• _ 44 .- Booj (biio). Pri hrasti ]e samo srdika za doge, booj vkraj češejo. Bezovec. Krajna. Bezovčo korenje čiidno pitje. Vti vodi se moča 24 vor. poteni se voda pije. Purgacija. Tornišče. Peski les. Zeleno veje, sivi cvet, rudeče bubeke ma. Selemen kesno v jesen cvete. Svetlo sivi plavi cvet. Kda so Tor- niščarje ešče v Strehovske gore hodili, mamica so narezali selemen. Dobro je (malo dete) narežem, da ne bode tak čemerno. Mora prej iz driigoga hatara prinešen biti. Prapora nišče ne vidi cvesti. Edno noč cvete pa ocvete. Tovaje, komedijaške znajo za tisto noč. Semen pri sebi majo. Komi prapor za sare spadne, vse vidi. Podlesek (Podleisek, podlesak). Ne sme ga trgati i pod streho nesti, ar do piščanci ginoli. Bakovci. Podleskovac. Borejci... Zobovec. Žene so na križni pondelek v ploti na zobovci (bezovci) gobo iskale. Tornišče. Grbanji. So jo pšenični (beli), idinski (črni), kriihovi (ešče bolje črni). Grbanji s parom rasejo. Či ne ga para, preišo je ali ga pa že štoj naišeo. Či štoj mali grban vidi, več ne raste. Ki grbanje iščejo, znajo za mesta. Zna, da ga na sunčenom kraji pod velkom borovji mora naiti. Rit- karovce. Pečarka. Blagvin. Dolenci. Borovka. Brnkasta rudeča goba. Diši. Frconje. Krajna. V. Dolenci. K. Zglednola se je .. . Zglednola se je. Dete je ne melo niti na mene, niti na očo spodobnosti. Sosedovoga deteta sarn se zglednola, kda sam noseča bila. Zvorčeno je, prej, preveč. Edna pravla: S kačov bi kadiia, štero pred Jflrjovom naidejo. Edna ženska je mela. Prekriči. Šalovčar je kukurco osipavo. Mimo je šo eden pa njemi je pravo, da je lepa kukurca. ,,Prekričiš mi kukurco", je kričo iz kukurce. Djalina. Včinjeno. Ne sam tnela dece, neprijatele mam, drugi so tak pravli, da je to meni tak včinjeno. K^ak more včiniti, da vrabli prosa ne pojejo? Ženska prvle, kak začne sejati, trikrat nazaj vrže fticam nebeskim. Kamenček ma med zobami, nikaj ne guči. Okoli lonca česnek zasuče. Mislili smo si, ka je včinjeno, ne je mela krava mleka, sledi sam v pamet vzela, da je krava betežna. DrOgoč pa: Sosedica je kravo podojila, oča so jo najšli. Pa te pravijo, da je včinjeno. Kda je na pisavanje šla, je krtovinjeke brsala, da bi deca ne stanjflvala. Je že 50 let stara bila. 45 Oprala dete. Edna ženska, znam jo, je pri nas bila, je oprala dete, vse jakost je njoj vzela. Oprano mi je dete. Poljana. Šatrenjati. Prišla sam k sosedi. Poleg peči sam si doli sela, roko podržala na peč. Sosida me je pošiknola na sredo, v roke je pliivnola i položila na mesto, kde sam sedela i na peč. Mislila, da kaj šatrenjam. Tornišče. Dete nediije ma. Edna pravla: Pod korito je položiti, naj svinje prek bežijo. Druga: Na mlado nedelo z kljflča studenčnoga tri kapljice piti dati. Adrianci. Proti neduji. Na mlado soboto naj- bolje ma moč beteg. S palcom trije prsti. Na vsakoga eden lonec, kak za en krajcar dobi (ve ga zdaj že ne dobi). Ide k potoki, zajimle. Ob prvim doli polije, prečki zajmle, doli polije, zajmle, na prsle dene. V hišo nese. \{pso doli vzeme s kosišča. Prek okna doli po kosi leva v lonec. Napuni lonce v tistom redi, pri tretjem prsti začne proti palci. Te perejo vkriž: Pravi del glave, leva roka, prava roka, leva noga, na prsah. Prišo je šterc (na KraJni kodiš), križ ponfldo, da bi ga kfl- šnola. Tornišče. Prišo je šterc (kodiš). Takši pikuš. Proso jajce. Vertinja ne doma bila, jas sam pa ne mela bilic, sam njemi melo ponujala. Ne je vzeo. Tam so bile švelje, so pravle: To je ne šterec, da je ne mele vzeo. So me naratale, da kda je že odišo, bi za njim vodo vlejala, da bi ne kaj včino. Tam je bio škaf. Jas sam si mislila, da je že odišo, proti kGkli vodo sam vlejala. Vpamet je vzeo, vo z plota loček, šibe trgo pa je ščipo pa na vcdo toro. Pa zaistino. Mela sam gvant, ka sam na zda- vanje me!a, na hiši je bio, v nedelo sam ga štela vzeti na sebe, pa vdiljen je bio \češnjeni. Vse je odpreto bilo, dveri okna, ta psija je po zraki šla, liki bi malo dete neslo, vu hiši je doli spadnola. Prišo je eden pikuš (kodiš). Vi vraga mate, je pravo. Ja. Dajte mi bič. Začno ščukati po h;ši. Pa ga je vozvao z kota. Z prvoga, driigoga, tretjega. Pri štrtom ga je vrag s ciglom lflčo. Kodiš na pobeg! Ne čddo, ti liidje so ešče na sveti den preklinjali. Skiišnjava pše. Jas sam v kimpeti ležala v maloj hišvKHz- mojca je pri nas slGžila, vu velkoj hiši je spala. Vidla sam, kak se je približavala skflšnjava, bela ženska. „0, nika nede.B ,,I^a pa gučite?" ,,Skušnjava ide.** Te sam že čOla Kflzmojco, ka se je kregala s skušnjavov. Oča moj so očina meli. Na stoli so spali. Inda sveta so na vse kraje spali, na pečah, na vseh mestah. Me^ sečina bila, na okno šomatalo, kak hrastova vejka. Skušnjava prišla, kak edna mačka. Brsnoli so jo, pod sto spadnola pa jih je vu paiec vjela. Ne je njim zacelilo, tisto leto so mrli. Oča so — 46 - spali z malim Jančekom. Vidlo se je na gomajco, kak je ertarova hiša. Prišla skGšnjava, kak mačka. K^ sebi so jo stisnoli, kobacali. Prebfldili so se pa so nikaj ne meli vu rokaj. Ešče skoz Itiknje pride. Največkrat kak mačka pride. Vu sne si na Človeka, na prsi vleže, pregnati je ne more, za pomoč ne more kričati. Skušnjava je kakša žena, štera sama za to ne ve. Trešlika pše. Inda sveta je dosta trešlike bilo, od sada, žmet- noga dela se vrazo. Zna bajati. Ona ne ve nikše baje. Bajilo. Straje dobila. Inda sveta so bili beli kožflhi. Na rokavah je remen bio, da so okoli vezali. Na smrt je bio betežen, zalft- štala se njemi voda. Dekla na sebe vzela kožOh, mrzlo je bilo, bežala je, nika jo je po hrbti ščukalo, kak je z rokov mahOtala. Prestrahšena je. Vse je mrtvo. Ne more delati. Či kaj močnoga je, dregeče. Od vorkov se čte na vodo. Či pride večer ali v gojdno, živo vogelje Iflča vu vodo, po dnevi ne. Ništerno živo vogelje breči. Vorki vas je pet, nej vas je pet, ka ste štirje... nej vas nikaj. Vorki, či ste moški pod moško kapo, či ste ženski pod žen- ski pocio, či ste dečaki pod dečakin krščak, Či ste deklini pod deklinovo kito, či ste šterski pod štersko palico, či ste clganski pod ciganski robec, Či ste dečinji na deco. Tak se tfidi od stvari Čte, od krave, od kobile, od svinje. Jas vas preganjam, odeganjam... Jelte, to so stare reči. Ravno zato sam je popiso, da se ne zgfibijo. Kaj iakšega zdaj že ne verjemo. V. Dolenci. . K. Stare navade. Iz vseh krajov naše krajine sam je pobiro duga leta. Namen tni je bio, da je rešim pozabljenja. Spiso sam dobre, spiso sam smešne. Či bi kaj vo pOsto, bi slika ne bila popuna. Zato se pa naj nišče ne pači. Zdaj že vsako dete zna, kaj je šatringa. Miklošovo. Večer 5. decembra za Mikloša se obleče. Na sebe vzeme be!o kiklo, za srakico belo janko, na glavo z papera pušpekov klobOk, z prediva si napravi duge vlase, brado. V roke vzeme s kukuršča napravleni križ. Ma sprevodnike, brezi klobflka, > oni si pocio denejo na glavo. V rokah lanc i bot. Hodijo od hiše do hiše, kde je deca. Mikloš s ednim vu hišo stopi, drugi voni ostanejo, s lancom rogačejo. Mikloš pravi deci: Boga moli. Boga m^li. Deco podeli s orehami, s šklocajmi. Ižakovci.