Strokovni, razpravi:
Globalizagija:
ovire in prednosti
Saša De hleva
Povzetek
Razprava vsebuje dva glavna dela. V prvem odkriva priložnosti in predvsem ovire za vključitev Slovenije v tokove globalnega gospodarstva, ki jih lahko rešujemo le na nivoju cele države in v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami. Drugi del opisuje ovire na nivoju posameznih organizacij. Pospešeni razvoj informacijske tehnologije omogoča nove organizacijske strukture in nas postavlja v trenutek, v katerem se lomijo poslovne strategije. Zato ugotavljamo, da sta učenje in raziskovanje novih gospodarskih okoliščin najtežje premagljivi oviri. Razprava vsebuje tudi primerjalno analizo pripravljenosti Slovenije na globalizacijo gospodarstva in navaja, katere informacijske tehnologije olajšujejo poslovanje globalnih organizacij.
Summary
This paper contains two main parts. It first presents those opportunities and particularly constraints for Slovenian integration into global economy that can be addressed only at the national level and in cooperation with the international institutions. Paper then presents the constraints internal to the individual companies. Excellerated evolution of /nformat/on technology facilitates the implementation of new organizational structures and causes shifts in business strategies. Required eduction and research of new economic conditions are the most difficult hureffes. The paper also includes a comparative analysis of Slovenian readiness for global economy and identifies information technologies needed to support the companies operating globally.
S tem, c.L:i pomagamo digitalizirati poslovanje, globalizirati trgovino in razvneti kreativnost, vzpostavljamo doto obdobje gospodarskih priložnosti in napredka.
Al (¡ore
UVOD
To, da opazujem dogajanja v domovini od daleč - z druge strani luže - ima svojo dobro, a tudi slabo stran. Dobra je v tem, da mi omogoča videti celotno sliko brez vplivov podrobnosti in brez lokalnih stališč, pogoslo čustveno obarvanih. Slaba stran pa je v tem, da dogajanj v Sloveniji ne poznam dovolj dobro in tako tvegam, da bom ponavljal že znano. Kljub temu zadržku pa verjamem, da je moje sporočilo zelo pomembno in se nadejam, da ne bo ostalo prezrto.
Globalizacija kot dolgoletni gospodarski trend ni nekaj novega. Nedavni tehnološki dosežki na področju računalništva in komunikacij pa ponujajo povsem nove priložnosti. Eksplozivna rast poslovne rabe Interneta daje globalizaciji posebno velik pospešek. Mnogi zanesenjaško govorijo o izničenju razdalj, o eni od najpomembnejših transformacij vseh Časov [1], o spremembi gospodarskih in socialnih modelov, o diskon-tinuiteti poslovne strategije itd. Odvisno od izkušenj in interesov razpravljalcev imenujejo današnji čas in novi svet, v katerega vstopamo, globalizacija, omrežna ekonomija, kibernetski prostor in podobno, nove or-
ganizacijske oblike pa transnacionalne, globalne, ali virtualne organizacije. Za vsa ta razmišljanja je značilno, da povezujejo socialne, politične in gospodarske spremembe z uporabo novih tehnologij. Na to predpostavko se bomo oprli tudi v tem sestavku.
V nadaljevanju najprej preletimo obete gospodarske globa lizacije. Za tem se malo pomudimo z opažanji političnih ekonomistov, ki se Še vedno sprašujejo, ali je globalizacija v prid človeštvu in kateri del človeštva lahko ogrozi. Temu sledi podroben opis iniciativ, ki jih je v zadnjih letih sprejela ameriška vlada, s kratkim povzetkom najpomembnejšega dokumenta, ki ga je predsednik Clinton objavil sredi leta 1997. Temu so sledile bilateralne in druge mednarodne pobude, ki so tudi na kratko povzete v tem Članku. Ovire pri glo-balizaciji gospodarstva, opisane v naslednjem poglavju, sledijo klasifikaciji Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organization for Economic Cooperation and Development - OECD), ki je v mednarodnem merilu najaktivnejša pri določanju pravil igre omrežnega gospodarstva, a je vanjo
1999 številka2-letnikVII
t ifjftmbiid NFORM ATIKA
Strokovni, razpravi:
včlanjenih le 29 držav in Slovenije ni med njimi. Šesto poglavje najprej povzema nedavno analizo pripravljenosti članic EU za vključitev v globalno gospodarstvo, po tem pa skuša po istih kriterijih primerjati Slovenijo z izbranimi državami po svetu. Za primerjavo so večinoma izbrane države, ki so s Slovenijo primerljive po številu prebivalcev. Temu delu sledi kratek povzetek pripravljenosti Slovenije kot države na globalno gospodarstvo.
Poglavje osem je prvo od poglavij, posvečenih obravnavi ovir na nivoju posameznih organizacij. Opisuje posebej pomembne pogoje za vključitev v glo-balizacijo, predvsem učenje in Širjenje znanja. Naslednje poglavje govori o potrebni informacijski tehnologiji. Na kratko opisuje primerne tehnologije in namene njihove uporabe. Referat zaključuje nekaj kratkih priporočil vodilnim kadrom.
2. PRILOŽNOSTI - ALI BOUE - OBETI
Vsaj na površini ni težko zaznati priložnosti, ki jih prinaša globalizacija. Zdi se, da ima mali podjetnik prvič v zgodovini priložnost ponuditi svoje blago ali storitve po vsem svetu. Seveda velja tudi obratno - vsaka organizacija lahko nabavlja pri najugodnejšem ponudniku na svetu.
Toda spremembe so mnogo zapletenejše in presegajo okvir blagovne trgovine. Vemo, na primer, da največja ameriška knjižnica, The Library of Congress v Washingtonu, digitalizira na milijone knjig, fotografij, grafik, risb, rokopisov, redkih knjig, zemljevidov, zvočnih zapisov in filmov, tako kot knjižnice mnogih drugih držav in tudi naša Narodna in univerzitetna knjižnica. Te digitalizirane informacije so zaenkrat dosegljive brezplačno po celem svetu. Ali torej še velja, da "znanje" predstavlja moč, Če je dostopno vsakomur? ¡2J Ali je zaradi enostavnega pristopa do
Promet na Internetu {mlli|ard USD)
Slika 1. Eksplozija poslovno rabe Interneta
Vir: ActivMcdia, www.aciivmedia.com
g upombtvd NFORMATI KA
potrebnih informacij naposled mogoče uresničiti samoupravljano, socialistično družbo? [3]. Že kratko razmišljanje o priložnostih, ki jih prinaša globalizacija, nas privede do križpotij brez potokazov.
Hitro spoznamo, da so priložnosti globalizacije tudi same vsaj načelno brez fizičnih meja. To pomeni, da jih bodo nekatere organizacije in celo države po vsej priliki izkoristile bolje kot druge. Ali bodo revne in zaostale države zaostale Se bolj? Kakšna je cena zamude priložnosti? Kako naj se država organizira, da lahko kar najbolje izkoristi priložnosti? Lahka vprašanja, a zelo težka pot do odgovorov. Kot vedno seveda velja pri uvajanju novih tehnologij, da samo razvoj tehnoloških zmogljivosti, čeprav predpogoj, še daleč ne jamči uspeha. Družbene spremembe, potrebne za izrabo priložnosti, so mnogo, mnogo globlje.
Drugi zaključek, h kateremu vodim bralce, je ta, da je poslovno okolje za "omrežno gospodarstvo" še povsem nepripravljeno. Obenem pa vidimo, da ta neurejenost ne odvrača naprednih družb in malih ter velikih organizacij, da bi ne le plašno preizkušale nove priložnosti, ampak jih z veliko naglico in vnemo izkoriščale. Toda pravila nove igre določajo ravno te dni, zato za priključitev viharnim tokom globalizacije morda še ni prepozno. Slika 1 zgovorno kaže, zakaj se mnogi tako zanimajo za priključitev na drveči vlak. Najnovejše napovedi firme Forrester Research Inc. so, da se bo promet preko Interneta med poslovnimi organizacijami povečal od 48 milijard USD leta 1998 na 1,5 bilijard USD leta 2003, medtem ko bo prodaja potrošnikom poskočila v istem obdobju od 3,9 milijard USD na 108 milijard. [4]
3. POGLED S STRANI: POLITIČNA EKONOMIJA GLOBALIZACIJE
Politični ekonomisti soglašajo, da je globalizacija v tem času dominantno politično, socialno in gospodarsko vprašanje. Po njihovem se globalizacija nanaša na proces, v katerem je kapitalizem v vse večji meri zasnovan na mednarodni osnovi in to ne le na trgovanju s proizvodi in storitvami, ampak - še pomembneje - na pretoku kapitala in trgovanju z valutami in finančnimi instrumenti. Vodilni akterji globalizacije, to je nekaj sto največjih svetovnih privatnih organizacij, imajo v zadnjem desetletju proizvodnjo in trženje vse bolj povezano preko državnih mej.
Drugi opazovalci pa opozarjajo, da obsega globalizacije ne smemo precenjevati. Kljub trendu k vzpostavljanju velesilnih "brezdržavnih", transnacionalnih korporacij z investitorji, upravljalci in trgi po celem svetu, obstaja tudi opazno in rastoče rivalstvo med vodilnimi kapitalističnimi državami in regijami. Po mnenju teh se harmonično, integrirano svetovno tržišče ne bo razvilo prav kmalu, Če se sploh kdaj bo.
1999 -Številka 2 -letnik VI)
Strokovni, razpravi:
Pravijo, da je to, kar pogosto imenujemo giobalizacija, v resnici Ig vrsta neoliberalnih ekonomskih politik, ki smatrajo maksimiranje profita in prostega pretoka materiala in kapitala z minimalno vladno regulativo za osnovna načeta učinkovitega in uspešnega gospodarstva.
V političnih krogih živahno disku tirajo, kako razvit je proces globalizadje, kam bo pripeljal in .s kakšnimi političnimi posledicami. Večina kritikov globalizadje trdi, da ta favorizira velike korporacije in bogate ter krni možnost delavcev, zeienih, revnih in pravzaprav vseh drugih vplivati na svojo usodo. Pravijo, da spremlja globalizacijo protidemokratična usmeritev, ker prisiljuje državne uprave k podpiranju globalnih pretokov kapitala, sicer jim pretijo težave v gospodarstvu. Z drugo besedo, družbene odločitve so v vse večji meri odvisne od trga in vse manj od volje večine. Tretji Spet trdijo, da je beseda giobalizacija varljiva, da gre v resnici za razvoj kapitalizma in je giobalizacija v zgodovinskem smislu precenjena. Ta vrsta razmišljanja vodi k razvrednotenju mistične "neizogibnosti", ki spremlja razprave o globalizadjt, posebej trditve, da niti države niti organizirani delavci ne morejo nasprotovati moči kapitala. Tisti, ki podpirajo globalizacijo, se pravzaprav .s temi opažanji strinjajo, ob tem pa sodijo, da ni nobene druge poti ekonomskega razvoja in bodo previdne in gospodarstvu naklonjene državne intervencije skupaj s tržnimi zakonitostmi s časom ublažile trenutne tegobe [5J. Tako stališče drastično odstopa od odločnega klica tehnologov: "V omrežnem gospodarstvu nimajo hermetično zaprti sistemi nobene bodočnosti" [6],
Pomembnosti teh in nanje vezanih drugih vprašanj ni mogoče dovolj poudariti. Ali res ni druge poti kot plavati s tokom napredka, saj vse drugo vodi v gospodarsko pogubo? In če je tako, se je treba tega cilja bati ali pa si je treba na vso moč prizadevati, da ga čimprej dosežemo? Do kakšne mere lahko država, posebej majhna, vpliva na globalni razvoj in kako?
Poskus temeljite obravnave teh vprašanj bi nas potisnil daleč preko okvira tega sestavka. Zato predlagam, da se zaenkrat postavimo na stališče, da je trud za vključitev v globalno gospodarstvo v interesu družbe in večine njenih prebivalcev. Ob tem pa se zavedamo vročih razprav, kjer nekateri sodijo, da prinaša giobalizacija že zaradi izničenja razdalj prvič priložnost za vključevanje v svetovne gospodarske tokove prav vsem. Drugi pa trdijo, da bodo nove tehnologije še močno povečale prepad med razvitimi, bogatimi in nerazvitimi, revnimi področji sveta. Ne smemo pozabiti, da imajo na primer v Afriki poprečno le 2,15 telefonski liniji na 100 prebivalcev (v Somaliji le 0,15; v Čadu 0,12; v Demokratični republiki Kongo pa le 0,04), v Evropi pa okoli 36 (v Sloveniji tudi 36; v Veliki Britaniji 54; v Nemčiji in Franciji 57; v Švici pa 66) [7], Ali bo razvoj pustil države, ki ne izpolnjujejo pogojev,
potrebnih za vključitev v vse bolj globalne in virtualne organizacije, ob strani? Se bo prepad med bogatimi in revnimi tako še povečal?
4. IZHODIŠČA ZA UREJANJE GLOBALNEGA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
Razmišljanja o ovirah in prednostih globalizadje ni mogoče omejiti le na nivo posamezne organizacije. Prvi pogoj za njeno vključitev v svetovne gospodarske tokove je izpolnitev potrebnih pogojev na nivoju države. To zveni v protislovju s tezo, da postajajo mednarodne korporacije "brezdržavne", a le na videz. Razpredle bodo namreč mreže le preko tistih področij sveta, ki bodo pripravljena za tako sodelovanje. Torej se velja najprej posvetiti razpravi o ovirah in pogojih, ki jih lahko rešujemo le na nivoju države ali mednarodnih teles, potem pa lahko govorimo o tem, kakšne priložnosti in ovire prinaša giobalizacija na nivoju posameznih organizacij.
Uvodoma velja omeniti, da smo šele na začetku ne le reševanja kompleksnih problemov, ampak celo na začetku njihovega zaznavanja. Kot primer lahko navedemo, da je predsednik Clinton nedavno naročil Nacionalnemu gospodarskemu svetu (National Economic Council), da v sodelovanju z raznimi agencijami analizira ekonomski vpliv Interneta in elektronskega poslovanja na ZDA in na svet v celoti in da naj pri tem razmišlja o novih indikatorjih za informacijsko gospodarstvo, o novih načinih zbiranja podatkov in novih raziskavah, ki naj jih izvajajo organizacije javnega in privatnega sektorja. S tem v zvezi je potekalo posvetovanje 25. in 26. maja 1999 na Ministrstvu za trgovino (Department ol Commerce). [8J
ZDA so pospešeno in sistematično stopile na pot, ki vodi v globalizacijo, zasnovano na elektronskem poslovanju, 1. julija 1997, ko je predsednik Clinton objavil Izhodišča globalnega elektronskega poslovanja [9J (v nadaljevanju Izhodišča). Ta dokument, kije definiral načela in odprta vprašanja, je služi! kot izhodišče ne le za razprave in razvoj globalnega elektronskega poslovanja v ZDA, pač pa štrom sveta in v organizacijah kot so Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organization - WTO), OECD, Evropska unija (European Union - EU) itd.
Pet načel, opisanih v tem dokumentu, naj bi služilo kot vodilo za vlogo vlade pri razvoju elektronskega poslovanja. Ta načela so:
1. Pobudo naj ima privatni sektor. Elektronsko poslovanje naj se razvije v areni tržnih sil in ne kot panoga, omejena s predpisi. Celo tam, kjer so državni ukrepi potrebni, naj vlade kjer jc le mogoče spodbujajo svoboden razvoj elektronskega poslovanja in pobudo privatnega sektorja.
1999-Številka 2-letnik VII
in! NFORM AT IKA
Strokovne kazpkavr
2.	Vlade naj ne sprejemajo neprimernih omejitev elektronskega poslovanja, V splošnem naj bi postavne stranke sklepale legitimna soglasja o prodaji in nakupu izdelkov in storitev preko Interneta z minimalnim sodelovanjem aii intervenira njem vlade. Vlade naj se vzdržijo sprejemanja novih in nepotrebnih zakonov, birokratskih postopkov ali novih taks in carinjenja poslovnih aktivnosti, ki se odvijajo preko Interneta.
3.	Kjer je vladno posredovanje potrebno, naj bo njegov namen podpreti in uveljaviti pričakovane, minimalne, konsistentne in enostavne pravne pogoje za poslovanje. Vloga vlade, kjer je njeno posredovanje potrebno, naj bi bila v zagotovitvi svobodne konkurence, varovanju intelektualne lastnine in zasebnosti, preprečevanju prevar, pospeševanju jasnosti, v lajšanju reševanja sporov jn nc v regulativi.
4.	Vlade naj spoznajo posebnosti Interneta. Dokument pripisuje eksplozivni uspeh Interneta vsaj delno njegovi decentralizirani naravi in samoupravi in opozarja, da regulative, sprejete na področjih telekomunikacij, radija in televizije niso nujno primerne tudi za Internet. Zato naj bi obstoječe zakone prilagodili ali odpravili.
5.	lilektronsko poslovanje preko Interneta je treba pospeševati na globalni osnovi. Internet je globalno tržišče. Pravna osnova poslovanja bi morala biti konsistentna in napovedljiva ne glede na sodno oblast, kjer je lociran določeni kupec ali prodajalec.
Gornje principe naj bi vodilo devet priporočil, tudi opisanih v Izhodiščih, Ta priporočila zadevajo carine in davke, elektronske plačilne sisteme, poenoteno poslovno zakonodajo elektronskega poslovanja, varovanje intelektualne lastnine, varovanje zasebnosti, varnost, telekomunikacijsko infrastrukturo ter informacijsko tehnologijo, primernost informacijske vsebine in tehnične standarde.
Novembra 1998 je Vladna delovna skupina za elektronsko poslovanje objavila Prvo letno poročilo [10], ki opisuje dogajanja po objavi Izhodišč in odkriva pet novo nastalih vprašanj, katerih rešitev naj bi omogočila uresničitev predsednikove inicijative do ¿ januarja leta 2000.1 Ta vprašanja zaslužijo po mnenju Vladne delovne skupine vso pozornost, zato so jih dodali k delovnemu načrtu in jih bodo letos reševali. To so:
1.	Zagotovitev primerne prepustnosti in dostopa.
Načela, ki jih je objavil podpredsednik Gore teta 1994, spodbujajo privatne investicije, pospeševanje konkurence, vzpostavljanje prilagodljivih zakonodajnih temeljev, odprt pristop do omrežja in zagotovitev univerzalnega dostopa do omrežja. Ta načela so vodila razvoj tako v ZDA kot po svetu. Zakon o razvoju no ve generacije Interneta [11] iz leta 1998 nadaljuje pozitivno vlogo države pri podpiranju raziskav za povečanje kapacitete in uporabnosti Interneta.
2.	Zaščita potrošnikov. Potrošniki na Internetu morajo imeti zaupanje, da bodo izdelki, storitve in digitalizirane informacije, ki jih ponujajo na spletu, verodostojno predstavljeni, da bodo potrošniki prejeli, kar so kupili ali pa bodo lahko reklamirali. Razumljivo je, da postaja tudi v globalni areni zaščita potrošnikov vse bolj pomembna. Zalo se mora globalna družba spoprijeti z zapletenimi vprašanji, kot so izbira veljavnega prava in pravosodja, kako odločati o tem, kje je bila virtualna transakcija izvedena in kateri zakoni za zaščito potrošnika so veljavni.
3.	Internet in države v razvoju. Internet je lahko močan vzvod ekonomskega razvoja, širjenja demokracije in pospeševanja mednarodnega komuniciranja in razumevanja. Lahko pa se zgodi, da bo informacijska revolucija obšla množice s sveta v razvoju.
4.	Razumevanje digitalnega gospodarstva. V letu 1998 je vrsta poročil in srečanj osvetlila podobo o gospodarskem vplivu Interneta in obstoječega elektronskega poslovanja v ZDA.2 Prvo letno poročilo navaja, da je ekonomski in socialni vpliv elektronskega poslovanja in informacijske tehnologije kompleksen, razprostranjen in se bo verjetno v prihodnosti še povečal. Avtorji priznavajo, da celotnega ekonomskega in socialnega vpliva še nc poznamo. Vladna delovna skupina je vzpostavila Delovno skupino za digitalno ekonomijo, ki jo vodi Nacionalni gospodarski odbor, sestavljajo pa predstavniki iz Ministrstva za trgovino (Department of Commerce), Ministrstva za finance {Department of Treasury), Ministrstva za delo (Department of Labor), Nacionalnega raziskovalnega sveta (National Science Foundation), Urada Bele hiše za znanstveno in tehnološko politiko (White House Office of Science and Technology Policy) in Sveta gospodarskih svetovalcev (Council of Economic Advisers). Tu
8
1 Težko je spregledati naglico in vnemo, s ksîero vlada ZOA odpravlja pregrade /a raicvet elektronskega poslovanja. 1 Posebno pomembna poročita so:
"The Emerging Digital Economy", Online. Secretariat for Electronic Commerce, U.S. Department of Commerce. Nov. 19LIÖ. Dosegljivo ne: www.ecommercc.gov/emerglng.htm.
"Economic and Social Significance of Information Technologies", Online. National Science Foundation, Teb. 1998. Dosegljivo na: www.nsf.gov/sbe/ srs/seind98/frame$.htm, kot poglavlje v "Screncu & Engincering Indicators 1998". Online. Dosegljivo na: www.nsf.gov/sbe/srs/seind98/ frnmes.htm. 6- april 1999
"A Borderless World- Realising the Potential for Global Electronic Commerce", Online. OECD, apri/1999. Dosegljivo na: www.oecd.orgl/ditllsVltt/ ec/news/ottawa.htm. 7. marec 1999.
ijj»jruJ«uJNTOßMATIKA	1999 - Številka 2 - letnik VII
Strokovni, razpravi:
vidimo 5e en dokaz, da vlada ZDA pripisuje globalizacijJ in digitalni ekonomiji izredno velik pomen in se hitro organizira, da bi priložnost kar najbolje izkoristila. 5. Drobno gospodarstvo in Internet. Majhne firme imajo z Internetom globalen doseg, tako kot so ga do sedaj imele le velike korpoiacije. Kljub temu pa mnoge majhne organizacije ne izkoriščajo prednosti, ki jim jih nudi Internet. Me razumejo potencialnih koristi, ne znajo razviti elektronskega poslovanja in ne vedo, kako naj se spoprimejo s kompliciranimi pravili, ki vplivajo na elektronsko poslovanje. Poleg tega mnogi nimajo tehničnih kadrov, ki bi jim lahko pomagali uresničiti poslovni model elektronskega poslovanja. Mnogim takim malim podjetjem sedaj pomagajo programi, ki jih sponzorirata vlada in Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za drobno gospodarstvo (Small Business Administration).
Kot rečeno, je imelo poročilo Izhodišča globa!nega elektronskega posfovaiija velik vpliv tako v ZDA kot v svetu. Kongres je uzakonil štiri pomembne pravne cilje: Zakon o oprostitvi davkov na Internetu, Digitalni tisočletni zakon o založniških pravicah, Zakon o odpravljanju papirne dokumentacije v vladi in Zakon o varovanju zasebnosti otrok na spletli.
V mednarodnem okviru so tudi sprejeli vrsto sporazumov, ki bolj ali manj podpirajo načela iz Izhodišč. VVTO je na srečanju maja 1998, ki so se ga udeležili ministri iz 132 včlanjenih držav, dosegla soglasje med članicami o nadaljevanju prakse o oprostitvi carin za elektronsko poslovanje. OHCD in razne industrijske gmpacije so oktobra 1998 na ministrskem zasedanju o Globalnem elektronskem poslovanju {znanem kot Ot-tawška konferenca) izdale skupno deklaracijo s katero podpirajo davčne principe predstavljene v Izhodiščih in nasprotujejo d is krim inatornlm obdavčitvam Interneta in elektronskega poslovanja. Na Ottavvški konferenci so sklenili priporočiti vladam, naj odstranijo ovire, vezane na uporabo papirnih dokumentov, in naj zagotovijo, da bodo privatne iniciative izbrale tehnologijo in poslovne metode za overjanje transakcij. V deklaraciji so tudi opozorili na pomembnost uvajanja politik, ki so tehnološko nevtralne, ki ne diskriminirajo in temeljijo na tržnih pristopih k overjanju.
Baselski odbor za bančni nadzor je s podporo vodilnih centralnih bank izdal marca 1998 poročilo, v katerem podpira sisteme elektronskih plačil brez regulative, kol je opisano v Izhodiščih. Globalno posvetovanje o standardih v Brusselu oktobra 1997 je tudi podprlo stališče, naj privatni sektor vodi razvoj Internetovih tehničnih standardov. Ameriški pristop k elektronskemu poslovanju je podprla vrsta drugih mednarodnih poslovnih skupin, kot so Transatlantski poslovni dialog (Transatlantic Business Dialogue), Poslovni odbor
1999 številka 2-lelnik Vil
ZDA - Japonska {U.S./Japan Business Council), Mednarodna gospodarska zbornica (International Chamber of Commerce), Odbor za globalno informacijsko infrastrukturo (Global Information Infrastructure Council) ter Svetovno združenje za informacijsko tehnologijo in storitve (World Information Technology and Services Alliance).
Poleg tega so ZDA sprejele vrsto bilateralnih sporazumov, s katerimi so dosegle pomembne cilje pri elektronskem poslovanju. Maja 1998 sta predsednik Clinton in japonski ministrski predsednik Hashimoto v imenu svojih vlad izjavila, da državi ne bosta regulirali elektronskega poslovanja in bosta sodelovali v mednarodnih iniciativah pri odpravljanju ovir za elektronsko poslovanje. Junija 1998 sta podpredsednik Gore in francoski ministrski predsednik Jospin podobno podprla princip odprtega pristopa do informacij in prostega toka vsebinsko in jezikovno raznovrstne vsebini'. Septembra 1998 sta predsednik Clinton in Taio-seach Ahern iz Irske podpisala prvi medvladni sporazum, ki vsebuje digitalne podpise. Decembra pa sta predsednik Clinton in predsednik P.U Santer i/.javila, da bosta njuni vladi sledili principom, podobnim onim iz Izhodišč in nadaljevali z razpravami o elektronskem poslovanju, pa tudi z novoustanovljenim Transatlantskim gospodarskim partnerstvom (Transatlantic Economie Partnership).
ZDA so medtem napredovale pri izvajanju predsednikovih priporočil za privatno iniciativo in elektronsko poslovanje brez; régula t i ve. Julija 1998 je skupina firm, ki so med glavnimi uporabniki internetnih komunikacij, sklenila uresničiti varstvo zasebnosti skladno s predsednikovimi načeli v prvem kvartalu leta 1999 {pri tem ne le kasnijo, ampak so v hudem nesoglasju z EU). Za dosego tega cilja so ustanovili neodvisno nadzorno organizacijo. Vlada ZDA je podobno ustanovila novo privatno, neprofitno in uporabniško usmerjeno organizacijo, ki je prevzela tehnično upravljanje sistema za imena domen na Internetu. Razne skupine iz privatnega sektorja so dosegle precejšen napredek pri razvoju filtrirnih in rangirnih sistemov, ki naj bi otrokom onemogočali dostop do neprimernih naslovov in vsebine urejali v kategorije. Podobno so dosegli napredek pri pripravi kakovostnih vsebin za mladino.
5. OVIRE PRI GLOBALIZACIJI DIGITALNEGA GOSPODARSTVA
Plan akcije, ki ga navaja poročilo ministrske konference OECD o elektronskem poslovanju, [12] razvršča potrebne aktivnosti v štiri glavne kategorije:
1,	Graditi zaupanje pri uporabnikih in potrošnikih
2,	Postaviti osnovna pravila za digitalno tržišče
upombndi NFORMAT IKA Q
Strokovni, razpravi:
3.	Izboljšati informacijska infrastrukturi) za elektronsko poslovanje
4.	Optimizirati koristi od elektronskega poslovanja
Bralcem toga plana postane jasno, da so akcije namenjene odpravljanju ovir, zato lahko ta razvrstitev pomaga tudi pri razmiSljariju o ovirah za globalizacijo gospodarstva. Te štiri skupine ovir lahko dalje delimo na podskupine. V prvo skupino - zaupanje uporabnikov in potrošnikov - sodijo naslednje zadeve:
1.1	Zaščita zasebnosti in osebnih podatkov
1.2	Varna infrastruktura in tehnologija, overjanje in preverjanje
1.3	Zaščita potrošnikov
Druga kategorija - osnovna pravila digitalnega tržišča - vključuje naslednje zadeve:
2.1	Poslovno pravo
2.2	Davki
2.3	Finančne zadeve, elektronska plačilna sredstva in transport blaga
2.4	Poslovna pravila in dostop do tržišča
2.5	Intelektualna lastnina
V	tretjo kategorijo - informacijska infrastruktura -lahko uvrstimo:
3.1	Pristop do infrastrukture in njena uporaba
3.2	Upravljanje Interneta in sistema imen domen
3.3	Tehnične zadeve, protokol in standardi
V	četrto skupino - optimiranje koristi - pa lahko uvrstimo naslednje zadeve:
4.1	Ekonomski in socialni vplivi
4.2	Poslovne strukture in aktivnosti
4.3	Drobno gospodarstvo in srednje velike organizacije
4.4	Razvijanje sposobnosti, učenje
4.5	Globalna zagotovitev sodelovanja Podrobna razprava o vseh teh zadevah in ovirah bi spet presegla okvir tega prispevka. Zainteresirani bralci lahko najdejo posameznosti v referencah, ki so dosegljive na Intenetu.
6. EVROPA ZAOSTAJA
Analitiki Forbcsa [13] ocenjujejo, da je izven Severne Amerike največ potenciala za investicije v razvoj Interneta v I* v ropi, a obenem ugotavljajo, da Evropa znatno zaostaja in da so razlike v zaostanku znotraj Evrope zelo velike. Evropa je razcepljena na gospodarsko zreli in tehnično sposobni sever in na gospodarsko ter tehnično zaostali jug. Do teh zaključkov so prišli na osnovi kvantitativnih podatkov, kot so;
■	razširjenost tehnologije (uporaba računalnikov in Interneta, telefonske linije in kakovost omrežja)
■	gospodarsko stanje (RDP na prebivalca, letni razpoložljivi dohodek, obrestna mera, stopnja nezaposlenosti)
■	poslovno okolje (davčna stopnja, delovna sila, zakonodaja)
Poleg teh so upoštevali še druge faktorje, ki bodo po njihovem vplivali na razvoj Interneta in elektronskega poslovanja, kot so stroški priključitve in raba kreditnih kartic. Tem so dodali tudi kakovostne kriterije, kot so vladne politike o informacijski tehnologiji, razpoložljivost kapitala za novo nastala podjetja, uporaba Interneta v šolskem sistemu, konkurenca na trgu komunikacij, članstvo v evropski monetarni skupnosti in nacionalne posebnosti, kot npr. Min i te I v Franciji.
Kako bi se odrezala Slovenija, če bi jo vključili v analizo in poročilo? Na osnovi podatkov [7, 14j, ki so resda nekoliko stari, a po vsej priliki še vedno uporabni, lahko zaključimo naslednje:
■	števili računalnikov in internetnih strežnikov sta nizki v primerjavi z najrazvitejšimi državami Fv-rope
m števili telefonskih linij in prenosnih telefonov sta tudi nizki
■	cena telefonskega klica iz Slovenije v ZDA je bila leta 1996 okoli dvakrat dražja kot v razvitih državah Evrope
* števili televizorjev in kabelskih priključkov sta primerljivi z najrazvitejšimi
■	kupna moč Slovencev raste, a seveda še zaostaja za najrazvitejšimi državami
■	po izobraženosti se Slovenci kosajo z najrazvitejšimi
■	blagovna izmenjava s tujino in njena rast kažeta na visoko stopnjo povezanosti Slovenije s svetom
m Slovenija močno zaostaja pri pretoku kapitala in bruto tujih investicijah, kar je pomembno merilo za globalno gospodarsko povezanost
■	po številu znanstvenikov in raziskovalcev je Slovenija prav blizu vrha med najrazvitejšimi, po deležu visoke tehnologije v industrijskem izvozu pa ne3.
7. TOREJ?
Vsi ti in drugi indikatorji vodijo k zaključku, da se Slovenija uspešno transformira in koraka po poti vključevanja v svetovno gospodarstvo, da pa pri tem še zaostaja za naj razvitejšem i državami Evrope. Kot smo videli v opisu dogajanj po svetu, se ZDA, Evropska unija in druge države predvsem v okviru OF.CD zelo hitro organizirajo za izrabo prednosti globalnega omrežnega gospodarstva. Pomembne iniciative imajo roke izpolnitve še v tem ali v prihodnjem letu, Čas na Internetu posebno hitro teče. Kaže, da je Slovenija po tehnični plati in po tehnološkem znanju dobro pripravljena. Ker igra državna uprava
3 Slikovni prikazi, ki ilustrirajo fa opažanja, so dosegljivi online na http:/ /accountancy.(Jepaul.edu/sdekleva/Priloi;a2.ppt.
10
,qjcmb,iu INFORMATIKA
1999-številka 2-letnik VI)
Strokovni, razpravi:
pomembno vlogo pri globalizaciji, se mora kar najbolj podvizati z Ustvarjanjem potrebnih pogojev. Vloga države ¡o pomembna nn mnogih področjih, kot na primer pri izobraževanju gospodarstvenikov, posebno iz drobnega gospodarstva, pri prilagajanju gospodarske zakonodaje, financiranju raziskovalnih projektov, zagotavljanju odprtega pristopa do omrežja, zaščiti potrošnikov in intelektualne lastnine, sprejemanju standardov ikl.
S. OVIRE NA NIVOJU POSAMEZNIH ORGANIZACIJ
Raziskovalci s področja globalizacije in nanjo vezanih preizkušenj so se zbrali novembra 1998 pod okriljem inštituta Cato pri Univerzi v severni Karolini in identificirali posebej ključne in pomembne zadeve [15]. Uvodoma so ugotovili, da se svet spreminja hitreje kot miselnost direktorjev. Tako pridemo do prve in izredno težke ovire. V enem ud referatov s tega srečanja beremo, da tvegajo direktorji, ki se učijo počasi, da bodo izločeni in bodo propadli zaradi vedno zahtevnejšega in neódpustljivega konkurenčnega okolja. Da bi bile stvari še bolj zapletene, tudi tempo raziskav globalne konkurence zaostaja za hitrostjo spreminjanja poslovnega sveta. Tako lahko postrežemo s prvim nasvetom: menedžerji in firme se morajo učiti o spreminjanju globalne konkurence in o vplivih teh sprememb na poslovanje organizacij in celo na njihovo preživetje.
Eno od najpomembnejših vprašanj je, kdo pravzaprav so konkurenti? Kot primer lahko pomislimo na ustaljeno gospodarsko skupino, osredotočeno na domače in stabilno tržišče, na katero nenadno prodre tekmec z druge strani sveta. Pri tem ima nova firma lahko še dodatne prednosti, saj ni obremenjena z neamortiziranimi nepremičninami in obstoječimi poslovnimi aranžmaji. Izbere si lahko nove poslovne partnerje in si privošči nastop z nižjo ceno, ker lahko dlje čaka na ustvaritev dobička.
Naslednja pomembna zadeva je "organizacija kot komuna", kjer sodelovanje med navdušenimi in predanimi posamezniki razvname celotno skupino in spodbudi njeno bogastvo intelekta in znanja. Raba besede "posamezniki" pade v oči in sugerirá delo v vir-tualhih ali kibernetskih skupinah in napoveduje, da bo klasično hierarhično organizacijsko strukturo zamenjalo delo v projektnih skupinah. Člani takih začasnih skupin složno prevzamejo odgovornosti za rezultate skupnega dela in igrajo zdaj vlogo vodij, /daj vlogo vodenih.
Udeleženci posvetovanja so soglašali, da je pridobivanje znanja v organizaciji tudi ena od najpomembnejših zadev, vezana na vprašanji: Ali se firme učijo? Kako? S tem v zvezi domnevajo, da pestrost delovnih skupin in njihova gibljivost pospešujeta učenje. Ugo-
tovili so tudi, da "mora bili v obdobjih dinamičnih sprememb, ki povzročajo strateške premike, tudi učenje nelinearno" j 16J. Globalizacija je ena od takih sprememb, zato bi se morali v tem času še bolj posvetiti učenju. Ena od zadev v tem okviru je domneva, da postanejo v času takih tektonskih prelomov prejšnje temeljne sposobnosti organizacije nepomembne, zato jih morajo biti organizacije sposobne zamenjati z novimi. Eden od načinov učenja organizacij je prav sodelovanje v kooperaciji, kar nas spet privede h globa lizacij i.
Med najpomembnejšimi vprašanji je tudi, kako postanejo menedžerji globalni? S tem v zvezi ugotavljajo, da so direktorji, ki govorijo več jezikov in se brez zadreg premikajo iz enega kontinenta na drugega, zelo redki in približno trikrat bolje plačani od lokalnih kadrov. Zato predlagajo, naj več menedžerjev s pomočjo tehnologije koordinira svoje aktivnosti in tako deluje globalno. Te tehnologije pa so tako nove, da premalo vemo, kaj lahko z njimi dosežemo in še manj, kakšne probleme lahko povzročijo.
9. 0 INFORMACIJSKI TEHNOLOGIJI (KONČNO!)
Po pričakovanju so na omenjeni konferenci med najpomembnejša uvrstili tudi nekaj na informacijsko tehnologijo vezanih vprašanj. Tako tudi že omenjeno vprašanje, kakšne probleme lahko povzroči računalniško podprto komuniciranje. Drugo vprašanje je, v kakšni meri iahko informacijska tehnologija prinese dolgotrajne prednosti za razliko od le začasnih.
Boudreau in njeni sodelavci menijo, da je osnovni problem najti organizacijsko obliko, katere lastnosti so učinkovitost in odzivnost na lokalne značilnosti in ki obenem omogoča prenos znanja med lokacijami [17]. Za globalno (avtorji jo imenujejo virtualno transna-cionalno) organizacijo je značilna njena odvisnost od poslovnih povezav in partnerstev z drugimi organizacijami. Taka organizacija deluje kot skupnost organizacij, povezanih med seboj s pogodbami in z drugimi načini, kot so solastniški aranžmaji. To so lahko skupna vlaganja, strateške povezave, investicije v manjšinske deleže, konzorcijske pogodbe, koalicije, zunanje izvajanje in franšize. Pravijo na primer; da je razvoj bombnika D-l zahteval sodelovanje skupili iz kar 2000 organizacij.
Cilj virtualne organizacije je izvleči kar največjo vrednost od partnerjev z minimalnimi investicijami v stalno zaposlene, v trajna sredstva in obratni kapital. To dosežejo tako, da odredijo svojim partnerjem največje mogoče število funkcij z izjemo osnovnih strateških funkcij, ki jih konkurenti težko povzamejo in ki omogočajo organizaciji ohraniti dolgoročno konkurenčno prednost.
1999 - álevilka ?. - letnik VH
i iponibi iii! N FORMAT IKA
Sthokovni; razprave
Da bi pa virtualne organizacije dosegle svoje cilj t', morajo premagati svojo najhujšo preizkušnjo - težavno koordinacijo. Koordiniranje je v globalnih organizacijah dražje zaradi številnih zunanjih in mednarodnih povezav, ki jih morajo voditi neodvisno od časa in prostora. Pri tem seveda pomaga informacijska tehnologija. Ta v resnici omogoča dramatične organizacijske spremembe. Tabela 1 opisuje značilne tehnologije in aplikacije, ki pomagajo globalni organizaciji pri učinkovitosti, odzivnosti na lokalne pogoje in pri sposobnosti učenja.
Računalniška izmenjava podatkov (RIP) poveča učinkovitost v maloprodaji do take mere, da računajo, da bo polovica maloprodajnih trgovin propadla do leta 2001 [18]. Močno poveča tudi odzivnost. V tekstilni industriji so izmerili, da potrebujejo firme, ki uporabljajo RIP, za izpolnitev naročila poprečno deset dni, medtem ko druge potrebujejo 125 dni.
In ter organizacijski sistemi omogočajo izvajanje poslovnih dogodkov med organizacijami, kar spet poveča njihovo učinkovitost in odzivnost. Taki sistemi se odlikujejo po zanesljivosti, varovanju podatkov, zagotavljanju zaupnosti uporabnikov in celovitosti. Klasična primera sla sistem razvit v American Hospital Supplv in Singapurski TradeNet,4 Slednji povezuje trgovske predstavnike, vladne agencije, luške oblasti, d os ta vi j a lce blaga, transportne firme, banke in zavarovalnice s strankami in carinskimi uradniki.
Poleg tega, da omogoča Internet poceni nastop na globalnem tržišču, lahko poveča razumevanje
4 Omenjena sistema sta med drugim opisana v Hatvardsivh prigodklh: Marshall, C. L, Konsynski, B. In Sviokla, J., Daxtcr International: On Call as Soon as Possible? Prigodck št. 9-195-103. Boston: Harvard Business School Publishing, 1995.
King, J. in Konsynski, B., Singaporu TradeNet: A Tale of One City. Pri• godek št. 9-191-009. Boston: Harvard Business School Publishing, 1995.
značilnosti posameznih strank, zaznavanje njihovega razvoja in lahko prelevi statistične podatke o potrošnikih v dolgotrajne in tesne odnose s njimi. V tem času se npr. bančna industrija temeljito spreminja. Računajo, da je banki šestkrat ceneje obdelati elektronsko transakcijo z izvorom kjerkoli na svetu kot obdelati lokalni ček.
Programe za prevajanje iz enega v drug jezik lahko uporabljamo za pospeševanje poslovanja in povečanje lokalne odzivnosti. Organizacija, ki lahko hitro prenese znanje iz obrata v Švedski na novo lokacijo v Slovenijo brez jezikovne pregrade, doseže prednost v primerjavi z lokalnimi in drugimi mednarodnimi organizacijami.
Tehnologija za individualizacijo serijske proizvodnje omogoča oblikovanje izdelkov ali storitev skladno s posebnostmi lokalnih zahtev ali posamičnih strank. Ključna pri tem je uporaba informacijske tehnologije za organizirano uvajanje posebnih značilnosti v procesu proizvodnje.
Ekstranct je aplikacija internetne tehnologije, ki omogoča izbranim zunanjim partnerjem dostop do informacij korporacije. Najpogosteje lahko stranke in partnerji preko ekstraneta dostopajo do podatkov o kontih in koordinirajo dobave artiklov. Uporaba te tehnologije omogoča npr. sledenje pošiljk v industriji dostavljanja paketov, kot sta Federal Express in DHL
Največja težava pri globalnem delu v skupinah je v premagovanju razdalj in časovnih razlik, da bi lahko ljudje iz različnih okolij uspešno sodelovali. Uporaba tehnologije za podporo dela v skupinah je del rešitve. Ta tehnologija ne služi le izmenjavi sporočil, ampak omogoča tudi uporabo skupinskega zaslona, ter-minlranje skupinskega dela, podporo sestankov, skupinskega pisanja in druge aplikacije. Te zmogljivosti podpirajo pri delu vodje skupin, pospešujejo skupinske procese in povečujejo tehnične in upravljalne
Tabela 1. Tehnologije in aplikacije v podporo učinkovitosti, odzivnosti in učenju
informacijske tehnologije in aplikacije	Učinkovitost	Odzivnost	Učenje
Računalniška izmenjava podatkov	*	*	
Interorganizacijski sistemi	*	★	
Elektronsko posfovanje preko Interneta	*	*	■k
Prevajanje iz enega v drugi jezik		*	
Tehnologija za individualizacijo serijske proizvodnje		*	
Ekstranct		*	*
Oprema za skupinsko delo (groupvvare)	*		■k
Intranet	*		*
Sistemi za organizacijsko pomnenje		*	*
15 * iniiinul N FORMATI KA
1999 ŽlevflKa a - letnik VII
Strokovni, razpravi:
sposobnosti skupin. Dober primer takt' opreme je IBM-ov Lotus Notes.
Učenje jc mogoče pospešiti tudi z intraneti* izoliranimi mrežami, ki pa omogočajo uslužbencem globalni pristop do novic, kadrovskih informacij, koledarja dogodkov, podatkov o zalogah izdelkov, prostih delovnih mestih itd. Včasih je v intranet vključena tudi elektronska pošta, da je tako zaščitena pred nepooblaščenimi.
V informacijske sisteme do nedavnega nismo vgrajevali funkcij za organizacijsko učenje in pomnenje. Sedaj pa organizacije uvajajo aplikacije za hranjenje tako numeričnih kot tekstovnih in drugih nekonven-cionalnih oblik informacij. Taki sistemi združujejo in avtomatizirajo zbiranje, hranjenje, vzdrževanje, iskanje in dostop do multimedijskih informacij in tako pomagajo širiti izkušnje med uporabniki. Sisteme te vrste uporabljajo vse velike mednarodne svetovalne organizacije. Znani so tudi primeri uporabe te tehnologije pri proizvodnji programske opreme.
10. NASVETI VODILNIM
Organizacija, ki osvaja globalno strategijo, mora dohiti podporo zanjo na najvišji ravni organizacije. Posamične enote je ne morejo uresničiti, ker tako poslovanje vpliva prav na vse. Vodilne je Ireba izobrazili o osnovnih strategijah globalnih organizacij, vse druge zaposlene pa seznaniti o načinih poslovanja, skladnih globalno strategijo.
Vodilni morajo podpirati iniciative, ki slonijo na informacijski tehnologiji. Globalna organizacija ni samo krik mode. Ker so take organizacije odvisne od informacijske tehnologije, ki se Še naprej hitro razvija, bodo globalne organizacije kot organizacijska oblika ostale globoko v 21. stoletju. Glede na sedanji nivo zmogljivosti za podporo učinkovitosti, odzivnosti in učenja, se bodo morali vodilni usmeriti na tiste tehnologije, ki bodo organizaciji pomagale premostiti njene pomanjkljivosti. Če na primer organizacija nima sistemov za pomoč pri učenju, so primerne investicije v intranet in organizacijsko pomnenje. Uporaba tehnologij v skladu s potrebami organizacije lahko pomembno poveča njeno globalno konkurenčnost.
Reference
[1] Zahra, S. A., "Competitiveness and Global Leadership in the 21" Century", Academy of Management Executive. 12 (4), 1998, pp, 10-12.
[2]	"Workshop Report", NSF Workshop Research Priorities in Electronic Commerce, September 1998. Dosegljivo na: http:/ /cism.bus.utexas.edu/workshop/ecdraft.html. 14. apnl 1999.
[3]	Pollack, A., "Information Technology and Socialist Self-management", v Capitalism and the Information Age, New York: Monthly Review Press, 1998.
[4]	Lohr, S., "Computer Age Gains Respect Of Economists", The New York Times, 14. apnl 1999.
[5]	McChesney, R.W., "The Political Economy of Global Communication", v Cap/taf/sm and the Information Age, New York: Monthly Review Press, 1998.
[6J Kelly, K,. "New Rules for the New Economy: Twelve dependable principles for thriving in a turbulent world", Wired, September 1997. Dosegljivo na: www.wired.com/ w i red/5.09/ne wru le s. ht m 1. 12. april 1999.
[7]	Telecommunications Industry at a Glance. Online. International Telecommunications Union, 1998. Dosegljivo na: www.itu.int/ti/industryoverview/at_glance/basic98.pdf. 1. april 1999.
[8]	"Understanding the Digital Economy: Data, Tools and Research". Online. U.S. Department of Commerce, international Trade Administration, 1999. Dosegljivo na: www.ita.doc.gov/mdustry/otea/utde/related.htm. 1. aphl 1999.
[9]	Clinton, W.J. in Gore, A., Jr. "A Framework for Global Electronic Commerce", Online. Information Infrastructure Task Force, 1997. Dosegljivo na: www.iitf.nist.gov/eleccomm/ ecomm.htm. 2. apnl 1999.
[10]	"First Annual Report", Online. U.S. Government Working Group on Electronic Commerce. Nov. 1998. Dosegljivo na: www.doc.gov/ecommerce/E-comm.pdf. 3. april 1999.
[11]	"Next Generation Internet Research Act of 1998". Online. National Coordination Office for Computing, Information, and Communications. Dosegljivo na: http://www.ccic.gov/ legislatiorVpl_h_105-305.html. 15. april 1999.
[12]	"OECD Action Plan for Electronic Commerce", Online. OECO, 22. dec. 1998. Dosegljivo na; www.olis.oecd-org/olisv" 1998doc.nsf/linKto/sg-ec(98)14-final.
[13]	Meland, M., "Europe: The next frontier: How does Europe stack up on the Internet? A country by country ranking". Online. Forbes DigitalTool, 2. april 1999. Dosegljivo na: www.forbes.com/toot/html/99/mar/0329/feat.htm. 12. apnl 1999.
114] "1998 World Development Indicators", Washington D.C.: The World Sank, 1998.
[15]	Zahra, S. A. in O'Neill, H. M., "Charting the landscape of global competition: Reflections on emerging organizational challenges and their implications for senior executives". Academy of Management Executive. 12 (4), 1998, pp. 1321.
[16]	Hitt, M, A., Keats, B. W. in DeMane, S. M„ "Navigating in the new competitive landscape: Building strategic flexibility and competitive advantage in the 21th century", Academy of Management Executive, 12 (4). 1998. pp. 22-42.
[17]	Boudreau, M.-C., in drugi, "Going Global: Using information technology to advance the competitiveness of the virtual transnational organization", Academy of Management Executive, 12 (4), 1998, pp. 120-128.
[18]	Keen, R G. W.. Every Manager's Guide to Information Technology, Boston: Harvard Business School Press. 1995.
Prof. Saša Dekleva je vodja programov informatike na "Keils t ad t Graduate School of Business" na "DePaul University" v Chicagu, kjer predava vrsto predmetov, med njimi tudi Elektronsko poslovanje in Management informacijske tehnologije. Dr. Dekleva, kije pred odhodom v Ameriko deset let delal v industriji v Sloveniji in predaval na fakulteti za organizacijske vede, je objavil več kot 50 člankov v revijah kot so "Communications of the ACM", "Data Base". "MIS Quarterly", "Information Systems Research" in "Information & Management". Prof. Dekleva sedaj raziskuje med drugim tudi elektronsko poslovanje in programsko inženirstvo.
1999 ■ številka 2-letnik VII
uporni» id NFOR M ATI KA