja Rick., Brandtove Ivicarske krogljice. Vse druge skatljice naj se zavrnejo. 3GC 30C30CZZZ30C^ v Gorici v sredi RaStelja h. St. 7 priporoca prekupcevalcem za solski das racunske tablice, klinSke,svincmke, peresa in pere-sna drzala, brisno gumilastiko in Crnilo poleg dru-zih pissih potrebscin po najnizjih cenah na debelo. Prav dobro oskrbljena zaloga krojaskih in cevljarskih potreblcin ter priprav za kajenje in po-tovanje. Porni kovcegi in Solske torbe, papir za ci-garete, pletenina in fzimska obntev, perilo iz celu-Foida (lesenega debelega papirja), strane in otroske Fosebne vrste: detelje, trave in aoSivoih semen. DOC 30CDOC 30C I MVRIJACELJSKE KAPLJ1CE so izTrstao zdrarilo za vse Jelod- ' 5eve bolezni; nepreaegljiTo zdravilo eo ob slabej slastii do jedi, sla-bem vzdtihu, napenanji, ki* slem zdrgovanji, zvijanji po trebuhu, prehlajenji zelodca, zgagi, nabiranji skamenelca, za odpravo preooilne zleme, ble-dice, gnjusi in riganja, glav bola od zelodca, zeloddevei _^ kr6a, je proti otrienju in zagat, _ f- preobjedi inprenapitji. glistam/boleznina T 4L vranici, jetrah in zlati zili. *¦ f"^ Cena male steklenica z naznanilom tporabe __ je 40, yeHe pa 70 kr. Osrednja razposiljavnica je W _ r Kromeiizab. MarijaORljske kapljice niso skrirSno zdravilo. Njih sostanski deli so naznanjeni na liatku o njih vporabi. Prave Marijaceljake kaplje se dobo skorej v vson lekarnah v oritku z rude5o znamko zgorne podobe zalepljenem. Y Gorici jih imajo lekatue Gironcoli, Cristo-foletti, KQyier in Pontoni; v Sezani pa Philip Bitschel. J tvo- % [ati, J BB Zelodcne bolezni BB hitro in gotovo ozdravi jeriizalemski balzam odino in nepresegljivo zelod6no zdravilo. T/.brnti v raznih 2olodCnih boloznih zdravilo, katoro hi v resnici mlgovarjalo 'camenu, ui lahka atvar dandanes, ko «e prodajnjo vsukovratna taka zdravila. Vcoji del ouiU knpljic, izbckov Ud itd., kiso oznanjajo in priporofiaji» obfiinstvu z visoko letefcimi besedami, ni druzcgn ko prevail, pogoato 5e Skcdljiva. Samo jernzalemskl balzam, u?.e davno znan po svoji priproati sestavi hi po ofcivljajoJi svoji mofii na zoloduno zivce, si jf prhlobil prednost prfid vsenii dru-gimi do zdai znapimi pftiiio^ki, kar jiotrjujo nji'gova razprodiijn ki vodno raato. Tn bnl/am, btigrtf krdpfajo^e rao«r lunoSk«ga ra-barbara, koreiiiko, Id jo splob znami po svojom pre-bavncm iMpuhu, dH-e gotovo urad-Jtvo proi zclodJnim Blabo8tii«, izvirajoCim iz neradnftga prel.avljanja. Zato se priporocii, V$ jesfi no diSi, proti neprijetni sapi, gnjiisu, riganj*-.. . nbnsunju, liemorojdalnini toiavam; po'maga tudi pro' -...Uenici, gliatam in boloznim v drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Ppntoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Rovis, v KORMINU pri A. Franxoni, v T0I.MINU pri V-. Palisea. Sejm v Tominu za zivino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, Stacunsko blago itd. bode na Sv. MatevLa dan 21. septembra in na Sv. Jurja dan 23; aprila vsako leto. V TOMINU, 28. avgusta 1888. 25upa*i.'s;tvo. UCENCE na pripravljavnici v Eobaridu sprej-me v stanovanje Gatorijel Devetak, Mlja vsako % dote spmlje&o in posted presto KROMPIR. Pred par lefci dobil sem po prijatelju krompii* nove vrste iz Ncmc'ije. Ker me je skuSnja prepriiSala, da ta krorapir preaega vae vrate nasega dosedanjega krompir'ja giede dobrote, rodovknosti in dcbelosti pa tudi giede zdravja, razprodam ga nekoliko za seme, da se do dcfceli razSiri. Y Standrezi pri Gorici, 30. avgusta 188S. Franc Budal. se vljudno podpisani priporocam za napravo cerkvenih posod in orodij najnovejse 4 oblike, kot: mon^tranc, kelihov, svetil- * nic, svednikov, itd. itd. po najnizji ceni. J Zadovoiiin gotovo vsakega narocnilca, bodisi j da je delo pi epul^eno mojemu ukusu, bodisi J da se mi je prcdlozll nncrt. i Stare reci popravim tor jih v Ognji H poziatim in posrebrim. &c. gg. uarocniki naj J mi blagovolijo posiljati take reci nefranko- J vane. J Teodor Slabanja, \ srebrar v GOIUCI, uliea Morelli St. 17. j \ Poiilja Tsako blago dobro spravljsno is poitoini presto! \ i fill mi hi ootovaiui (Orts und Reise lexikon) Avstro-Ogerske, izdelala Josip pi. Kendler in Loop. Siller. Krajevni in potovalni leksikon obsoza vse avstro-ogerske kraje tor 2elez-nicne, postne, parobrodske in brzojavne postaje s zaznamovanjora zelezniCnih in paro-urodnih podjetij; zaradi toga je za Vjaoega ne-obhodno potrobna knjiga. Krajevni in potovalni ieksikon seat>ivljen na podlagi danasnjih prometnih raz-mor, jo viaoko pomonljivostt ha 0. kr. vojake in vojaske oradnike, ker je vnjem navedena natanjena lega vsacega kraja v Avstro-p-gerski. -— Dalje je tudi va2en za postne, zelezniske in brzojavne uradnike. Krajevni in potovalni Ieksikon je posebne .vrednosti za vsacega odvetnika, bi« leznika, aodn'jskega uradnika itd., ker jo pri vs.icom kraji povodano politisko ill SOd-nijsko uvrsfienje, kakor tudi za vaakoga gra-s5int5kega oskrbnika, tovarnarja, potovalca, iz-Voznika in UVOznika ifd., in to zaradi toga, ker je pri vsakem kraji, navedena posta, zeleznica, ozi-roma bliznja posta in zeleznicna postaja. Hi'ajevui in potovalni Ieksikon izido v 30 zvezkili po 30 kr. ali subskripcijska cena za cclo dolo a. v. gl. 7.— tor ae dobiva v vseh knjigotrznieah ali pa pri zalozniku Leop. Siller-ju, Dunaj I., Grunangergasse I. ]1fon&jn^m^n2 Ejm&Ma&jn&Ma&ML&tiipBfiZH | Radenska kisla voda in kopalisce. » Radenci na slov, Stajerskem ob vzno^ji Slovenskih goric. Htkt Vf.A 1*11171 In a irnU1UVH0« in zdra?iIo 20por davico, skrlatleo, mrzllco in kolero. H Allftll 111 6#flIIA17iiniil Kopoli se prirejujejo iz ieleznate in kisle vode z raznovrstno gorkoto. x7 y\ . . »W»MWVaiIJ», Sku§„ja u«^, da pomagajo posebno zoper: hudico, trflanje po udlh, ienske bolezni, pomanjkanje krvi, biedico, hfsterijo in neplodovltost. (Cena kopoli 35 kr., cena za eno sobo 80 kr. do 1 gold.) Oeljeno-kisli litij kot zdravilo. tezko prekoraSi pri enkratnem za?2itku. Kolike vrednost Liter radenske kisle vodo ima v sebi 006 gr. dva> kratno ogljeno-kislega litija, to je mnozina, ki se ..---- r-------...„.„„. „„,«,..««. ««„»«) vrednosti je ta jako mo8an luZnik kot zdravilo, dokazujejo uarrodovi ppskusi, ki so so vsestranski potrdili. Polozil je koseke kosti in hrtistancev od protinastih holuikov ˇ enako moene tekocino kalija, matrona in litija. Prvi dve-nisto skoiaj ni5 vplivati, slednja pa tako odlocno, v ?°** rP"0t,n88-ih 80?ti naTzete k09ti v kratkem proste vse nesnage. To ga ie napotilo, da jo zaiSel po-skusati z Iitijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniSke prevlako bo postajale vedno manjie ter kone5no po-polnoma prenehale. Yspehi, koje so dosegli pri onacih razmerah tudi drugi ztiravniki. Caniko rozpoMja, zaatoaj in traako kopaliida radenake alatine aa Stajerakem. V zalogi ima kislo vodo P. SolUnger V Trstu. i M I - I lzd&vatelj in o&govomi wredaik; M. KOU HilarijauBka Tiskarna