Posamezni tavoH 36 grofov, tnMe&j* ttaroMni I SBnfl
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
KOROŠKI SLOVENCI SMO S SVOJIMI ŽRTVAMI, KI SMO JIH DOPRINESLI V AKTIVNI BORBI PROTI FAŠIZMU, EDINI V VSEJ AVSTRIJI IZPOLNILI POGOJE MOSKOVSKE DEKLARACIJE.
LETNIK IL	• ;
DUNAJ, V PETEK 12. XII. 1947
ŠTEV. 64 (92)
Jugoslavija pričakuje z vso gotovostjo, da bodo zavezniki ugodili pravičnim zahtevam
IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA VELEPOSLANIKA V LONDONU 0 MIROVNI POGODBI Z AVSTRIJO
Jugoslovanski veleposlanik v Londonu 700 tisoč ubitih Jugoslovanov. Če bi bilo Ljubo Leontič je imel pretekli teden ti- tako, potem bi dejansko Avstrijo nagra
skovno konferenco, na kateri jo podat	----—---------*-----
izjavo o stališču vlade FLRJ do mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo.
Veleposlanik Leontič je naglasil, da jugoslovanski narodi z vso pozornostjo spremljajo delo sveta zun. ministrov v
Londonu. Demokratična in miroljubna Jugoslavija, ki je zelo trpela zaradi nemške napadalnosti, je izrecno zainteresirana z demilitarizirano in denacificirano Nemčija Če bo odgovorna osrednja vlada enotne Nemčije podpisala takšen demokratičen mir, potem se bodo protidemokratičnim elementom odvzeli temelji za propagando pangermanizma, imperializma in revanže.
Glede mirovne pogodbe z Avstrijo je veleposlanik Leontič naglasil, da je bila Avstrija v drugi svetovni vojni izhodišče za Hitlerjev napad na Jugoslavijo, v katerem je AVSTRIJA AKTIVNO sodelovala. Avstrija je služila nacističnemu napadalcu tudi s tem, da je večji del svojega vojaškega in upravnega aparata dala na razpolago za zatiranje in okupacij jo Jugoslavije. Po okupaciji so del jugoslovanskega ozemlja pripojili k Avstriji. Vsa jugoslovanska podjetja, industrijski obrati, banke, hranilnice, zadruge itd. so podredili avstrijskim centralam, ki so Jugoslavijo in Balkan gospodarsko izkoriščale.
>Poseben, življenjski interes Jugoslavijo na mirovni pogodbi z Avstrijo,« je izjavil veleposlanik Leontič, »pa temelji na tem, da ima Avstrija še danes del jugoslovanskega narodnega ozemlja, južno Koroško, katere ljudstvo se je borilo na strani zaveznikov za skupne cilje, za svoje narodno osvobojenje in za združitev z Jugoslavijo. Neutajljivo dejstvo je, da so v vsej Avstriji samo koroški Slovenci s svojimi žrtvami, ki so jih doprinesli v aktivni borbi, izpolnili pogoje moskovske deklaracije o Avstriji.
. Ta dejstva dajejo Jugoslaviji polno pravico, da neposredno sodeluje na razgovorih o mirovni pogodbi z Avstrijo.
Jugoslaviji je bilo do se Jej samo dvakrat omogočeno,« je naglasil veleposlanik Leontič, »da je podala svoje stališče do teh važnih vprašanj mirovne pogodbe z Avstrijo, in sicer pred namestniki zunanjih ministrov v Londonu in pred
krat podal jugoslovanske zahteve: Pri-i«,w,	u, UUJuuoBU	,m6la-	ključitev jugoslovanskega narodnega
dili za njeno sodelovanje v vojni na stra- ozemlja Koroške k FLRJ; reparacije in ni Nemčije, za njeno prisilno germani- povračilo; rešitev vprašanja razseljenih zacijo in njeno zatiranje koroških Slo- oseb; izročitev vojnih zločincev; zahte-vencev.	ve, ki se tičejo sovražnega premoženja v
Jugoslavija zahteva, da sklenejo demo- Jugoslaviji; zahteva posebnega statuta za kratični mir tudi z Avstrijo in zaradi te- zavarovanje interesov jugoslovanske naga vztraja na svojih upravičenih zahte- rodne manjšine, ki bo po izpolnitvi ju-vah.«	goslovanskih teritorialnih zahtev ostala
Končno je veleposlanik Leontič še en- še v Avstriii.
SP* 'H *
Povratek maršala Tita iz Bolgarije v Beograd
Jugoslavija in Madžarska poglobili svoje odnose
OBISK MARŠALA TITA V BUDIMPEŠTI
Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Tito je 5. t. ni. odpotoval na čelu jugoslovanske vladne delegacije na uraden obisk v Madžarsko. Maršala Tita in visoke jugoslovanske predstavnike so v Budimpešti dočakali predsednik madžarske vlade La j os Dinnyes s člani vlade, zastopniki madžarske vojske, diplomat ski zbor in predstavniki kulturnega in javnega življenja.
Vsa Budimpešta je bila okrašena
džarske republike, madžarske vlade in vsega madžarskega ljudstva:
»Prepričan sem,« je dejal Molnar, »da bo ta obisk velikega pomena za vse jugoslovansko in madžarsko ljudstvo in da bo doprinesel h krepitvi in poglobitvi prijateljstva med našimi narodi. Ta obisk je nov doprinos h krepitvi miru v tem delu Evrope.«
Da bi še bolj okrepili sodelovanje med obema državama, so jugoslovanska de-
BRZOJAVKA ZUNANJIM MINISTROM V LONDONU
S pokrajinske konference aktivistov OF in drugih slovenskih organizacij dne 10. decembra 1947 je bila poslana zunanjim ministrom v Londonu naslednja brzojavka:
Ponavljamo našo zahtevo in zahtevo vsega slovenskega ljudstva na Koroškem po združitvi Slovenske Koroške z matičnim narodom v FLR Jugoslaviji,
V interesu načel atlantske karte in miru pričakujemo pravično rešitev. Nočemo več nadalje prenašati tujega nasilja, hočemo svobodo!
Aktivisti OF in »stalili organizacij na Koroškem.«
prijateljstvui, sodelovanju in vzajemni pomoči med FLR Jugoslavijo iu republiko Madžarsko. Ta sporazum je predviden za dobo 20 let in se obe državi obvezujeta, da se bosta posvetovali v vseh važnih mednarodnih vprašanjih in v duhu Ustanovne listine Organizacije Združenih narodov podvzemali skupne ukrepe, da bi zavarovali svojo varnost, neodvisnost in integriteto. Obe državi bosta krepili medsebojne vezi ra gospodarskem in kulturnem polju in podprli vse ukrepe, katerih cilj jo uničenje napadalnih žarišč in zavarovanje svetovnega miru in varnosti.
Na sprejemu, ki ga je v čast jugoslovanske delegacije priredil predsednik madžarske republike Zoltan Tyldy, je predsednik madžarske vlade Lajos Din-nyes naglasil, da jugoslovansko-madžar-ska pogodba jamči mir narodom podonavskih držav tistim narodom, ki so dobili samozavest šele tedaj, ko je Sovjetska zveza osvobodila njihove dežele, omogočila krepitev demokracije in samostojnega državnega življenja.
Maršal Tito je v svojem govoru ugotovil tesno politično in gospodarsko sodelovanje ined narodi Jugoslavije in madžarskim narodom in izjavil, da je gospodarsko sodelovanje dalo že dobre rezultate. »Prišel sem v Madžarsko,« je dejal maršal Tito, »da bomo dokončali to, o čemer smo govorili o priliki obiska madžarske delegacije v Jugoslaviji: podpis pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči. S to pogodbo ne ogrožamo nikogar v njegovi svobodi ali neodvisnosti« Nasprotno, s tem dokazujemo, da so govorice in pripovedovanje o tako imenovanem slovanskem bloku napačne, ker madžarski narod ni slovanski narod. Ali to ne ovira, da ne bi med Jugoslavijo in Madžarsko republiko vzpostavili vse-
legacija in madžarski »ioni predstav- stranske prijateljske vezi in tesnega so-
HZ zunaSminl^orv Mos^virZa- m? in več ko sto&glava množica je po- niki podpisali v Budimpešti sporazum o delovanja,:
_	_	. . .	• 1 . •	.. J«n..!1n iMnnnfiln Tito »n 1)1	ItllVlVcI
htevo Jugoslavije, da bi Jo zaslišala tudi posebna komisija za pripravo mirovne pogodbe z Avstrijo na Dunaju, so zaradi negativnega odnosa predstavnikov za-padnih sil odklonili. Zato je Jugoslavija predložila to svojo zahtevo tudi svetu zunanjih ministrov.
zdravila maršala Tita in člane jugoslovanske delegacije pri izhodu iz kolodvora, Na prostranem trgu pred kolodvorom in v bližnjih ulicah so se zbrali delavci, meščani in mladina, ki so navdušeno pozdravljali maršala Tita in akla-mirali novi Jugoslaviji in jugoslovausko-
Svet zunanjih ministrov razpravlja mirovni pogodbi z Nemčijo
hitlerjevska agresija
ji ne bodo dah samo možnosti^ da^ poda manifestirala po ulicah Budimpešte in vsega sveta si želijo te pogodbe. nje demokratične vlade za vso Nemčijo
Ves svet čaka na miirovno pogodbo z Nemčijo, ki bo odločala o bodoči usodi Nemčije in od katere je odvisna dokončna vzpostavitev miru v Evropi. Ne
držav, ki jih je spravila 7 bedo.
V pripravljanju mirovne pogodbe z Nemčijo pa se morata pred vsem rešiti
prijatelj-
JI lit? UUULF	oaiuu	-- r
in utemelji svoje stališče, ampak da bo-do njene utemeljene zahteve tudi zadovoljili. Nemogoče si je predstaviti, da ne
bi zavezniki zadovoljili upravičeni. ^	£ Netijo’ temeljiti na sklepih,' ki so jih
htev koroških Slovencev, ko je	leeaeiie sureieli madžarski zunanji mi- sprejeli na konferencah v Jalti in Pots-
vsesplošno znano, da JO ™ m.h,on» ‘^iJnS InS SaSi W dami. Na temelju teh sklopov .motnjo
za. jugoslovansko-madžarsko stvo.
Na jugoslovansko-madžarski meji so
in vsega sveta si želijo te pogodbe.
Sovjetski zunanji jninister Molotov je v svetu zunanjih ministrov v Londonu poudaril, da mora mirovna pogodba z
tisoč avstrijskih vojakov aktivno sodelovalo v vojni na strani Nemčije, in da so ti avstrijski vojaki neposredno odgovorni, za. smrt velikega dela enega milijona
njega ministrstva ter zastopniki vojske. Zunanji minister Molnar je pozdravil maršala Tita v imenu predsednika ma-
izvesti demilitarizacijo in demokratiza- j* suvjouhu *uu«uj» uimm.« »»v*
(>,|jo Nemčije in hkrati zavarovati, da bo izjavil, da je po mnenju sovjetske dels-,Nemčija izpolnjevala svoje obveze do gadje potrebna enotnost demokratične
nje demokratične vlade za vso Nemčijo in vprašanje, kdo se bo udeležil bodoče mirovne konference, ki bo razpravljala o mirovni pogodbi z Nemčijo. Od rešitve teh dveh vprašanj odvisl tudi uspeh priprav za mirovno pogodbo.
O vprašanju osrednje nemške vlade je sovjetski zunanji minister Molotov
Nemčije. Zoperstavljanje enotnosti nemške države lahko uporabijo pristaši re-vanže iz tabora nemških militaristov, ki se bodo polastili ideje o enotnosti Nemčije, da bi jo izrabili, kako *bi iz Nemčije napravili to, kar so velike sile hotele preprečiti s svojimi sklepi na konferencah v Jalti in v Potsdamu.
Minister Molotov se je izjavil tudi proti vestem, da vladi ZDA in Velike Britanije nameravata ustanoviti zasebne nemške vlade v zapadli ih področjih Nemčije, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli konference v Potsdamu. Molotov je dejal, da ne morejo misliti na mirovno pogodbo z Nemčijo, če ne bodo ustanovili osrednje nemške vlade, ki bi bila v stavu, da to pogodbo podpiše. Treba je sestaviti osrednjo nemško vlado, ki bo predstavljala vso združeno demokratično nemško državo.
Sovjetska delegacija je tudi pre liaga-la naj bi se mirovne pogodbe z Nemčijo udeležili predstavniki petih velikih sil, zastopniki zavezniških držav, ki mejijo na Nemčijo, kakor tudi zavezniške države, ki so afktivno sodelovale v borbi proti nemškemu fašizmu. Sovjetski
predlog, naj bi povabili tudi Albanijo, ki je sodelovala po svojih močeh v skupni borbi proti Nemčiji, je izzval odpor angleške in ameriške delegacije. Zunanji ministri so se zedinili, da bodo o udeležbi Albanije na mirovni konferenci naknadno razpravljali. Molotov je poudaril, da je pri vprašalnju sestave mirovne konference z Nemčijo najveejo važnosti dejstvo, koliko je ta ali ona država doprinesla za uničenje nemške napadalnosti, in kakšne žrtve so posamezne države utrpele zaradi nemškega napada. Sovjetska delegacija je znova naglasila nujnost sestave osrednje nemške vlade in dokazala, da je potrebno ustanoviti demokratično Nemčijo, če hočejo zavarovati mir v Evropi. Sovjetska delegacija je mnenja, da je potrebno v Evropi ustvariti demokratični mir, kar pomeni, la morajo spremeniti staro napadalno Nemčijo v novo demokratično, miroljubno Nemčijo. SZ verjame v možnost te spremembe in je zato pripravljena, da skupno z ostalimi velikimi 'silami nadzira Nemčijo, da bi dosegli •spremembo Nemčije v demokratično, miroljubno državo. Hkrati pa je delega-
cija SZ tudi mnenja, da ,ima demokratična, in neodvisna Nemčija pre»d seboj bodočnost, katere ne sme in ne more biti oropana. V "koliicor bi bila demokratična Nemčija odvisna od volje te .ali one države zmagovalke, potem bi ne moglo biti govora o Nemčiji, .ampak o koloniji v Srednji Evropi.
Delegacija Sovjetske zveze je na zadnjih sestankih sveta zun. ministrov preprečila poskuse delegacij zapadnih sil, da bi razbile konferenco in odgovornost za neuspeh prevalile na Sovjetsko zvezo. Zunanji minister Molotov je odklonil, da bi razpravljali samo o britanskem predlogu za gospodarsko ureditev Nemčije in predlagal, naj bi svet zunanjih ministrov proučil predloge vseh delegacij. Tudi druge delegacije so se strinjale s tem predlogom in je svet zunanjih ministrov pričel proučevati tako sovjetski memorandum kakor tudi predlog angleške delegacije. S tem je svet zunanjih ministrov premostil mrtvo točko v razgovorih. »Nekaj besed ministra Molotova,' piše londonski list »Times«, »je razpršilo meglo, ki se je pričela zbirati okrog konference sveta zun. ministrovi
Zapadne sile so preprečile sporazum
V1 •	•	•	• Ha •••
o nemški imovini v Avstriji
Zunanji ministri velikih sil se do danes še niso mogli sporazumeti o vprašanju nemške imovine v Avstriji. Delegacije zapadnih sil skušajo vedno znova odvzeti Sovjetski zvezi pravice do nemške imovine, ki ji po sklepih v Potsdamu pripadajo. Pri tem pa skušajo prevaliti vso krivilo, da se o tem vprašanju niso mogli sporazumeti, na predstavnike Sovjetske zveze.
Sovjetski zun. minister Molotov je na zadnjem sestanku, na katerem je svet zun. ministrov razpravljal o pogodbi o Avstriji, razkrinkal manevre zapadnih delegacij in dokazal, da sta Amerika in Anglija že od vsega začetka z grožnjami in drugimi sredstvi zunanjega vmešavanja preprečili rešitev vprašanja nemške imovine, ki bi bila za Avstrijo zadovoljiva.
Že septembra 1945. leta je bil med predstavniki Sovjetske zveze in predstavniki avstrijske vlade dosežen sporazum o bivši nemški imovini v Avstriji. Ta sporazum sta takrat obe vladi že parafirali. Neposredno pred formalnim podpisom sporazuma pa sta ameriški in britanski zastopnik izjavila takratnemu predsedniku vlade Rennerju, da v primeru podpisa pogodbe vladi ZDA in Velike Britanije ne bosta priznali avstrijske vlade. Ta grožnja je povzročila, da avstrijska vlada ni podpisala že izdelanega sporazuma.
»Po vsem tem je napačno,« je izjavil Molotov, »če se predstavniki ZDA in Velike Britanije sklicujejo na deklaracijo o neodvisnosti Avstrije. Na deklaracijo so ne smo le sklicevati, ampak se jo mora tudi spoštovati, vsekakor pa se je ne sme kršiti, kakor sta to storili ZDA in Velika Britanija, ko sta pred dvema letoma preprečili sporazum o nemški imo-vini med Sovjetsko zvezo in Avstrijo.«
Molotov je tudi opomnil, da vladi ZDA in Velike Britanije takrat še nista priznavali avstrijsko vlado, medtem ko jo je Sovjetska zveza takoj po njeni sestavitvi priznala. Že na konferenci v Potsdamu je Sovjetska zveza predlagala, naj bi priznali avstrijsko vlado. Američani in Angleži na ta predlog niso pristali in so kot pogoj za priznanje avstrijske vlade zahtevali razveljavljenje pogodbe o nemški imovini med Sovjetsko zvezo in Avstrijo. Šele potem, ko je avstrijska vlada ugodila zahtevam Amerike in Anglije, in pod grožnjami odklonila podpis že pripravljene pogodbe s Sovjetsko zvezo, sta jo Velika Britanija in Amerika priznali. Očitno jima je bila poslušna avstrijska vlada bolj sprejemljiva.
Molotov je dalje ugotovil, da so leta 1946/47 uporabili proti Avstriji novo metode pritiska, in sicer v obliki tako iraenovape »pomoči« za Avstrijo. Razumljivo je, da ni bilo težko, da so pri majhni Avstriji dosegli, da je vzela določeno finančno »pbrnoč«, izgubila svojo gospodarsko in politično neodvisnost in postala odvisna od nekaterih sil. Zaradi tega vodi Avstrija politiko, kakršno ji
predpisujejo te sile. Zaradi tega se sovjetska vlada ne more sporazumeti z Av strijo o nemški imovini.
Sovjetska vlada se ni nikdar vmešavala v politične in gospodarske zadeve Avstrije. Ona ji je dala gospodarsko in finančno pomoč, dobavila ji je predvsem žito in to neposredno po osvoboditvi, ko je bil položaj v Avstriji posebno težak.
John Foster Dul les, posebni posveto-valec ameriškega zun. ministra Marshalla in advokat Wall Streeta, je prejšnji teden odpotoval v Francijo »proučevat« tamošnji položaj. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v Parizu, je Dulles označit Komunistične partije Francije, največjo francosko stranko za »nefrancosko partijo«. Dulles je razvil v Parizu živahno delavnost, ki je bila popolnoma v znaku ameriškega vmešavanja v notranje politične zadeve Francije. Imel je razgovore s predsednikom republike Auriolom, predsednikom vlade Schumanom, Leonom Blumom, Jouhauxem in z drugimi politiki.
V parlamentu so komunistični poslanci prečitali protest Komunistične partije Francije proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve Francije, s Ameriški gospodje in gospodarji,« pravi protest, »so se uradno podali v Pariz, da bi francoskim ministrom in politikom diktirali svoja povelja. Vsi Francozi, ki so vredni tega imena, bodo sprejeli ta nov dokaz ameriškega nadzorstva francoske politike kot neznosno predrznost. Francoskim komunistom je v čast, da inozemski imperialisti, ki bi hoteli zasužnjiti Francijo, ravnajo z njimi kot s sovražniki.« Komunistična partija izraža dalje svoje prepričanje, da se bodo vsi pravi demokrati in rodoljubi združili k obrambi neodvisnosti in suverenosti države.
Prejšnji teden so se stavkujočim francoskim delavcem pridružili novi delavci in nameščenci. V začetku tega tedna se je stavkujočim državnim uradnikom pridružil sindikat policistov. Odločen stav stavkujočih je tudi onemogočil vsa izzivanja. Mobilna garda je skušala s sol-zilnim plinom in orožjem preprečiti stavke, vendar ji to ni uspelo. Francosko ljudstvo podpira odločno borbo delavcev za svoje pravice in jim vsestransko pomaga. V Alžiru je stopilo v stavko 80 tisoč delavcev različnih industrijskih pa nog, v Maroku pa rudarji in železničarji.
Medtem ko je socialistični minister Moch grozil v parlamentu, da bo dal oddelkom policije povelje, naj protj stavkujočim uporabljajo strelno orožje, je minister za delo Daniel Mayer izjavil, da je vlada pripravljena na razgovore s sindikatu Objavil je v parlamentu, da med vlado in sindikati samo še v dveh vprašanjih ni dosežen sporazum. Ker je osrednji odbor stavkujočih odbil predlo-
V	tem se razlikuje avstrijska politika Sovjetske zveze, ki resnično odgovarja moskovski deklaraciji o neodvisnosti Av strije od politike Velike Britanije in ZDA.
Končno je Molotov tudi ovrgel trditev, da Sovjetska zveza zahteva za svoja podjetja v Avstriji eksteritorialne pravico.
V	predlogih, ki jih je Sovjetska delegacija predložila že svetu zun. ministrov v Moskvi, je poudarjeno, da je bivša nemška imovina, ki je v vzhodni Avstriji na razpolago Sovjetski zvezi in v drugih delih Avstrije drugim zavezniškim državam, podvržena avstrijskim zakonom.
ge vlade, je morala vlada nuditi sindikatom nove pogoje za prekinitev stavke.
Okrog lista »Franc Tireur« grupirana socialistična skupina je na svoji pokra jinski konferenci sklenila, da bo dokonč no prelomila s socialistično stranko, katere politiko označuje za protidelavsko.
BORBA ITALIJANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Ljudsko gibanje proti fašizmu in vladni politiki se po vsej Italiji, posebno pa še na jugu dežele nadaljuje. Policija je po navodilih notranjega ministra Scelbe »energično nastopila proti delovnim množicam. V predmestju Rima je prišlo do spopadov med brezposelnimi, ki so demonstrirali, in policijo. Pri tem spopadu je bil eden demonstrantov ubit, 25 pa ranjenih.
Na zborovanju, ki ga je sklicala delavska zbornica in ki so se ga udeležile vse sindikalne organizacije vseh obratov mesta Rima in okolice, so zahtevali naj-strožjo kazen za vse policiste in uradnike, ki so odgovorni za krvave spopade zadnjih dni. Dalje so zahtevali, naj vlada izvede javna dela, da bi zmanjšala veliko brezposelnost. Zborovanje je zahtevalo, da mora vlada najkasneje do 10. decembra izpolniti predložene zahteve.
Nemiri in stavke so se v zadnjih dneh prenesli tudi na severno Italijo. V Milanu in Bologni je prišlo do velikih demonstracij brezposelnih delavcev, ki so zahtevali, naj oblasti organizirajo javna sta proti gospodarskemu in socialnemu položaju proglasiti generalno stavko.
Kakor je izjavil namestnik ameriškega zun. ministra Lovett, bo Amerika ukinila »pomoč« Italiji, če bi v vlado prišli tudi komunisti. »Avantk, organ italijanske Socialistične stranke, piše, da je ta izjava »ponižujoče in neznosno vmešavanje v notranjo politiko Italije«. »Unita«, organ Komunistične partije, pa označuje izjavo Lovetta za »sramoten dokaz ameriškega vmešavanja v italijanske notranje zadeve. Ne gre za to, ali bodo komunisti sodelovali v vladi ali ne,« piše list. »Gre za to, ali bo italijansko ljudstvo svobodno in bo samo odločalo o svoji usodi, in zato, ali bodo italijansko vlado sestavili v Rimu ali v Washingtonu.c
Ameriško vmešavanje v francoske notranje zadeve
Britanski gen. konzulat je odklonil naši delegaciji potno dovoljenje v London
Ob zaključku lista smo prejeli tole vest:
Britanski generalni konzulat na Dir naju je delegaciji koroških Slovencev, ki so nameravali potovati v London, da zunanjim ministrom predlože zahteve slo venskega ljudstva na Koroškem odklonil izdajo vize. Vzroka britanski generalni konzulat za odklonitev ni navedel.
Zaradi sovražnega odnosa francoske vlade do Sovjetske zveze je vlada Sovjetske zveze prekinila francosko-sovjot ske trgovinske razgovore. Francija j® upala, da ho iz Sovjetske zveze doni la 300.000 ton žita. Hkrati je sovjetska vlada zahtevala, da francoska komisija za repatriacijo odpotuje iz Moskve, ker Sovjetska zveza smatra pogodbo o repatriaciji za neveljavno zaradi tega, ker je francoska vlada razpustila sovjetsko re-patriacijsko taborišče pri Parizu in izgnala 19 sovjetskih državljanov.
Bivši minister grškega odporniškega gibanja Porphirogenis, ki trenutno potuje po demokratičnih državah, je imel v Budimpešti tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da so bili med vojno celo nemški gauleiterji manjši despoti, kakor je sedaj Greesvvold v Grčiji. Porphirogenis je izjavil, da so ameriški uradniki in nameščenci v vseh grških bankah, v vseh vojaških enotah, v ministrstvih in policiji in da jih grško ljud stvo imenuje gestapo. Greeswold poveljuje celo v najmanjšem mestu, on določa mezde, imenuje javne funkcionarje itd. Porphirogenis je končno izjavil, da trpi grško ljudstvo v neosvobojenih predelih na lakoti, terorju, revščini in ponižanju.
Bivši podpredsednik ZDA H. Wallace je na banketu, ki ga je priredila delav' ska stranka v Brooklynu, kritiziral seda njo zunanjo politiko ZDA in ostro obsodil protikomunistično histerijo v ZDA. Med drugim je dejal, da novi zakon o nacionalni varnosti dajo vojski močan, morda odločilen glas pri oblikovanju ameriške nacionalne politike. Zakon koordinira vojaško, notranji) in zun. politiko tako, kakor ugaja' generalom in industrialcem.
Kljub nasilju čileske vlade nad delov- 1 nim ljudstvom se v Chile nadaljuje stavkovno gibanje. Stavka železničarjev jo onemogočila vsak železniški promet za dobo 24 ur. Železničarji zahtevajo mezdne povišice in izplačilo obljubljenih nagrad v znesku dveh mesečnih mezd.
Veliko bolgarsko sobranje je soglasno sprejelo novo bolgarsko ustavo, ki daje vse možnosti mogočnega razvoja bolgarskega ljudstva. Nova ustava, kakor je dejal bolgarski predsednik vlade Geor-gij Dimitrov temelji na načelu, da je vsa oblast v rokah ljudstva in da služi sarrio njegovim koristim. Vodilna vloga v upravi Ljudske republike Bolgarije pripada delovnemu ljudstvu.
Q__Drobne
novice
.Madžarski književniki, ki so prisostvovali otvoritvi mladinske proge, so se na povratku ustavili v Subotici, kjer so P11' rodili literarni večer.
Za najboljše delovne kolektive v novembrskem tekmovanju je proglasil J7-' vršni odbor Enotnih sindikatov nasled-ije: 1. Delovni kolektiv železarne na Jo' senicah, 2. rudnik Trbovlje in 3. gradi-išče hidrocentrale Mariborski otok.
Spomenik borcem, ki so padli v nfl' rodno osvobodilni borbi, bo zgradila vlada FLRJ v Beogradu. Spomenik bo iz' ielal kipar Anton Avguštincič.
Le malo je znano, da jugoslovanska mladina poleg glavne mladinske pro8'° šamac—Sarajevo gradi tudi mladinska progo Nikšič—Titograd v republiki Cini gori. Na progi bodo delali vso zima-Smučarsko vzpenjačo na Črni vrh na Jesenicami grade jeseniški fizkulturnik • Dogotovljena bo do 15. decembra.
Spominu Franceta Grafenauerja
V zgodovini koroških Slovencev iz polpretekle dobe poznamo le malo velikih mož, ki bi s svojo osebnostjo bolj potegnili za seboj množice našega ljudstva. Med nje sodi nedvomno naš zadnji poslanec v dunajskem parlamentu, borec ~~ kmet France Grafenauer.
Doma je iz skromne hišice na Zilji, življenje mu ni bilo postlano z rožami. Zgodaj je moral pomagati očetu v org-Ijarski obrti, toda zraven je našel še čas za slovensko knjigo. Hkrati pa jo imel vedno svoje oči odprte za dogajanja v svetu in še prav posebno v svojiNdomači okolici. Spoznal je, kako se nemštvo načrtno zajeda v našo zemljo s pomočjo ponemčevalnih šol in z gospodarskim pritiskom. V svojem kraju je že v mladih letih opazil moč nemških veleposestnikov in grofov, ki so izkoriščali našega človeka in celo za pašo zahtevali neizmerne dajatve. Ob tem spoznanju se je France Grafenauer zaklel, da bo vse svoje življenje posvetil borbi proti temu izkoriščanju, ki ni bilo le posamezen primer, temveč sistem načrtnega nemškega prodiranja v naše ozemlje. Zato je bil predstavnikom tega sistema nevaren vsak, ki se ni hotel uklonili. Tega so po skušali uničiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Že tedaj so bili učitelji tisti, ki so v službi germanizatorjev vohunili za odločnimi Slovenci. Tako so ovadili od padniški učitelji' tudi Grafenauerja in očeta zaradi žaljenja veličanstva, oziroma zaradi veleizdaje. Francetov oče jr bil obsojen na šest mesecev ječe, France pa. je tri mesece preživel v preiskovalnem zapora. Dosegli pa so s tem le nasprotno: Grafenauer se je še bolj zavedel, da je treba posvetiti v to sršeno gnezdo. Pošteni in nepokvarjeni Brjani so ga kaj kmalu izvolili v občinski svet, okoravno še ni imel predpisane starosti.
Na ta način je Grafenauer začel z delom v javnosti. Ni se bal gospode. Brja-nom je v dolgoletni borbi priboril pašno Pravico, ki jim jo jo odrekal grofovski Posestnik. Nastopal je tako bojevito, da je zaslovelo njegovo ime po vsej okolici in po ostali Slovenski Koroški. Zato ga je politično društvo postavilo na kandidatno listo za deželni zbor, v katerega je bil leta 1897 tudi izvoljen v svojem domačem volilnem okraju. In od tega časa je vse politično dogajanje na Slovenskem Koroškem neločljivo povezano s Poslancem Grafenauerjem vse do izbruha prve svetovne vojne.
France Grafenauer je bil pravi ljudski tribun; neusmiljeno je razkrinkaval šovinistični germanizacijski sistem na Koroškem, ki ga je potem v vsej podrobnosti naslikal v knjižici z značilnim naslovom »Aus dem Wilajet Karaten«. V njej je jasno pokazal, kako načrtno je na Koroškem vse povezano v službi in cilju čimprejšnje germanizacije našega cjoveka. Šola — poneumnevalnica —, občinska politika, uprava, sodišča, državni nameščenci in vsa gospodarska moč industrialcev in »Herrenbauerjev,. Vendar to še ni vse! K tem javnim ustanovam so se že tedaj pridružila različna šovinistična nacionalno napadalna društva, kot Društvo nemških nameščencev, ®chulverein in »Sildmarka« z osrednjim namenom, da čimprej uničijo slovenski Živelj in izbrišejo vsako sled slovenstva na Koroškem. Ta načrtni sistem pa je Grafenauer kot državni poslanec od leta 1907 razkrinkaval tudi v dunajskem parlamentu in tako opozarjal svet na politiko zatiranja in teptanja na Koroškem. , Umljivo je, da so na mah vstali vsi koroški in avstrijski šovinisti v obrambo tega sistema, skrbno negovanega deteta svojih ekspanzionističnih teženj. Zadali so krik o velikih »pravicah«, ki so |ih baje imeli koroški Slovenci. Prav ka-W danes so tudi tedaj trdili, da lažejo ^oveuci, da laže Grafenauer in da godijo resnico edino le oni. Prav kakor fl&nes so Slovenci baje imeli svoje šole Id na uradih in na sodnijah so po njihovih trditvah Slovenci lahko uporabljali Movenski jezik, pa čeprav so v resnici Mobilizirali ulico, da je protestirala proti Opravi v slovenskem jeziku, ki jo je yodil slovenski odvetnik. Ali ni današnji *ik in krik teh šovinistov povsem poseben, ker so naše priče v procesu proti Maier-Kaibitschu ponovno razkrinkale J? sistem in opozorile svet na zvezo v pomiki zalivanja, na še obstoječi »wilajet«
na Koroškem. Spet kričijo na vse grlo in slikajo nezaslišane >:pravice«, ki jih uživajo po njihovem koroški Slovenci; spet laže OF in lažejo Slovenci, resnico govorijo le oni in njihovi plačanci. Sio-venci imamo svoje šole, pa čeprav večina učiteljev — tudi novo pečeni učitelji v tako imenovanem »slovenskem tečaju« v demokratični Avstriji — ne zna brez napake napisati niti navadnega pis-
*
Inf

ma in četudi sam deželni nadzornik dvojezičnih f$>l po lastni izjavi »ne more brezhibno občevati v slovenskem jeziku«. Sedaj baje imamo možnost pred sodiščem govoriti v slovenskem jeziku, a sodišče vrača slovenske vloge z utemeljitvijo, da nima tolmačev. Sedaj baje imamo slovenske časopise, a že dve leti čakamo na uradno dodelitev papirja. Sedaj baje imamo vse pravice, s je še danefc po obsodbi Maier-Kaibitscha ne okrnjen celotni sistem germanizacije in
politike teptanja, ki ga je France GrEh fenauer imenoval »wilajet«.
Ta sistem ni uspel niti po krivičnem plebiscitu, ko se je Še pojačal in se je v času nacizma brez sramu posluževal vseh nasilnih in uničevalnih sredstev. V tem je velika zasluga političnega delovanja Franceta Grafenauerja. S svojo značajnostjo in neustrašeno bojevitostjo je potegnil vse poštene ljudi za seboj in z njimi vred kljuboval vedno neznosnej-šemu pritisku nemških šovinistov. Ker je bil sin nepokvarjenega kmečkega ljudstva, zato je zaupal v nepremagljive sile našega ljudstva in vzbujal v njem narodno zavest in prirojeno borbenost.
Žal je navezanost na najbolj reakcionarne plahti v našem in avstrijskem ljudstvu temu neustrašnemu borcu zavezala roke, da ni mogel sproščenih ljudskih sil usmeriti na ono pot, ki edina vodi do cilja — na pot borbe! Kdor je govoril s Francetom Grafenauerjem v zadnjih letih, ve, da jo to tragiko v zgodovini politike slovenskega ljudstva spoznal in obsojal. Sam je na lastni koži občutil vso hinavščino tiste gospode, s katero in za katero je delal zaradi strankine discipline. Ni se nihče od te gospode potegnil zanj, ko je stal leta 1916. pred sodiščem, osumljen veleizdaje. Ta gospoda ga je pustila na cedilu, ko so ga leta 1920 pregnali iz lastnega doma. Še na grob mu je ista črno-žolta gospoda klerofašistične Avstrije postavila žan-darje in vohune, da ne bi jim mogoče še iz groba zabičal vso veliko resnico o njihovi nepoštenosti in hinavščini, ki jo je spoznal še prav posebno v svojih zadnjih letih.
France Grafenauer sedaj počiva že nad deset let na pokopališču na Brdu pri Šmohoru. Njegovo oporoko — edina pot do svobode je pot borbe — pa izpolnjuje danes ves naš narod pod preizkušenim vodstvom Osvobodilne fronte, ki je zagotovilo, da bomo končno dosegli cilj dolgoletne borbe našega ljudskega poslanca Grafenauerja in vsega našega ljudstva: politično, kulturno in gospodarsko neodvisnost v svobodni domovini.
„Cvetke“ nove »demokratizirane* policije na Koroškem
Odkar znajo ljudje pisati, je že navada, da zaupajo svoje mišljenje in svoja čustva med drugim tudi pismom. Prav gotovo je pismo jako praktično sredstvo, ki se ga poslužujejo vsi ljudje, pametni in nespametni. Pismu se'namreč lahko marsikaj zaupa, za kar človek v pogovoru iz oči v oči ne najde pravih besed zaradi prepolnega srca ali pa tudi zato, ker se zaveda, da je njegov jezik podoben gnilemu krompirju... Vsekakor pa je resnica, da so pisma za to, da jih pišemo in je pošta za to, da pisma odpravlja na določene naslove.
Tako si je mislil tudi orožnik Andreas Malle, ki službuje v Gornjih Trušnjah, ko je sedel za mizo in s potnim čelom grizel peresnik, da bi se čimveč lepega spomnil za pismo. To je hotel poslati na naslov, ki ga je dobro poznal že od prej, preden je bil še v orožniški uniformi. Zakaj je pisal to svoje pismo ravno na ta naslov, je končno njegova stvar. Razlika je le v tem, da je to, kar je pisal, tudi naša stvar. Hudo skrbno je hotel zakriti sled za sabo in je dobro čitljivo napisal drugačno ime in ga je tudi datiral kar s 17. oktobrom v Železni Kapli. Le to je pozabil, da pošta vedno udari na pismo žig in datum, preden ga odpošlje, in to tudi takrat, če stoji na pismu, ua bo poštnino plačal adresat. V tem njegovem pismu so se kar kopičili njegovi lastni in priučeni »srčni izlivi«, ki so^tako svojstveni za »demokratične« orožnike na Koroškem. Povod za te izlive mu je menda dala naša mladina, ki je odšla na progo Šamac—Sarajevo. V pismu namreč vidimo, da ne more razumeti, kako se je od tam spet vrnila domov. Ni mu bilo dovolj, da je pokazal svoje strupeno sovraštvo do slovenskih antifašistov in partizanov, ampak se mu je zdelo celo potrebno, da jih dolži ropa in tatvine ter jim grozi z dolgoletnim zaporom in izgonom, kadar bo Avstrija »samostojna«. Dobesedno celo pravi, da »zasluženi kazni ne boste odnesli pete, ker vse naše roke delajo na tem. In preden bodo roparji, banditi in tiste trapaste babe in otroci imeli kaj besede, bodo že
razgnani na vse strani.« Slovenskim antifašistom celo svetuje, naj se pripravljajo na smrt, ker se bliža zadnja ura za »roparske armade...«
Najzanimivejše pa je to, da si upa odkrito zagovarjati naciste, ki po njegovem danes s pridnimi rokami delajo za Avstrijo in narod. Zdelo pa se mu je vse to premalo in je hotel te svoje besede podkrepiti še s podpisom dvakrat podčrtanega »Heil Hitler«. Mi rade volje verjamemo, da je »navada železna srajca«. Saj to bo deloma tudi držalo, kajti dva velika »H« sta pokazala, da jih ni prvič poskušal tako lepo napisati. Menda si je pač mislil, da znajo to tudi še drugi in je že zaradi tega hotel svojemu dati še poseben poudarek.
Pri vsem tem je pa treba poudariti, da je Andreas Molle delal orožniško šolo v Podgori v Rožni dolini. Mislimo, da o vrednosti take šole »demokratičnih avstrijskih orožnikov« ni treba dvomiti. Varnostni ravnatelj Stossier in vsa orožniška komanda, ki so odgovorni za de-nacifikacijo varnostne službe, pač ne skrbijo dosti za izbiro osebja. Da je ves aparat prenapolnjen z ljudmi, ki nikakor ne spadajo v to službo, je vsakomur znano. Naj zanimivejše pa je dejstvo, da jim je privzgojeno sovraštvo do vsega, kar je slovenskega in antifašističnega. Ta vzgoja ni le preostanek iz nacistične dobe, ampak je novejšega izvora. Le tako lahko razumemo, da se nacistične organizacije širijo in nemoteno razvijajo na Slovenskem Koroškem in napadajo slovenske antifašiste, ne da bi jih kdo motil ali oviral. Le tako lahko razumemo, da tudi še po obsodbi Maier-Kaibitscha žandarji nove, »demokratične« Avstrije v svojih poizvedbah in državno policijskih poročilih navajajo kot znak politične dvomljivosti za koroške Slovence dejstvo, »da se v družini govori le slovensko«. Lahko bi našteli še dolgo vrsto podobnih primerov, ki so značilni za novo nastavljene in »denacificirane« orožnike gospoda Stossierja. Toda od bivšega hitlerjevskega štabnega, oficirja ne moremo pričakovati, da bi odpustil orožnike,
ki so po lastnih izjavah že dolgo pred letom 1938 delovali in s svojim motor-i nim kolesom vršili kurirske posle za ile-; galno nacistično stranko. Isti oficir vendar ne more zavrniti prosilcev, katerih predanost nacističnemu režimu je znana! Na Koroškem je dovolj, če ima. prosilec za vsako službo karakteristiko, da je prežet z duhom nestrpnosti in sovraštva do vsega, kar je slovenskega! Dosledna pot takih ljudi je jasna: precejšen del orožnikov že težko čaka na tisti čas, ko bo Avstrija spet »neodvisna«. Takrat bodo svoj »Heil Hitler« lahko prenesli iz privatnih pisem tudi v javnost in svoje grožnje brez ovir uresničili nad našim slovenskim ljudstvom!
Naši izseljenci odločno zahtevajo svoje pravice
V petek, dne 5. L m., je imela Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu svoj občni zbor, katerega so se udeležili za-, 'stopniki skoraj vseh izseljenih družin. Predsednik Vinko Groblacher je v svojem poročilu ugotovil, da so dosedanji uspehi za. povrnitev škode samo plod odločne borbe Zveze izseljencev, da pa avstrijske oblasti še dolgo niso ugodile vsem upravičenim zahtevam Zveze in poedincev in da deželna vlada niti ni odgovorila na pismene vloge. Odbornik ZSl tov. Reichmann pa je poročal o delu odbora za povračilo škode pri deželni vladi. Pokazal je na tendenco odbora, ki odklanja celotno povrnitev škode z utemeljitvijo, da morajo tudi izseljenci do-prinašati žrtve za avstrijsko republika Hkrati je razkrinkal celotni način povrnitve škode, ki je s podražitvijo cen, po sebno pa z izplačilom tik pred zamenja-, vo denarja v resnici ponovno »uradno« goljufanje najbolj prizadetih žrtev fašizma. Nato je tov. dr. Mirt Zwitter v svojem govoru razložil trenutno pravno in gospodarsko stanje slovenskih izseljencev in pokazal, tla bodo samo z odločno borbo dosegli izboljšanje svojega težkega položaja.
Občni zbor je sklenil, da bo poslal delegacijo k dež. glavarju z zahtevo, da ta odgovori na spomenici, ki sta bili vloženi 11. oktobra in 29. avgusta 1947, Hkrati mn bo delegacija predala resolucijo, ki jo je soglasno sprejel občni zbor. V resoluciji zahtevajo izseljenci, da deželna vlada izposluje pri lin. ministrstvu za izseljence zamenjavo šilingov v razmerju 1:1. Delegacija je takoj po končanem občnem zboru zaprosila pri deželnem glavarju za sprejem, vendar je deželni glavar ni hotel sprejeti, ker je bil baje prehudo zaposlen. Preko svoiega sekretarja je sporočil, da deželna vlada ni odgovorila na vloge ZSI, ker jih je smatrala za resolucije!
Delegacija pa se s tem ni zadovoljila. Odpeljala se je naravnost na Dunaj, da fin. ministra in ministru za poljedelstvo iznese zahteve slovenskih izseljencev. Fin. minister je na zahtevo glede zamenjave denarja odgovoril, da tega ne more storiti, ker bi s tem prišel v navzkriž z denarnim zakonom, da .pa uvideva upravičenost zahteve in tudi nepopolnost celotnega načina povrnitvb škode. Obljubil je, da bo skrbel, da se to pereče vprašanje čimprej reši pravično v korist izseljencev.
Prav tako je tudi minister za poljedelstvo obljubil delegaciji, da se bo zavzel za težnje slovenskih izseljencev. Nikakor ni mogel razumeti, da koroške ob lasti, predvsem Kmečka zbornica nima več razumevanja za te žrtve nacizma, posebno ko so mu delegati prikazali kon> krotne primere, kjer koroške oblasti nh so hotele ničesar ukreniti. Pokazalo se je, da mu je problem naših izseljencev popolnoma tuj in to kljub neštetim intervencijam pri koroški deželni vladi in pri koroški Kmečki zbornici. Na koncu je poljedelski minister Kraus delegaciji obljubil, da bo tudi s svoje strani s posebnimi krediti in s posebnimi dodelitvami umetnih gnojil, semenskega žita in tako dalje skrbel, da bodo oškodovani izseljenci laže dvignili zanemarjeno gospodarstvo. Glede zahteve, da bi se slovenskim izseljencem začasno črtala predpisana oddaja živil in živine, je minister odgovoril, da je to stvar dežele, da pa se bo tudi za to zavzel pri pristojnih koroških oblasteh.
OB VRBSKEM JEZERU
Pred sto leti je ležalo Vrbsko jezero še tiho in zapuščeno in danes svetovno znana letovišča Vrba, Poreče, Kriva Vrba in Ribnica so bile majhne', skromne slovenske vasice. Dokler so bile možnosti, da so si olepšali življenje, dane samo fevdalcem, sta letoviščarjem zadostovala grad Kevenhiillerjev v Vrbi na zapad-nem in grad Loreto pri izlivu Lendove na vzhodnem delu jezera. Ko pa je meščanski družabni red dal večje možnosti razvoja tudi tako imenovanim srednjim slojem, so tudi ti kmalu spoznali lepote jezera in njegove okolice. Slovenec — domačin ni imel denarja, da bi zidal vile in hotele. Zato so prišli tujerodci, kupovali zemljo in iz naravnega bogastva — lepot tega kraja — pridobivali ogromne dobičke. Pri tem so dosegli še to, da so na najbolj uspešen način potujčevali našo zemljo.
Ko so prišli poslanci iz severa »nosil-ci višje kulture Modest in njegovi štirje diakoni, so zidali poleg sv. Petra v lesu pri rimskem mestu Teurniju in pri Gospi sveti pri Virunumu tudi tu svojo prvo cerkev. Prvim poslancem so kmalu sledili drugi, ki so že nosili orožje in zato je ljudstvo že 746. leta izgubilo svojo neodvisnost. Ko stojiš ob cerkvi, naslonjen na kostnjak in gledaš v modre valove jezera, misliš daleč nazaj, vse do tistih časov, ko so zidali to cerkev. Od tistih časov ta rod, ki živi tu, ni več svoboden. In vendar živi, in skozi vso dobo je znal kljubovati kruti usodi. Občuduješ jih, te pradede, katerih trupla trohne v tej zem-. Iji in katerih kosti so našle v tem kost-njaku svoj zadnji počitek, ker so kljub vsemu nasilju ohranili to zemljo slovensko. In ko premišljuješ o teh silah, ki so ohranile slovensko ljudstvo na teh tleh, se zaveš, da je ta narod nepremagljiv, da bo znal iti po poti, ki ga bo privedla do končne zmage.
Od otoka prideš preko Ribnice v Hodiše. Letos praznujejo Hodiše dvajsetiet-nico svojega društvenega doma. Dom sv. Jožefa je neločljivo povezan z imenom župnika Starca, enega slovenskih prvoborcev v prvi avstrijski republiki. Stopiš n8 grob, kjer spi svoje zadnje spanje pevec Mihej Habih, krvavi mejnik na križevem potu koroških Slovencev. Ne daleč od tu pa so Turje. Tam naletiš na stezice, po katerih so hodili, in na bunkerje, v katerih so bivali naši partizani. Grob Habiha in partizanski bunkerji sta dve sliki iz borbe naše Koroške. Prva — slovensko ljudstvo kot hlapec Jernej, ki zaman išče svoje pravice in vendar vztraja t svoji borbi iu svojem trpljenju. Druga — slovenski živelj na koroških tleh se združi s svojim matičnim narodom in se junaško bori za staro pravdo, za obstanek, napredek in svobodo.
Od Hodiš greš po hribih proti zapadu. Pod košato lipo pri kameniti Petrevcovi mizi se ustaviš in občuduješ krasno okolico. Koliko zgodovine se je tu pisalo. Na dveh gričih stojita cerkvi sv. Ane in sv. Margarete. Tu je stal grad nekdaj mogočnih Hodišanov. Pod cerkvijo vodi hodnik globoko v skalo, kjer naj bi bil zakopan, kakor pripovedujejo, bogat zaklad. Kakšnih sto metrov zapadno od m je stal neki drug grad. Od tega gradu ie 'vodil hodnik, katerega sledovi so dandanašnji še vidni h kmečki hiši »Dvornike. Od gosposkega gradu ni prav nič ostalo, a hiša nekdanjega podložnika bo šc poznim, prostim rodovom zibelka. Malo od tu proti jugu je stal še tretji grad. Temu mestu se še dandanes pravi »na gradišču«* Pod »gradiščem« tik ob Hod iškem jezeru so stale na griču »gavje«. Kakor pripovedujejo stari ljudje, so obešence s kamnom na vratu metali v temno jezero.
Ob cesti, ki pelje v Ribnico, vidiš podrte kajžice. Tam so tako imenovane
•stopnje«, kjer so delali smodnik. Za časa Napoleona je tu cvetela dom&ca industrija.
Ko si si ogledal okolico tega kraja,
kreneš preko Gore v prijazno Pinjo ves. Tam stoji tik ob cerkvi stara Ajtunova hiša. Pred kakšnimi osemdesetimi leti je tu živela žavbrna in bogata Mojcej, h kateri so hodili fantje, zlasti iz Hovsa. tako radi v vas. Čeprav je slovela daleč naokrog, si vendar nikoli ni mislila, kako znana bo postala širom slovenske zemlje s Krnjakovo pesmijo »Juhe, poj-dam pa v škufiče«.
S pašnikov okrog Holbič in Škofič te pozdravlja prijazno petje pastirjev:
»Janez, kranjski Janez...«
Cesta, ki pelje iz Škofič v Logo vas, je bila nekdaj tudi del meje nekdanje Ilirije. Ko potuješ naprej, se moraš v Žopračah ustaviti, ker ti »zaporni pas« ob Dravi brani vstop v Rož. Na poljanah pri Virtu v Žopračah so stali 1813. leta topovi in streljali v Rožek. Tedaj sc je vodila borba za Ilirijo — Slovenijo. V sredi devetnajstega stoletja je živel til posestnik Primož Košat, kateremu pripisujejo, da je zložil pesem »Nmav čez izaro«. Originalno besedilo, ki je v Ljubljani, obsega več ko 20 kitic. Dne 18. septembra 1870 je bil tu drugi koroški tabor v tem letu. Primož Košat je pozdravil ljudske množice, ki so prišle iz vse Slovenske Koroške, in poslance iz
Kakor vsako leto so tudi letos priredila naša prosvetna društva v mnogih krajih Miklavževe večere, ki so zbrale mlado in staro k veselemu razpoloženju. Povsod so nastopali poleg naših prosve-tašev in pevcev tudi naši najmlajši z majhnimi prizorčki, deklamacijami in pesmijo. Največ veselja je seve našim malim napravil Miklavž s svojimi darili, ki je imel za vse hkrati besede pohvale pa tudi graje.
Prireditve so pokazale veliko zanimanje za pionirsko prosveto. Gledalci so povsod izrazili željo, da bi jih naši pionirji čim večkrat razveselili s svojim nastopom.
V	ŠT. ILJU so nastopili izključno naši pionirji in pionirke. Za uvod je spregovoril podpredsednik Zveze mladine za Slovensko Koroško tov. Pavle Zima. Podajanje narodnih in partizanskih pesmi je pokazalo, da naši najmlajši ne bodo v ničemer zaostali za znanimi šentiljskimi pevci in da bo Št. Ilj tudi v bodočnosti ostal središče slovenske kulture na Koroškem. Pesem mladih grl je prav tako vnela, kakor vžge vsepovsod pesem Ker-
. njakovih pevcev. Tudi igrica je dobro uspela in pokazala še posebno spretnost in požrtvovalnost režiserke Anice Koba-nove. Miklavž je nato bogato obdaril vrle pionirje, ki so na koncu zapeli še priljubljeno »Janez, kranjski Janez« in jo zaključili s prisego »Živel maršal Tito, vedno zmagovito k
V	KOTMARI VASI se je za to priložnost zbralo pri Dovjaku nad 150 ljudi in je Miklavž obdaril nad 100 otrok. Posebno so naše male razveselile med darovi slovenske knjige. Med pionirčki je žela veliko priznanje ponirka Hilda Pak iz Plešivca, najbolj pa je navdušil domači pevski zbor z borbeno pesmijo. Zasluga za uspeli večer in za možnost obdaritve velikega števila otrok gre predvsem požrtvovalnosti Razajevih in Rez-narjevih deklet.
Tudi v CELOVCU je imela SPZ mi-klavževanje, iu sicer v lokalu Avstrijske mladine. Sodelovali sta AFŽ in Zveza mladine za Slovensko Koroško. Nastopil: so pionirji iz Globasnice z igro »Kralj Matjaž«, mladi Šentiljčani pa s petjem in igro »Miklavž«. Nato je še skupina otrok, ki jo bila letos na letovanju v Preddvoru zapela nekaj pesmi in podala igro »Nogometna žoga«. Na koncu je Miklavž v spremstvu parkljev obdaril otroke. Prireditev je prav dobro uspela in
Štajerske, Dolenjske, Gorenjske in Primorske z besedami:
»Živeli, na tem taborju jc Slovenija.« In prav na tem polju se jc 17. novembra 1944. leta vodila krvava borba med partizani in fašisti. Partizanska kri je tekla za to, za kar so grmeli topovi 1813. leta in za kar so zborovali 1870. leta: za zedinjeno Slovenijo!
Partizane, ki so bili ranjeni v borbi pri Žopračah, so potem v Vrbi na živinski način mučili do smrti, in sedaj čakajo na pokopališču v Vrbi na dan odrešenja. In dan odrešenja bo prišel.
Pred kakimi petnajstimi leti je hodil po teh potih Prežihov Voranc in prisluškoval zvonovom potopljenega mesta v Vrbskem jezeru. Mnogo starih zvonarjev, ki jih je poznal Prežihov Voranc, ni več, na njihovo mesto je stopila mladina. Veselo bi Prežihov Voranc, ki bi nam bil prisrčno dobrodošel, ugotovil, da zvonovi Vrbskega jezera — slovenska govorica — niso umolknili, ampak da krepko zvonijo in oznanjajo sirnemu svetu, 'In slovenski živelj na koroških tleh ni klonil ne nasilju, ne izseljevanju in strašnemu divjanju nečloveškega nacizma, ampak da danes in večno veljajo Besede pesmi, ki pravi:
»Vse je vihar razdjfl, narod pa zmiraj stali«
je bilo ob godbi harmonikarjev veselo razpoloženo staro in mlado.
, V GLINJAH je bilo Miklavževanje združeno z gostovanjem slov. prosvetnega društva »Štefan Singer :; iz Kaple ob Dravi. Igra »Zelena vrvica«, ki prikazuje pot brezvestnega koristolovca in pe-tolizca v narodno izdajstvo in pogubo lastnega otroka in sreče ter končno obračun po lastnih pristaših, je bila nadvse dobro podana.
Prav tako so navdušili gledalce glinj-ski pionirji, ki so neverjetno korajžno nastopili. Zato pa je Miklavž tudi vse bogato obdaril, male in velike. Posebno »parkelj« je bil strah vseh, ki niso izpolnili svojih dolžnosti do doma, šole in tovarišije v mladini in društvu. Glinjča-nom velja: Večkrat se pokažite! Posebno priznanje pa gre vsem, ki so se požrtvovalno trudili z mladino.
V POGERČAH je Miklavževa prireditev združila nad 300 ljudi iz šentviške okolice. Vrstili so se nastopi malih in velikih pevcev z narodno in borbeno pesmijo. »Svobodna Slovenija« je posebno očito pokazala razpoloženje našega ljudstva v teh dneh borbe, ko ponovno odločajo o naši usodi. Miklavž je s svojimi skromnimi darilci razveselil vse naše pionirje, a naše ljudstvo si želi le enega darila — resnične svobode, kar smo že prej sporočili tudi zunanjim ministrom v London.
BILC0VS
Dne 25. novembra 1947 smo se elani Osvobodilne fronte zbrali v lepem številu na informativnem sestanku, na katerem nam je tovariš dr. Mirt Zvvitter podal obširen referat o sedanjem političnem položaju. Vsi navzoči so pozorno sledili besedam referenta ter navdušeno odobravali delo naše politične organizacije OF za Slovensko Koroško. Z ogorčenjem so tudi navzoči protestirali proti krivični obsodbi tovariša Karla Prusnika — Gašperja, ki je bil obsojen zato, ker je povedal resnico.
Predsednik občinskega odbora tovariš Valentin Kropivnik je ob tej priložnosti podal poročilo jn obračun o okrajni tom boli, ki je bila 12. oktobra 1947. Zahvalil se je vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da smo dosegli pri tomboli tako lep uspeh.
Hkrati je poročal tovariš Kropivnik o zbirki naše mladine za partizanski spomenik v Št. Rupertu pri Velikovcu. Zbi rala je vsaka vas naše občine in prebi-
Kakl
Miklavževe prireditve širom naše zemlje
valci naših vasi so radevoljo. darovali P1! svojih močeh. Vsega skupaj so v naši občini zbrali 1300 šilingov. Vsem darovalcem iskrena hvala in zbiralcem vse priznanje za njihov trud.
Sklenili smo, da se bomo prihodnjega informativnega sestanka udeležili z enakim zanimanjem. Okrepili smo se v za" vesti, da je naša borba pravična.
RAZSTAVA V ŠT. JAKOBU V ROŽI
Razstava »Življenje in borba Sloveti" ske Koroške :, ki je bila otvorjena dne 26. oktobra v Velikovcu in je predstavljala važen kulturni dogodek v življenju koroških Slovencev, je bila prenesena * * * * v Št. Jakob in v nedeljo 6. decembra tari otvorjena v Narodnem domu. Razstavo je otvoril podpredsednik SPZ tov. Martinjak Šimen, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen seznanjanja našega ljudstva z zgodovinsko borbo koroških Slovencev in z narodnim bogastvom v slovenski literaturi. Razstavljena darilo* stara in nova literatura, grafikoni in karte ter fotomontaže iz narodno osvobodilne borbe predstavljajo skromen prere2 skozi zgodovino in sedanje življenje h1 borbo Slovenske Koroške. Ves popoldan v nedeljo je bil razstavni prostor poln obiskovalcev iz. Št. Jakoba in okolicC' Vsi so z zanimanjem opazovali in študirali razstavljene predmete. Razstava bo odprta še do vključno prihodnje nedelje 14. decembra in želimo, da bi si j° kar največ ljudi ogledalo.
»BILI SMO NACISTI IN OSTANEMO NACISTI«
V Škofičah v gostilni »Burger« se stal" no zbirajo nacisti na plesne prireditve’; Godba petih mož, ki so razen enega v?1 registrirani nacisti, nemoteno brez vsak® licence igra samo za naciste. Tako je našel tovariš Kamnik Lojze dne 15. nove®; bra 1947 vse poznane naciste že v drugi® zbrane na takem plesu in je opozoril g° stilničarja na neprijavljeno veselico. Gostilničar plesa ni ustavil, pač pa je pa* vedal nacistom pritožbo,'zaradi česar s° se znašali nad tov. Kamnikom: »Wir 'Vfl-ren Nazi und bleiben Nazic. Nacist Alojž Seger pa se je s še enim tovarišem p°' .kazal posebno junaškega in pretil tova; rišu Kamniku z golim bajonetom. F’1 tem je bila udarjena tudi Kanonikova 2e; na. Seger je Kamniku hkrati grozil tiid1 še z nevarnejšim orožjem in s premik3' Vanjem prsta, kot bi hotel napeti pet®' lina, jasno povedal, da gre za strelu0 orožje.
Tako predrzni so postali spet naši n®' cisti! Toda ne čudimo se, ko gledan'0’ kako policija na eni strani sicer vesta0 opazuje zavedne Slovence in odločne a°' tifašiste in kontrolira njihove prireditvi* na drugi strani pa ne vidi organizirani!1 sestankov in veselic nepoučljivih nacistov. Škofički primer je za to značiJrt1"
LOGA VAS
V ponedeljek 24. novembra 1947 j° bila v Logi vasi vesela »ohcet«. Posestnica gostilne »Marica«, izseljenka tovfli’*' šica Micka, si je izbrala za življenjskeg3 tovariša znanega Lukejevega Luke j3: Logaveški pevci so neprenehoma P . mlademu paru v čast in mladina se .1 razvedrila pri godbi iu veselo obhajil poroko priljubljenega para.	..
Gostilna »Marica« bo odslej še brij vabila vse zavedne Slovence pod svoj1’ gostoljubno streho.
Mlademu paru želimo obilo sreče.
KAJZAZE
Dne 27. novembra tega leta je Alojzija Majerhofer, pd. Krištofinja. Kri na je bila po rodu iz Polzele na Staj0* skom. Pokopali smo jo 29. novembra !.. ga leta ob veliki udeležbi njenih in daljnih prijateljev. Naj ji bo kor<*>* zemlja lahka. Žalujočim ostalim pa is*1 no sožalje.
KMEČKA ZVEZA ZA SLOV. KOROŠ^f
objavlja:
Vsi člani, ki hočejo kupiti sadna cb® vesca za nove nasade, naj se
osebno ali pismeno na tov. ing. Mai ^ Polcerja, Spodnje Vinare, pošta ^t.
v Podjuni (St. Veit im Jauntale). Za p ^ voz morajo skrbeti sami, zato naj ■ zglasijo s člansko izkaznico osebno I Polcerju. Pripominjamo, da 0
nlncm sarmi i)ihl.'iIIP. k) SO P®
izpolago samo jablane, oškodovane radi pozebe
so pa
v lanski zl
Lazaropoljci t/ Makedoniji
KRASNA SLIKA ŽIVLJENJA NOVIH LJUDI V NOVI DOBI
Na cesti od Skoplja proti Ohridu se pri Baskovem mostu odcepi pot, ki drži k ogromnim masivom planine Bistre. Cesta je vijugasta, krivenči se kakor kača in pleza v strmi planinski svet. Kmalu pa se pot konča. Njeno nadaljevanje se izboljša v stezah in po njih pride potnik v Lazaropolje, kjer imajo največji kmečki zadružni kolektiv v Makedoniji.
Ta kolektiv šteje 800 članov in njegovo delo je zelo raznoliko. Člani se ba-vijo s kmetijstvom in živinorejo, med njimi pa so tudi obrtniki. Imajo celo svojo žago. Izdelujejo blago iz domače volne pirotske in perzijske preproge. Osem sto Lazaropoljcev si na vrhovih planine Bistre v višini 1300 m nad morjem utira pot v novo življenje.
NA DNINI
Lazaropoljci, znani tudi po svojih narodnih plesih, so živeli v preteklosti v zelo težkih razmerah. Gozdnati predeli Bistre so dajali hrano 50 do 60 tisočem ovac, ki so bile last približno tucata imo-vitih živinorejcev. Kakšnih štiri sto la-zaropoljskih družin je delalo v glavnem zanje. Mladi Lazaropoljci so pasli drobnico po hribih med Bistro in Stogovim. Zemlje sploh niso obdelovali, ker tega niso bili vajeni. Po glavico zelja so morali v oddaljeni Gostivar... Pastirji so slabo živeli. Gospodarji so jim dajali do 1800 din letne plače in par opankov, hranili pa so jih s koruzo in mlekom. Spali so v pastirskih kolibah, pogosto na zemlji, drug poleg drugega.
Ko so odrasli, so opustili pastirovanje in 'se napotili v svet: v Atene, v grški Serez, v Sofijo in v Ameriko. Tako se je tudi svet polnil z jugoslovanskim življem.
Tako jo bilo do leta 1941. Tedaj so se mnogi vrnili domov, ker jim tujina ni več dajala kraha. A kaj bi doma? Osnovali so zadrugo. Zadruga je začela zbirati in predelovati volno, ki so jo dajale doma vzrejene ovce. Žene so tkale. Te izdelke so Lazaropoljci zdaj prodajali znatno dražje kakor prej domače sukno. Naučili so se izdelovati sedem do osem vrst blaga, ki je šlo rado v denar. Tako se je njihovo, delo širilo. Nekateri so hodili po planinah, kupovali volno od bogatih ovčjerejcev, drugi so doma barvali in tkali, tretji so nosili izdelke iz domačega kraja v svet in jih prodajali.
Toda ta idila nf dolgo trajala. Prišel je okupator na vrhove Bistre in 1. 1943 je kakšnih tisoč fašistov napadlo gorsko naselbino. Napad se je izplačal. Cele kolone konj so se vračale s planine opr-
tane z bogatim plenom. Več kmetov so fašisti pobili. Takrat se je lazaropoljsko ljudstvo dvignilo na noge. Tri sto petdeset družin se je napotilo s hribov proti Ohridu in Bitolju. Nekateri so odšli k partizanom na Kosovo, drugi so se pridružili folklornim skupinam, ki so še zbirale pri glavnem štabu, žene in otroci pa so se naselili v nižini. A v vseh Lazn-ropoljcih je gorela želja, da se zopet snidejo, znajdejo in si osnujejo pogoje za boljše življenje v bodočnosti.
TEKSTILNA ZADRUGA
Začelo se je takole:
12. februarja 1945 so se Lazaropoljci zbrali v Galičkem Hanu. Osnovali so zadrugo za tekstilne izdelke. Drugo zadrugo so ustanovili v Skoplju. Žene so se učile tkati in kmalu so se pokazali prvi uspehi. Zadruga je štela 1500 članov. Na hrbtih so prenesli svoje tkalske priprave v Lazaropolje, za njimi pa je prišla kolona s 600 kg semenskega krompirja. Pred tem niso Lazaropoljci poznali krompirja drugače kakor po imenu. Seme je vzklilo, tekstilni zadrugi je sledila kmečka. In ta je pokazala čudovite uspehe —- iz pašnikov in njiv so nastali rodovitni vrtovi.
Tekstilna zadruga je finančno podprla in omogočila kmečko. In zopet korak naprej: Lazaropoljci so kupili 20 krav in večje število ovac. Na planinskem svetu se je začela razvijati zadružna živinoreja. Preorali so zemljo po večkrat zaporedoma, po njivah so sejali žito in sadili tobak, na vrtovih je zraslo prvo zelje... Nekoč zapuščena in mrtva lazaropoljska zemlja je vzcvetela.
A zopet je bilo treba upoštevati krajevne razmere in si urediti življenje po njihovih zakonih. Pozimi so ljudje imeli zaslužek s tkanjem, poleti s kmetovanjem. Pokazala se je potreba, da se delo razdeli na brigade. In tako se je izcimilo šest brigad: tekstilna, kmetovalska, živinorejska, obrtniška, za izdelovanje piratskih in perzijskih preprog. Pozimi je štela poljedelska brigada samo nekaj . članov, kajti ljudje so bili zaposleni s predelovanjem volne v tkanine. Poleti pa je narasla brigada kmetovalcev. Tako so našli lazaropoljci delo skozi vse leto. Kmetovalska brigada je dala zadrugi 20 lisoč kg krompirja, 12.000 kg žita, 220 tisoč kg sena. Tobak je dobro obrodil in je dal 200.000 rastlin. V vrtovih, ki niso včasih rodili ničesar razen trave, pa so pridelali 300.000 kg zelja. Živinorejska brigada je začela oskrbovati Skoplje in okolico z mlekom in mlečnimi izdelki.
Bila pa je po sredi še neka ovira —1 velika ovira... Zveze s svetom so bile nadvse preproste in zelo slabe. Treba je bilo prijeti za orodje, da se napravi pot. Lazaropoljci so se lotili tudi te naloge in So jo dovršili.
V 2.460 prostovoljnih delovnih dneh so zgradili pot, ki je omogočila, da je privozil prvi kamion do njih. Postavili so tudi žago, ki žaga les za domače potrebe. Pozneje, ko bo lesa dovolj za domačo uporabo, ga bodo izdelovali tudi za prodajo. In še nekaj. V Lazaropolju so dobili tudi elektriko.
Mestni odbor v Bitolju je Lazaropolj-
ccm preskrbel centralo. Nerodno je bilo v dolgih zimskih večerih in nočeh tkali pri petrolejki ali oljenki. Lazaropoljci so izvršili vsa potrebna dela. za postavitev električne centrale in so tudi v tem pogledu dosegli zmago. Veliko veselje je zavladalo v vasi, ko se je prvič posvetila električna luc. Danes je električna razsvetljava v vsaki lazaropoljski hiši.
Lazaropolje nadalje procvita. Iz nekdanje zaostale gorske vasi nastaja novo naselje, stare primitivne kolibice se umikajo prostornejšim hišam in ni več daleč dan, ko ne bodo po Jugoslaviji iti drugod znani samo po svojih starih plesih : lesnotom in »teškotom , ampak tudi kot napredni zadrugarji, ki so si na zadružni podlagi priborili boljše in lej; še življenje.
(Po reportaži Sonje Dapčevičevt)
lllllilllllllllllllllll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllll!llllllllll!lllllllll!llll!lllllllll!lllillllllllllilllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll
v
Neprecenljiva korist proge Samac-Sarajevo
Neprecenljiva je kox*ist, ki jo bo nudila nova proga vsemu gospodarstvu Jugoslavije. Zavedati se moramo, da bodo v Bosni z zgraditvijo železarske industrije ustvarili temelje industrializaciji Jugoslavije, da ogromno rudno bogastvo Bosne samo čaka, da ga izkoristijo. Jugoslovanski petletni plan določa, da se bo vrednost industrijske in rudarske proizvodnje v LR Bosni in Hercegovini že leta 1951 povečala od predvojnih 2 milijardi dinarjev na 21 milijard dinarjev. Z zgraditvijo nonnalnotime železnice po vsej dolini Bosne so izpolnili osnovni pogoj za izvršitev te naloge, kajti brez železniške zveze z zadostno prevozno zmogljivostjo ne bi mogli v Bosni niti pričeti z deli za velikopotezno industrializacijo in za izkoriščanje zemeljskih zakladov, kaj šele, da bi obvladali ogromen promet, ki se bo razvil z rastočo industrijsko proizvodnjo.
Delovni kolektiv železarne v Zenici, kjer bo središče jugoslovanske železarske industrije, je najprej spoznal velik pomen te železnice prav za razvoj železarne v Bosni. Zato so delavci zeniške železarne posvetili vse svoje sile izpolnitvi težke naloge, izdelali tračnice in timi material, profilno železo za železne konstrukcije in oskrbeli z jeklom in polizdelki ostalo industrijo, ki je dobila proizvodne naloge v zvezi z gradnjo proge. Delovni kolektiv zeniške železarne je vse tračnice in ves material za progo izdelal v velikem delovnem poletu 75 dni pred rokom. Za polaganje tira je bilo treba izdelati 26.365 ton tračnic in nad 10.000 ton ostalega železnega tirnega materiala.
Tudi ostala podjetja železarske indu-
strije so izvršila svoje naloge, kar velja zlasti za jeseniško železarno, tovarno splošnih železnih konstrukcij v Mariboru, tovarni vagonov in mostov v Brodu in Kraševcu ter ostale mostovne delavnice, ki so izdelale železne konstrukcije za mostove v skupni dolžini 1300 m in v skupni teži 2.886 ton. Železniška delavnica v Maribora je obnovila lokomotive in vagone za novo progo, prav tako delavnica v Kraljevem. Gozdna gospodarstva v Jugoslaviji so za novo progo izdelala 420.000 pragov in pripravila skupaj z lesno industrijo ogromne količine lesa za gradnjo mostov, predorov in postajnih poslopij, lesna industrija je izdelala barake ter ves potreben les za železniške postaje. Tudi številna druga podjetja so z dobavami orodja in opreme ter potrošnega materiala pripomogla k uspešni izvršitvi velike naloge. Tako lahko rečemo, da je vse jugoslQvansko gospodarstvo z dobavami materiala pomagalo mladini pri gradnji železnice.
Še preden je bila zgrajena nova proga, so v Zenici pričeli obsežna dela za izgraditev železarne. Ne daleč od sedanjih obratov gradijo novo veliko jeklarno, v njej pa že postavljajo prvo Siemens Martinovo peč, iz katere bo še pred koncem leta steklo prvo jeklo. Poleg nove jeklarne pa bodo v kratkem pričeli graditi velik plavž. Šele sedaj, ko ima Bosna svojo normalnotimo železnico, se bo lahko v polnem obsegu pričelo delo za graditev težke industrije v Bosni, ki bo' dajala jugoslovanskemu gospodarstvu železo in jeklo za gradnjo drugih tovarn, električnih central in železnic, kakor tudi za izdelovanje kmetijskih in orodnih strojev, avtomobilov, traktorjev itd.
KAKO IE NASTALA
NOVA JUGOSLAVIJA
P ^i|ipj^G3Qaaejifl
Na tem sektorju je bila cela nemška divizija. Ona je sedaj pregnana k Foči. Nekaj bataljonov Prve proletarske brigade je preganjalo Nemce proti Zlatnem boru in Humu. Prvi, Drugi in Četrti bataljon Prve proletarske so obkolili skupino Nemcev na neki višini obrasli z gozdom, okoli katero je bil nepokrit prostor, pašniki. Na tem prostora se je vkopala skupina 250 do 300 Nemcev. Naši so ne-kolikrat jurišali, borbe so se vodile na 70 do 100 metrov, vendar so Nemci uporno branili svoje položaje. Tu so padli mnogi naši dobri tovariši, težko je bil ranjen tudi Vujo Zobovič, namestnik komandirja čete Prvega bataljona. Ko je padel mrak, je komandant Prvega Lav-čenskega bataljona prečita! ukaz tovariša Tita, da morajo biti Nemci pregnani s severne fronte. Ob dveh zjutraj so znova jurišali. Nemci so bili uničeni do zadnjega moža. Hkrati je Tretja kraji-• ška nedaleč od tega položaja uničila druge obkoljene skupine Nemcev. Nekateri deli Prve proletarske so takoj nadaljevali pot proti Humu. Na, nekem griču, okoli katerega je bil z ene in druge »trani nepokrit prostor, se je Drugi ba
taljon srečal z Nemci, ki so šli na pomoč skupinam, ki smo jih mi že uničili. Razvila se je huda borba. Niti eden od nasprotnikov se ni hotel umakniti, ker bi morali iti preko nepokritega prostora. V strašni borbi je padlo veliko število Nemcev, toda tudi naš drugi bataljon je imel 30 mrtvih.
Torek, 25. maj.
Žabjek. — Nimamo sreče. V začetku ofenzive, ki smo si tako želeli dežja, da nas ne bi napadalo letalstvo, nam je ves čas sijalo sonce. Sedaj, ko bi bilo treba lepega vremena, da bi se spustila zavezniška misija, pa dežuje. Sedimo pod šotorom in pišemo poročila. Samo to šotorsko platno je zelo nevarno — dotakneš se ga in takoj udari voda skozi. V vlagi pa ne moremo nadaljevati svojega dela. Nocoj Angleži še niso prišli, sporočili pa so, da bodo prišli jutri.
Sreda, 26. maj.
Žabjak. — Prišla sta Peko in Mitar. Naš načrt je spremenjen. Četudi je bil Koča prodrl do Foče, se je moral iz dveh vzrokov umakniti. Nemške ojačitve so udarile v naš bok, prisilile Tretjo dalmatinsko brigado, da se je umaknila s položaja in ogrozile hrbet našim enotam. Dragič, iz poročil, ki so jih našli pri ujetem nemškem kurirju, se vidi, da so Nemci zbrali v Foči velike silo, tako
da bi se v tej smeri zelo težko prebili. Zato je danes prišlo do nove odločitve. Za proboj nam je ostala samo še ena smer — čez reko Pivo. Ta planota, Pivska planina, kakor jo imenuje ljudstvo tega kraja, je podobna mrtvaški krsti. Ves dan je potreben, da človek pride čez sotesko Pivc. Veliki masivi samo otežujejo naš položaj, ker ne moremo manevrirati. Sovražnikov namen pa je ravno ta, da bi nas tu stisnil, izmrcvaril in nas potem uničil z lakoto in blokado. Pivo moramo zapustiti čimprej. Vsaka ura je cjragocena. Vendar, ne moremo oditi ou tu, dokler ne pride angleška vojna misija. Stari je že 18. maja zapovedal Ljubi Djuriču, naj zasede Vučevo, ker ta položaj ščiti nekatere prehode čez reko Pivo.
Pogovarjam se s Pekom o Črni gori, o borbah z Italijani. Pred 1. majem so četrla in peta črnogorska brigada in dva bataljona druge proletarske brigade uničili polk italijanske divizije »Ferarre«. Italijani so se bali, da bomo napadli Nik-šič in so zato poslali en polk na položaje pri Javorki. Utrdili so se po vseh predpisih, izkopali rove, napravili bunkerje in še pripeljali nekaj tisoč četnikov, ki naj hi jim služili kot zaščita. Na te položaje je prvi prišel Sava Kovačevič 6 svojo brigado in takoj hotel udariti. Peko pa se ni strinjal, da bi udarili s tako majhnimi silami, a Sava mu je odgovoril:
Nisem vedel, Peko, da si tudi ti eden tistih komandantov, ki štejejo borce!
Šele ko sta prišla še dva bataljona TT.
proletarske, se je 1. maja zjutraj pričel napad. V močnem naletu so naše enote razbile četnike, ki so ščitili Italijane, in nato se je razvila borba okoli samega garnizona. Bitka se je končala 1. maja z veličastno zmago. Vse naše enote so se izkazale. Sava Kovačevič je s svojimi kurirji — samimi dečki od 12 ali 15 let — jurišal med Italijani in klical: >Hej, Dragan, ne izdaj me, hej, Mišo, da me ne boš izneveril.«
Sava in njegovi kurirji so pobili več ko 60 Italijanov. Ves italijanski polk je bil docela uničen. Zaplenjen je bil velik vojni plen, nekaj tankov in več kakor 400 mul.
Takoj po bitki na Javorki smo dobili poročilo, da je tudi pri Bioču, 12 km od Podgorice, okrepljeni italijanski bataljon. Peko je poslal 2 bataljona Četrte brigade in dva bataljona Pete brigade, da bi uničili to italijansko skupino. Med potom so naše enote razbile piperske in zečanske četnike, ki so skušali braniti Italijane, in so potem v jurišu razbile italijanski garnizon v Bioču. Ujetih je bilo več ko 400 Italijanov in zaplenjen velik vojni plen.
V zadnjih borbah so bili Italijani proti nam brez vsake moči. Tolkli smo jih, kakor smo hoteli, v dolini Neretve, tolčemo jih, kakor hočemo, tudi sedaj v Črni gori. Kljub vsemu, to njih ne ovira, da ne bi v časopisih svojih ustaških zaveznikov pisali navdušene članke o svojem /herojstvu«.
(Dalje)
Po ulicuh drvijo mladi prodajalci časopisov in kričijo:
»Umor policista! — Vlom v banko!«
. Detektiv Thomas je ubil gangsterja Jamesa, imenovanega Daddyk »Gangster Philipps, imenovan ^angelček je nmoril detektiva Pattersona!« •.Aretacija raketarja!«
: Kidnapping na aveniji Michigan!
V	tem mestu se streljajo. Čudno, zares, bi bilo, ako se ne bi streljali, če ne bi tu ugrabili otrok milijonarjev, kar namreč pomeni »Kidnapping«. Čudno bi bilo dalje, če v tem mestu ne bi bilo »veselih hiš« z dekleti in če ne bi bilo ra ketov (izsiljevanj).
Raket, to je najzanesljivejša in najdonosnejša obrt, ako naj jo tako imenujemo. Skoraj je ni človekove dejavnosti, ki bi se mogla ogniti vplivanju raketarjev.
V	trgovino stopijo iznenada mladi ljudje širokih ramen, s svetlimi klobuki na glavah in pozovejo trgovca, da jim izplača — mesečno nagrado. V tem primeru bodo podvzeli korake, da bodo dosegli zanj znižanje davkov, ki bi jih moral plačati državi. V primeru, da se trgovec s pozivom ne strinja, potegnejo mladi ljudje svoje strojne pištole in se pozabavajo s tem, da začno streljati v prodajalne pulte. Potem se trgovec hitro omehča in je s ponudbo sporazumen. Temu so pravi raket. Nekaj pozneje se pojavijo drugi mladi ljudje in vljudno dopovedo trgovcu, naj jim izplača pri merno nagrado zato, ker so ga ohranili pred napadom poprejšnjih divjih mladcev. In ti zopet streljajo v mize. 'Pudi to je raket. Delavci tako imenovanih »rumenih« delavskih združenj prejemajo od fabrikantov denar za razbijanje stavk. Gledališki igralci plačujejo deset odstotkov od svojih plač temu ali onemu agentu, ker so dobili nameščonje. To je tudi raket Zdravnik za notranje bolezni pošlje bolnika, ki je zbolel na jetrih, na zdravljenje k zobozdravniku iu dobi od zobozdravnika 40 odstotkov nagrade od plačila. To je prav tako raket.
Vsa stvar se včasih odigra nekako takole, kot nam je pravil neki zdravnik iz Chikaga:
»Kratko pred volitvami v kongres v državi Illinois,« je pripovedoval, »je prišel k meni človek, ki ga svoj živ dan nisem videl. Bil je »politik« Republikanske stranke. Tak »politik«, ki sc poklicno peča z »nižjo« politiko. Politika pomeni zanj kupčijo. Sovražim take tipe, ljudi z širokim obrazom, surove in predrzne. V ustih jim tiči neizogibna, močno oslinjena cigara, klobuk imajo navadno pomaknjen na uho, njihove oči so ostre, pogled prediren. Na debelih prstih imajo velike prstane iz pozlačene kovine.
. Good morning, Doc,« je spregovori mož. »Dobro jutro! Koga nameravate voliti?« Najraje bi mu primazal zvenečo zaušnico ter ga vrgel na cesto, toda ko sem primerjal širino najinih ramen, sem spoznal, da bi bil sam tisti, ki bi letel na cesto. Zato sem mu krotko obrazložil, da bom glasoval za tistega, ki mi bo najbolj všeč.
»Lepo,« je tedaj odvrnil politik. »Vi imate, kakor mi je prišlo na uho, hčerko in ta čaka menda že štiri leta na namestitev kot učiteljica?!«
Pritrdil sem mu, da imam res hčerko, ki čaka na nameščenje. »No torej,« je nadaljeval nepoklicani gost, »če boste glasovali za našega kandidata, se bomo potrudili, da dobi vaša hčerka zaposlitev. Seveda — zatrdno obljubiti vam pa tega ne moremo. Vendar, če bi glasovali za našega nasprotnika, ^ vam že danes zagotavljam, da vaša hčerka ne bo dobila nikoli mesta in da nikoli ne bo postala učiteljica.«
S tem sva končala pogovor.
»Na svidenje, doktor!« je še dejal ob 6lovesu.
»Na dan volitev pridem po vas!« Nisem se malo razburjal spričo take
predrznosti iu neotesanosti. Toda na dan volitev je res prišel pome z avtomobilom in zopet je imel cigaro v ustih.
»Good morning, Doc!« je dejal. »Ali vas lahko zapeljem na volišče? In veste kaj — odpeljal sem se. Spraševal sem se, če končno ni vseeno, kdo bo pri volitvah prodrl — demokrat ali republikanec. Moja hčerka pa bo mogoče vendarle dobila službo. Tega nisem doslej še nikomur pravil, razen vam —- bilo mi je preveč mučno. Takega političnega življenja pa ne poznam lc jaz. Povsod naletite na raket; slehernika spravijo na ta ali oni način pod svoj pritisk, v tej ali oni obliki. Ce bi hotel resnično ostati poštenjak, bi moral postati komunist. To pa se pravi žrtvovati vse, a to je zelo težko.«
Ko smo prispeli komaj došli Slovenci v Chikago, smo pohajali prve dni križem po mestu iu čedalje bolj strmeli zaradi brezsmiselnega zvrščenja posameznih delov, iz katerih obstoja. Komaj še kje na svetu se tako tesno vežeta med seboj nebo in pekel. Takoj polog marmornatih in granitnih fasad nebotičnikov na Michiganski aveniji, naletiš na odvratne in smrdljive uličice. središču mesta, strle v zrak tovarniški dimniki in vozijo skozi železniške lokomotive z dolgimi vrstami voz, ki ovijajo hiše v dim in smrdljivo paro. Nekatero ulice, v katerih prevladuje revščina, izgledajo kakor po potresu: razmajane in podrte ograje, vegaste strehe na lesenih barakah, zakrivljeni in upognjeni strešni žlebovi, umazani otroci v cunjah, in takoj zraven, oddaljena samo nekaj korakov, prekrasna široka cesta, obrobljena z drevesi, lepe palače, na cesti polno avtobusov najmodernejših znamk. Tale so-
seščina pekla naposled tudi življenja v nebesih ne dela prav prijetnega. In to v bogatem, če ne naj bogatejšem mestu sveta.
Prvi dan, ko smo prispeli v Ameriko, v New York, smo bili že zaprepaščeni spričo njegove revščine, kakor spričo njegovega bogastva. Tu, v Chikagu pa človeka prav zares popade sveta jeza proti človeštvu, ki je na lovu za dolarjem zgradilo v rodovitni preriji ob obali Michiganskega jezera to strašno mesto. Težko se je sprijazniti z mislijo, da to mesto ni plod revščine, marveč naj bi bilo plod bogastva, nenavadnega razvoja, kar vse je omogočila tehnika, bogate žetve in živinoreja. Zemlja je dajala človeku vse, kar mu je mogla dati Človek je delal s tolikšno vnemo in razumom, da je bil občudovanja vreden. Bilo je pridelanega toliko žita, načrpanega toliko petroleja in izdelanih toliko strojev, da bi bilo lahko oskrbljenega polovico sveta. Toda na tem rodovitnem, dobro gnojenem kosu sveta je zrastla proti vsaki pameti strupena goba — mesto Chikago v državi Illinois. To mesto je neke vrste triumf absurdnosti. Prav tu se nam z vso resnostjo pojavlja misel, da sliči tehnika v rokah kapitalizma nožu v rokah norca.
Prijazni ljudje v Chikagu so skrbeli tudi za našo zabavo in so nas peljali v študentovski klub čikaške univerze — na veselico, ki so jo priredili o priliki proglasitve nezavisnosti Filipinov. Ta študentovska veselica je bila, kakor se je izkazalo, vesela in v vsakem pogledu razveseljiva zadeva.
»Imenitna prireditev, kaj, gospodje?« je vzkliknil eden izmed naših ameriških


60 LETNICA SMRTI F.
Letos jo minilo 60 let od smrti velikega slovenskega pisatelja, pesnika, dra matika, literarnega kritika in ideologa Frana Levstika. Ob obletnici smrti se spominjamo velikega moža, ki je bil v sredi prejšnjega stoletja »pri Slovencih edini, ki je proti orientaciji na monarhistično veleposestniško reakcijo postavil načelno in samostojno politiko, Ki je izhajala iz sil slovenskega naroda samega Ln zato tudi dosledno vztraja v boju za revolifcionarno geslo »Zedinjene Slovenije«. Socialno-zgodovinsko je torej Levstik neposreden nadaljevalec Prešernovega revolucionarno demokratičnega izročila (Sperans).«
Pod blestečimi imeni »Prešeren, Levstik, Cankar« so se borili tudi partizani v narodno osvobodilni borbi za dokončno osvoboditev izpod tujcev in za visok cilj »Zedinjene Slovenije«. Imena »Prešeren — Levstik — Cankar« so tudi danes po vojni in v času imperialističnega navala na svobodo, neodvisnost in pravice malih narodov svetla gesla nafce borbe.
Levstik se je pojavil v zgodovini slovenskega prebujajočega se naroda v viharni dobi po marčni revoluciji leta 1848. Takrat slovenski nesposobni in reakcionarni voditelji niso vedeli, kaj naj počno s pridobljenimi demokratičnimi pravicami. Slovenski voditelji se niso znali nasloniti na tiste napredne iu zmagovite sile, ki bi jim pripomogle pri izvršitvi največjega cilja — »Zedinjene Slovenije«.
Kratkovidni »oče slovenskega naroda« dr. Bleiweis, sebični poslanec Toman, vplivni Nemec dr. Costa in drugi niso spoznali, da je slovenski narod narod revnih in obubožanih kmetov in delavcev — obrtnikov in da se morajo boriti za koristi slovenskega človeka le z odločno borbo proti fevdalnim veleposestnikom in proti naraščajočemu avstro ogrskemu kapitaliz.mu, ki je v tisti dobi tudi pričel segati po našem narodnem premoženju in zasužnjenju.
V	teh zapletenih okoliščinah se je pojavil Levstik, kremenit značaj iu dosleden borec za »Zedinjeno Slovenijo«. Ta je neusmiljeno bičal omejenost, častihlepnost in drobtinčarstvo narodnih vo ditcljev, ki so za malenkostne usluge v kratkovidnosti prodajali tujcem i sebe i slovenski narod.
Levstik je spoznal, da je za reakcionarno vodstvo najšibkejša točka književnost. Mi Slovenci smo takrat imeli že Prešernovo poezijo, ki bi mogla združiti vse Slovence. Ti pa so zavrgli Prešernovo pesem v lepem slovenskem jeziku prav zaradi demokratičnosti Prešernove poezije. Na oltar so posadili »pesnika« Vesela Koseskega, kilje pisal v bobnečih in nerazumljivih verzih. Levstik pa je pokazal na lepoto jezika in na veli čino misli in duha Prešernovih pesmi in je v »Novicah« bičal napake »bleivvei-sovcev«.
V	spisu »Popotovanje od Litije do Čateža« je Levstik zahteval, da mora slovenski pisatelj pisati iz življenja našega kmeta in iz naše zgodovine. Tako ta spis ni samo ostra kritika tedanjih političnih razmer, ampak je z njim Levstik pokazal, kakšna naj bo naša proza in naš jezik. Sam je napisal takšen primer v veličastne delu »Martin Krpan«. »Martin Krpan« sodi med naše najlepše pripovedne spise. V njem kaže, kako je Slovence potrebovala avstro-ogrska monarhija le v težavah, sicer mu je bila kruta mačeha. S svojo prozo, je Levstik močno vplival na takratne pisatelje: na Jurčiča, Stritarja, Levca itd.
Z igrama »Juntez« in »Tugomer« ne biča samo ozkih razmer, ampak tudi oriše lik odločnega borca za nacionalne pravice.
Poleg domorodne poezije ima Levstik tudi ljubezenske sonete in pesmi, .zaradi katerih demokratičnosti so ga preganjali tedanji klerikalni prenapeteži.
V	borbi proti ozki in reakcionarni politični koncepciji »bleiweisovcev« je pri-
znancev, mister Adams, s posebnim nasmehom.
»Kaj vam ne ugaja?« sftio vprašali.
Ab,, ne gospodje, saj sem pravkar de jal, imenitna zabava.«
Izpod stropa so visele filipinske in ameriške zastave. Orkester za steklem je igral, obdan z modrikasto svetlobo, poskočne in včasih tudi otožne melodije. Bil je to prijeten »bal«, brez pijancev, brez škandalov. Vsem, tudi nam je bilo prijetno, da smo prisostvovali tako rekoč zgodovinskemu dogodku: proglasitvi Filipinov za samostojno državo. Kajti vsekakor so postali Filipini svobodni. Lahko bi jim to svobodo tudi oporekali in zavrii. Tako pa jo je Amerika dala. Dala sama od sebe! To lahko imt nujemo plemenitost. Ko smo se vračali v naše prenočišče, je mister Adams, spremljajoč nas, vedno nekaj brundal predse:
»Ne, resnično, gentlemeni! Nu, da — toda...«
»Kaj, v resnici...?!
»Ne, gentlemeni — ves čas sem bolel nekaj vprašati. Čemu smo dali mi Američani Filipinom neodvisnost? Zares, gentlemeni, mi Američani smo dobri ljudje. Sami od sebe smo jim dali neodvisnost! — dali, pomislite! Da, da, dobri ljudje smo, toda nekaj ne moremo trpeti, namreč da nam kdo potiplje na mošnjiček! Ti prešmentani Filipini pa proizvajajo izredno poceni svoj sladkor, ki so ga lahko uvažali brez carine. Dotlej, do današnjega dne so vendar spadali pod Združene države Amerike. Pri njih pa je sladkor tako poceni, da naša sladkorna industrija ni mogla konkurirati. Sedaj pa, ko so dobili svojo dolgo pričakovano neodvisnost, bodo morali za uvoženi sladkor plačevati carino. Kakor vse tuje države in vsi inozemski trgovci. Mimogrede omenjeno, Filipinov itak ne izgubimo, saj so dobri Filipinci izjavili, da si vzamejo neodvisnost samo pod pogojem, če ostaneta tam še vedno naša armada in naša uprava. No, pa recite, naj jim to mar odrečemo? Ne, res ne, gentlemeni! Naše plemenito dejanje in naše ukrepe morate vsekakor priznati in spo štovati...!«
LEVSTIKA
čel izdajati politični list »Naprej« in hu moristični list Pavliha«. Sodeloval je v mariborskem dnevnem tisku, v »Dunaj skem zvonu«, zlasti pa je podpiral napore Janežiča v Celovcu, ki je tiskal v Celovcu precej Levstikovih del. Levstikovo novinarsko tlelo preveva ostra in jasna zavest, tla brez borbe proti nemškemu nacionalnemu šovinizmu in brez boi be proti domači reakciji in zaostalosti Slovenci ne morejo doseči osnovnega cilja »Zedinjene Slovenije«.
V	borbi za »Zedinjeno Slovenijo< je Levstik v svoji dobi zavzemal osrednjo in najborbenejšo vlogo. Preko poslanca Zarnika je prav Levstik organiziral po vsej Sloveniji tabore«, ki so bili izra« hotenja slovenskega ljudstva po združitvi. Ti »tabori« so so vršili tudi na Slovenskem Koroškem.
V	napornem hi požrtvovalnem delu za slovenski narod so mu pošle moči. Umaknil se je političnemu življenju^ in se poglobil sam in zagrenjen v knjižničarsko delo. Upal je, da bo tu opravil svoje osrednje delo — Slovar slovenskega jezika. Pa je umrl že 1887. leta. Nj pa umrl za slovenski narod, ki je zlasti v zadnjih letih, v borbi proti fašističnemu zavojevanju potreboval njegov visok zgled. Slovenski narod se ga spominja tudi danes, ko še ni prenehala njegova borba za združitev vseh Slovencev in ko bije gigantski boj za združitev in neodvisnost, za zgraditev lastnega gospodarstva in kulture proti imperialističnim z»' vojevalcem.
Slovenska prosvetna zveza ima na prodaj še nekaj izvodov
KOLEDARJA SLOVENSKE KOROŠKE za prestopno leto 1948.
Koledar je bogato opremljen s slikami in vsebuje poleg člankov iz zgodovinske borbe koroških Slovencev še vrsto lep^ slovnih črtic in praktičnih nasvetom
Apnanje zemljišč
Gnojenje z mešanim apnom

Kmečka zveza za Slovensko Koroško v Celovcu razpolaga z večjo količino mešanega apna, ki ga lahko kupijo njeni člani po primerni ceni kot gnojilo za svoja zemljišča. Za uporabo tega mešanega apna za gnojenje hočemo dati nekaj navodil, da bo vsakdo, ki ga bo kupil, poučen o načinu gnojenja in o potrebah gnojenja na svojih zemljiščih.
Mešano apno deluje hitro in trajnejše posebno na srednje težkih zemljinah ter je posebno priporočljivo tudi kot naglavno gnojilo. Trosimo ga lahko pozno v jeseni, pozimi in spomiadi in ga lagodno razvažamo in trosimo tudi na zmrzlc zemljo travišč in ozimin ter na preorano zemljo za jara žita in peso. Ob suhem vremenu ga potem primerno zabranamo (zavlečemo) ali ga spravimo s kultivatorjem v zemljo.
Apno sicer smatramo v splošnem le bolj za posredno gnojilo, toda kljub temu je dobro, če ga trosimo zaradi njegovih posrednih učinkov na vseh težkih zemljinah tudi takrat, če bi posamezne zemljine vsebovale že zadosti apna za rastline. Prav tako ga priporočamo za gnojenje vlažnih in kislih zemljin. Resnica je, da na lahkih peščenih zetu! i ah, ki imajo razmeroma zadosti raztopnega in rastlinam dostopnega apna, gnojilno apno čestokrat ne kaže vidnega učinka, Čeprav najdemo pogosto tudi v apnenčastih alpah v zemlji večje pomanjkanje apna kot v praalpuli. Stalne padavine izperejo s časom tudi apnovito zemljo, da v gornjih plasteh, v katerih se širijo korenine, ni več nobenega apna, ki bi bilo rastlinam dostopno.
Najbolje nam bodo lahko povedale na podlagi vposlanih vzorcev deželne kmetijske poskusne postaje, če je v naši zemlji dovolj apna ali če je apnanje potrebno. Tudi sami se lahko'prepričamo o potrebi apna na naši zemlji. To pa na ta način, da vžamemo na krožnik pest prsti, ki jo nekoliko zmočimo z vodo, da postane kakor prstena kaša. Na tako zmočeno prst kapamo počasi močno ocetno ali solno kislino in jo pri tem stalno mešamo. Ocetno ali solno kislino boino dobili v vsaki drogeriji. Ako ka-pamo na namočeno zemljo kislino, bo močno zašumela, če vsebuje dovolj apna. Če pa bo le rahlo zašumela, je to znak, da vsebuje zemlja premalo apna in io je treba apnati.
V splošnem apno kot redilna snov v rastlinah pospešuje olesenitev staničnih vlaken ter tvorbo sladkorja. Zato priporočajo močno apnanje tudi sadnemu drevju in sicer 15 do 30 kg vsakemu drevesu.
Inženir Simonič pravi o delovanju apna kot posrednega gnojila v zemlji tole: »Apno tvori v zemlji novo razpoložljivo rastlinsko hrano iz spojin, ki so že v zemlji. Hkrati pa izboljšuje težko in vlažno zemljo v vsakem oziru tako v fizikalnem, kemičnem in biološkem. Najpoglavitnejše pa je njegovo svojstvo, da zadržuje izpiranje koloidov, ki so s svojo absorpcijsko močjo nosilci hranilnih snovi in talne rodovitnosti. S tem zadržuje apno hranilne snovi v zgornjih plasteh in ohranjuje rodovitnost zemlje. S tega vidika apno ni tisti činitelj, ki zemljo ropa hranilnih snovi, kakor je to trdila stara šola, ki je gledala delovanje apna enostransko. Apno ne ropa zemlje zato, ker mobilizira hranilne snovi, ampak prav zaradi tega čuva rodovitnost zemlje. Res je, da apno ne ustvarja v zemlji novih množin rastlinske hrane, ampak samo spreminja nerazpoložljive zaloge v razpoložljive in tako iz zemlje samo črpa in ji ničesar ne dovaja. A ta učinek je samo koristen na vseh tistih težkih in vlažnih zemljinah, na katerih z apnom najbolj in največkrat gnojimo. Velika večina teh zemljin je bogata hranilnih snovi, manjka jim samo sposobnosti, da bi to hranilne snovi sproti dajale rastlinam v raztopni obliki in zadostni množini. Razume se samo po sebi, da moramo zemljo, ki jo apnamo, zadostno gnojiti tudi z drugimi hranilnimi snovmi, ker bi se zemlja sicer še hitreje izčrpala. Pregovor, ki pravi, da apno bogati
očeta, sina pa spravlja v uboštvo, dela apnu krivico, ker mu očita to, česar apno ni krivo, ampak tisti kmetovalec, ki ga ne zna pravilno uporabljati. Sicer pa je zelo malo takih kmetov, ki bi preveč apnali, pač pa mnogo preveč tistih, ki apnajo premalo ali pa sploh ne.«
Tako različna, kot so zemljišča glede množine apna, ki ga vsebujejo že od narave, tako različna je tudi količina gnojilnega oziroma mešanega apna, ki ga naj žemlji dodamo. Dočim zadostuje na boljših in težjih zemljinah, ki jih redno apnamo, vsako drugo ali tretje leto gnojenje s 500 do 600 kg mešanega apna, bi bilo tega treba na kislih travnikih, ki jih morda hočemo spremeniti v njive, ali pa na njivah, na katerih zaradi pomanjkanja apna lucerna ne uspeva, 4.000 kg na 1 ha. Tako veliko množino pa je bolje dati v dveh obrokih, v dveh zaporednih jesenskih po 2.000 kg na 1 ha. Posebno mnogo apna namreč potrebujejo vse stročnice in detelje. Na 1 ha vzamejo na primer ječmen 22, pšenica 31, oves 39, krompir 76, pesa 86, fižol (grah) 118, ogrščica 200, lucerna 242 kg apna iz zemlje. Iz tega je razvidno, da se počasi vsako zemljišče izčrpa in mu primanjkuje apna, pa čeprav bi bilo po naravi apnena zemlja.
Važno je končno tudi še to, da mora od apnanja pa do gnojenja s hlevskim gnojem, gnojnico, fosfornimi ter amoni-jakovimi umetnimi gnojili preteči nekaj tednov- še bolje pa, če je ta doba dolga nekaj mesecev.
Priporočamo torej, da se vsak gospodar prepriča o tem, koliko apna vsebuje njegova zemlja in jo pognoji, če je potrebno, z mešanim apnom, ki si ga sedaj lahko nabavi.	KočuŠki

Vet. F. Kulterer:
O vlogi apna in vitaminov v živinoreji
V poslednjih dveh sušnih letih so se bolj kot sicer v letih z normalnimi padavinami pojavljale pri naši živini nevšečnosti in bolehavosti, ki imajo svoj izvor v pomanjkanju rudninskih snovi v krmi. Pa ludi po izredno mokrih letih opazujemo podobne pojave. Naša zemlja v Sloveniji je že itak večinoma siromašna na apnu in ker vsrkava bilka apno le v tekoči obliki, v raztopini, iz zemlje, je razumljivo, da pride ob trajni suši premalo apna v krmo. Na drugi strani pa tudi močni nalivi izpirajo apno iz površine zemlje. Od vseh rudninskih snovi, ki jih vsebuje živalski organizem, sta apno, bolje rečeno kalcij in fosforna kislima najvažnejši. Od rudninskih snovi, ki jih vsebuje živalsko telo, je približno 44 odstotkov kalcija in 40 odstotkov fos-
forne kisline, ostanek pa odpade na klor, kalij, natrij, magnezij, železo, mangan, aluminij, silicij, fluor in jod. Kalcij je torej najvažnejši del naštetih rudnin in brez kalcija ni življenja in ne utripa srca. Fosfor pa je važen za rast podmladka, za mlečnost in a* gibalni aparat. Glavna količina kalcija se nahaja v zvezi s fosforno kislino v kosteh, od drobovine pa vsebuje srce največ kalcija. V raztopljeni obliki kroži kalcij s krvjo in drugimi šoki po telesu, tako da so ga deležni vsi organi. Ker pa žival stalno apno porablja in izločuje, se mora tudi stalno telesu s krmo dovajati. Največ apna in fosforne kisline potrebujejo mlade živali, ki si morajo s temi snovmi svoje nedoraslo okostje čele zgraditi.
Mlečne živali potrebujejo več teh rud-
nin kot nemlečne, ker se z mlekom izločuje tudi večja množina fosforovokislega apna. Ker je ves življenjski krogotok vezan na navzočnost apna in fosfora, ni čuda, da je pravilni razvoj živali odvisen zelo od dotoka teh nenadomestljivih rudnin, Ker vsebujejo krmila različne količine apna in fosforne kisline in nam iste niso vedno in povsod na razpolago, moramo to pri krmljenju skrbno upoštevati. Od zelenih krmil vsebujeta detelja in zlasti lucerna največ apna. Manj ga je v senu, a slama ima najmanj rudnin. Fosforne kisline pa je v vseh le pičlo.. Nasprotno pa vsebujejo žitarice in mlev-ski odpadki, kakor na primer otrobi, nmogo fosforne kisline, toda manj apna. Krompir je reven na obeh. Manjvredne in kisle krmske rastline imajg tudi manj rudninskih snovi in manj beljakovin. Zato se živali po manjvrednih krmilih tudi ne morejo povoljno razvijati in so bolj podvržene raznim boleznim.
Zaradi pomanjkanja apna ali fosfora ali obeh rudnin nastopajo v glavnem tri vrste bolezni. Vzemimo 500 kg težko kravo, ki doji na novi doji po 20 litrov mleka na dan. Takšna krava potrebuje na dan 100 gramov apna. Krme pa porabi na primer: 8 kg sena, 3 kg ovsene slame, 10 kg krmske repe in 4 kg močnih krmil (otrobov in oljnatih pogač). Če vsebuje dobro seno zaželeno količi no od 1 odstotka apna, smo s količino 8 kg sena dovedli kravjemu telesu že 80 gramov apna. Ostalih 20 gramov pa dajo druga krmila. Pri takšni krmi se zlih posledic, nastalih zaradi pomanjkanja apna ni treba bati. Če pa vsebuje seno samo na primer 0,6 odstotka apna. potem potreba po apnu ne more biti krita. Kravje telo mora na tem hranilu po časi pa gotovo osiromašiti, ker izloči živalsko telo z 20 1 mleka tudi 36 gramov apna in ker potrebuje krava samo za vzdrževanje života 50 g apna. Če se izločeno apno nezadostno nadoknaduje, seže telo na zalogo apna, ki postajajo porozne, luknjaste in izgubijo svojo kompaktnost. Ker se takšne kosti rade lomijo, imenujemo to bolezen kostolom nico. Ta pojav opažamo tudi često pii kozah.
Če dobijo breje živali premalo apna in fosforja, se tudi okostje mladiča ne more popolnoma razviti in zato omehča. V tem primeru govorimo o mehkokostnosti mladiča ali rahitisu. Živalsko telo nima zadostne opore, sklepi odebelijo in noge se skrivijo.
Pa ne samo mlečne in mlade živali, tudi ostale odrasle živali lahko obolijo zaradi pomanjkanja apna, ker vsaka žival izločuje apno, ki se mora s krmo nadoknaditi, Če hočemo, da ostane zdravih in trdnih kosti.
(Dalje)
OF - naša organizacija!


KAPLAN
MARTIN ČEDERMAC
iiiiiitziiiziiiiiiiiii

Čedermac je prepaden, ko omamljen stal na mestu; šele čez trenutek se je zavedel, da prefekt čaka odgovora.
»Do krčme je speljana,« je rekel naglo. »Do cerkve in kaplanije še ne.«
»Poskrbeli bomo, da se to zgodi. Sam se bom zanimal za to.«
Čedermac se ni prav zavedel, kdaj se je znašel pred vrati na ulici, po kateri so se pretakali ljudje. Bil je že poldan; čez strehe so odmevali glasovi zvonov.
Že se je nočilo, ko je Čedermac stopil iz avtobusa in se po klancu vračal domov. Hodil je počasi, utrujeno, gledal v tla, v sivo kamenje, ki se je rahlo svetilo iz mraka, in trudno razmišljal.
Med razgovorom s prefektom se mu je porajala cela lestvica občutkov, a se Pri nobenem ni utegnil pomuditi. Cel Plaz misli, besed in vtisov, v katerih se je moral šele razgledali. Podnevi je bil preveč razburjen, ves v pijani omotici,
ni se mogel zbrati. Zdaj, ko je sam stopil skozi mrak, so se mu obnavljale posameznosti in mu živo stopale pred oči.
Mislil je nase. Ni pozabil grožnje, pa naj je bila izrečena še s tako obzirnostjo. Namigavanje, ki se je nanašalo na neke neprevidne besede, ga je peklo kot žerjavica. Razgrebal je po preteklosti,, vroče kaplje potu so mu stale na čelu. Neki prizor se mu je dvakrat poblisknil pred očmi, a mu je zopet ugasnil. V tretje mu je kot živa podoba obstal v zavesti. Večer, on stoji v kuhinji, a pred njim Katina, ki ji govori zanesene besede. Odločno je stresnil z glavo, toda prizor je ostal, ni se dal odgnati. Da, poročniku je govoril o posledicah, a o ječi, o' svojem trdnem sklepu samo Katini. Komu je zaupala? Neznancu, ovaduhu, ki ga je mrzila vsa vas in se ga bala, četudi ga ni poznala, le on se ga ni bal. Zdaj pa ga je nenadoma obšel strah
pred njim. Ozrl se je, kakor da ga čuti za svojim hrbtom.
»Prekleti človek!« Zamahnil je s palico predse.
Bilo je prav na ovinku, ob ozki grapi, kjer se je od klanca cepila steza in tekla do mlina. Od grmovja ob potoku se je nenadoma odluščila temna človeška senca.
»Dober večer!«
Čedermac se je prestrašil; hkrati mu je bilo nerodno, da ga je nekdo zalotil, kako sam pri sebi vzklika in maha s palico. Bil je kovač Vane, ki je obstal pred njim; spoznal ga je po glasu in po tenji.
»Bog daj!« je nejevoljno odzdravil. »To človeka prestrašiš! Ali ne znaš drugače? Kje si bil?«
»V mlinu. Če vam je prav, lahko skupaj hodiva do vasi.«
»Zakaj bi mi ne bilo prav? Le hodiva! Nama bo krajši čas.«
In sta šla po klancu.
»Mislili smo, da vas nc bomo več videli,« je spregovoril Rakar po premolku.
»No, tako naglo me vrag ne vzame.«
Kovač se je zasmejal.
Čedermacu je druščina iznenada dobro dela; zopet je bil med svbjimi ljudmi. Pomislil je, s kakšnimi občutki je prejšnji dan odhajal. Kovača mu je neizmerno približalo, kakor da ni bilo nikoli kake sence med njima. Nekaj časa sta molče hodila.
»Ali je doma kaj novega?« je slednjič vprašal Čedermac.
»Je!« In Vane je izpljunil. »Fej hu-
dič! Vsak dan je kaj novega. Vsak dan lepše. Danes so bili že zopet v vasi.«
Čedermac se je ustavil in zastrmel v tenjo pred seboj.
»Kaj so hoteli?
»Katekizme so pobirali.«
Kaplan se ni začudil — ničemur več bi se ne bil čudil vendar ga je bridko stisnilo za srce.
»Ali so bili tudi v kaplaniji?
»Tudi. Baje s6 vse prevrgli, a ničesar našli.
»V moji odsotnosti? Tega ne bi bili smeli!« se je razhudil. »Pa kaj se oni menijo,« je zamahnil s palico in stopil dalje. »Ali so bili po vseh hišah?«
»Po vseh. Še tam so povpraševali, koder ni otrok.«
»In ljudje?«
»Ljudje?« je Vane znova izpljunil. »Ljudje. Dali so katekizme. Ne bi jih hoteli vsi dati, a oni So dobro vedeli, da jih imajo. Neki hudič jim je vse povedal. A jaz ga nisem dal,« se je zasmejal. «Vr* gel sem jim neke stare krpe, iz katerih sem se še jaz učil. Moji otroci ne bodo ostali brez nauka, pa če naj jih opolnoči budim in učim,« se je razburil. »Če bi bili vsi kakor jaz, bi jim s koli dali katekizme ...«
»Bolj previdno!« se je Čedermac ozrl. »Tiše!«
»Vi me ne boste izdali.«
»Jaz ne! Pa te noč lahko izda. Včasih tudi noč nateguje ušesa.«
Kaplan je po strani začudeno pogledoval kovača. Mislil je, da ga pozna, a zdaj

V EGIPTU
IN NA BLIŽNJEM VZHODU
Več ur smo leteli vzdolž Nila. Tako ozka je znamenita dolina Nila!
Naše letalo je pristalo v Hartumu, glavnem mestu angleško-egiptovskega Sudana. V restavranu, kamor smo šli potniki letala h kosilu, je bilo vse urejeno z upoštevanjem afriških pogojev: velikanska okna, nad mizami sc brez-šumno vrte propelerji — ventilatorji. Kosilo je bilo v glavnem sestavljeno iz hladnih prigrizkov. Pijača je bila vsa ohlajena. Kljub vročini je bilo v poslopju prav prijetno. Po mestnih ulicah je veter nosil oblake puščavskega peska. Ceste, ki drže lz mesta, so bile že močno zasute s peskom. Vsepovsod slutiš bližino puščave.
In ko smo potem poleteli dalje, smo vse do Kaira videli iz letala zgolj puščavo, pokrito s peščenimi griči.
V HAIFI
Iz Kaira smo odpotovali v Haifo po železnici. Malce sem zakasnil vlak in se nisem znašel v svojem vagonu. Treba je bilo prenašati prtljago med vožnjo, in sicer skozi več vagonov. Sprevodnik v vagonu I. razreda, v katerem je bil moj kupe, je bil prav ohol mož.
»Svoje reči bi bili morali oddati v prtljažni voz,« je rekel.
»Tega nisem utegnil.«
Sprevodnik je molčal, kakor obmolkne človek, ki mu pritiče poslednja beseda.
Nato sta dva sprevodnika II. razreda prenesla mojo prtljago in si kar šiloma otirala pot z obraza. Očividno sta me hotela prepričati, da je bila prtljaga silno težka in da mora biti papitnina temu primerna.
Plačal sem jima, kolikor sta zaslužila, in ko je pri tej priliki videl strogi sprevodnik I. razreda, da je v moji denarnici snopič denarja, se mu je obraz mahoma zjasnil. Prijazno me je opozoril, da nikakor ni treba dajati sprevodnikom II. razreda tolikšne napitnine, kakor sem jo dal jaz, in se je brž lotil mojih kovčegov, da jih sam spravi v kupe I. razreda. Na vsej nadaljnji poti je čudovito pazil name, sleherne pol ure je vtaknil glavo v moj kupe in me spraševal, ali česa potrebujem.
Po dveh urah je v kupe pokukal palestinski nadzornik. Ko je zvedel, da sem iz Sovjetske zveze, me je začel izpraševati to in ono o moji domovini. Eno od teh vprašanj sem si zlasti zapomnil. To vprašanje mi je dovolj zgovorno pričalo, kako vpliva tuje reakcionarno čarna je bil nenadoma kot uganka. Kdo naj ga razume?
»Glej, pa sem mislil, da ti ni do tega,« je glasno izgovoril svojo misel. »Da ti ni do katekizmov in do nauka...«
»Saj vedno hodim v cerkev. Ali ne hodim?«
»Pač. Zato, da bi me ujel za kako besedo.«
Vane se je široko zasmejal.
»To je resnica,« je priznal po premolku. »Tudi zato, a ne samo zato. Sem že tak, da nuncev ne morem trpeti, zoper Boga pa nikoli nisem rekel nobene besede.«
»Pa kaj so ti storili duhovniki?«
»Meni nič. Jezi me, ker nočejo vedeti, da so tudi ubogi na svetu. Pa bi se prav oni morali potegovati za siromake.«
»Moj Bog!« je vzkliknil Čedermac. »Vane, ali si ob pamet? Koliko stoletij ne oznanjamo ničesar drugega kot ljubezen do bližnjega. Ničesar drugega kakor ljubezen do bližnjega! Vedno rotimo bogate, naj imajo odprte roke, naj dajejo ubogim...«
»Ako bi bogatini slušali. Pa so gluhi. Pa še to ne bi zadostovalo. Kaj bi nas poniževali z miloščino od tistega, kar so ukradli; Ako bi bili duhovniki z nami, cerkvena bandera bi nosili, litanije bi prepevali, ko bi šli v boj za pravice.«
»Cerkev se ne more spuščati v take boje. Ona je za vse, za ubožce in bogatine.«
Vane Rakar je neka j časa bolščal pred se, nato je ugovarjajoče stresnil z glavo, rekel pa ni nobene.
sopisje na svoje čitatelje, ki potem z najbolj neumnimi vprašanji in bajkami nad-legujejo državljane Sovjetske zveze. Mož je rekel:
»Zakaj pa v Rusiji vzamejo staršem vse otroke, da jih država sama vzgaja?«
Kajpada me je takšno vprašanje močno presenetilo in sem mu odgovoril, da se je pač z njim kdo grobo pošalil, če mu je trdil kaj takega. Ampak palestinski nadzornik se je samo nasmehnil in očitno ostal pri svoji trditvi. Slišal je bil tudi, da je v Sovjetski zvezi v višjih učnih zavodih pouk brezplačen, in me je vprašal, ali bi on lahko končal kakšno univerzo v Sovjetski zvezi.
»Mar se ne bojite, da bi vam odvzeli otroke?» sem ga zbodel šaljivo. Mož pa mi je resno odgovoril, da nima otrok.
Haifa je skromno mesto, sedaj angleško pristanišče v Palestini. Kakor vsi vemo, žive v njem Arabci in Židje. Haifa se razprostira po visokih gričih, da avtomobili le trudoma zmagujejo vzpete ulice. Nekatere ulice pa so tako ozke, da avto ne more skozi nje.
Trg nam pričuje, da je morje blizu. Na prodaj je mnogo rib. Presenetilo nas je tudi obilje oljk. Palestina je dežela, kjer so se oljčni nasadi zelo razširili.
KDO PODŽIGA NEMIRE V PALESTINI
Koder koli si šel po Haifi, si se lahko prepričal, da je v mestu nemirno. Po zidovju so povsod viseli letaki in objave. Vse v treh jezikih: angleškem, arabskem in židovskem. Razglašeno je bilo, da morajo vsi, ki imajo kakšno orožje, oddati vse do poslednje patrone. Pri komur bodo našli orožje ali strelivo, bo obsojen na dosmrtno ječo. Če pa sp bo kdo posluževal orožja, je zapisan smrti. Razglas je podpisal palestinski vrhovni komisar.’
Pred vrati policijskega urada je kamnit zid, visok poldrugi meter. Izza zidu so se razgledovali policisti. Vstop v poslopje zapira velika železna pregraja. Prehod je zelo tesen. Takšne so varnostne mere proti napadom židovske teroristične organizacije »Irgun cvei leumk. Čim se je stemnilo, so se na ulicah pojavili tanki, ki so patruljirali po mestu. Angleška uprava razpolaga z okoli 50 tisoč policistj in z več kakor sto tisoč vojaki. Kljub temu pa ne more ukrotiti teroristov, ki venomer dajejo znamenja, da jih še ni konec. Kar nehote se vzbuja vprašanje: kaj pa, če so vsa teroristična dejanja proti angleški upravi Angležem
Čedermac je gledal v kamenje na klancu in razmišljal. Vane je bil mo<<la naiven prevratnež, a v svojem bistvu poštenjak, z ostrim socialnim čustvom; eden izmed redkih, ki so pripravljeni tvegati vse za svoje prepričanje. Gospod Martin je čutil, da mu je morda bližji kakor kdor koli v vasi. Poznal je uboštvo in krivice, a o tem nikoli ni globoko razmišljal, še manj, da bi se temu s silo upiral. Boj zoper obstoječi red je imel za brezboštvo. Toda v tem trenutku so se kovačeve besedo čudno ujemale z njegovimi občutki, četudi mu je še vedno ugovarjalo na dnu duše.
»Saj razumem,« je zategnil. »Saj vse razumem. Toda bojevati se je treba v mejah zakonov.«
»Saj veste, kako!« je vrgel Rakar malce zadirčno. »Le bojujte se za slovenske pridige v mejah zakonov! Radoveden sem, koliko boste dosegli.«
Moj Bog, kako je bilo to resnično! Gospod Martin je to stokrat občutil.
»Menda bo zmeraj tako na svetu,« je vzdihnil. »Nikoli ne bo vse prav.«
»Ne!« je Rakar odločno odsekal. »Pravica mora zmagati.«
Ta goreča vera v pravico je Čedermaca prijetno iznenadiia; bila mu je v tolažbo.
»Res, Vane! Tako bi moralo biti. Če bi bili vsi ljudje enakih misli, bi bilo to lahko. Pa niso. Saj vidiš, kako je. Še pri nas se najdejo ovaduhi, ko bi človek mislil, da je vse enako zadelo ...«
»Ovaduh ne bo več dolgo strašil v Vrs-
samim potrebna? Kako pa naj si razlagamo, da članov organizacije »Irgun cvei leumk he morejo poloviti. Angleži dovolj vpijejo o zločinih židovskih kolonistov, vendar zoper nje ne nastopajo preveč. Radi bi prepričali ves s\e\ da je Palestina brez Angležev vsa »v nemiru«.
V GLAVNEM MESTU SIRIJE
Iz Haife smo odpotovali v Damask, v glavno mesto Sirije. Ko smo se popeljali iz mesta, smo srečali več oklopnih avtomobilov, ki so patruljirali po cestah križem dežele. Cesta je tekla po palestinskem primorju. Na obeh straneh ceste so se razprostirala zelena polja ter nasadi oljk in pomaranč,
V	Damasku smo presedli v velikanski avtobus, ki naj bi nas popeljal v Bagdad. To je bil pravcati vagon, postavljen na tračnice in opremljen z močnim pogonom. In v tem vagonu smo v enem dnevu in eni noči premerili puščavo.
V	Damasku smo prebili komaj kakšno uro, zato ne morem o tem mestu povedati kaj določnega, razen da je to veliko sodobno mesto z večnadstropnimi hišami. Ko smo odpotovali iz Damaska, smo srečali velikansko čredo belih, enogrbih velblodov, ki so koračili po cesti. Ti velblodi so zelo urni in nadomeščajo konje pri konjenici v puščavi. Ko so zagledali avtobus, jo je vsa čreda ubrisala po cesti. Avtobus je vozil s hitrostjo 30. kilometrov na uro in velblodi so tekli pred strojem celih 20 minut. Naposled so začeli omagovati in so drug za drugim poskakali s ceste in polegli po mehkem pesku.
Čim je avtobus presekal mejo med Sirijo in Irakom, je bil konec tlakovane ceste in je stroj zapeljal na docela svojevrstno cesto. Ta cesta je docela pri-rodno tlakovana, in sicer so z nje posneli kakih 20 do 30 cm debel sloj peska, ostala pa je kamenita podlaga. Široka je 12 m. Je prav gladka in je velikanski avtobus hitel po njej skoro brez tresljaja. Ko se je skoraj stemnilo, smo doživeli nesrečo. S silnim treskom se je zlomila tračnica.
Muslimanski potniki so izkoristili to priložnost, da so opravili večerno pobožnost. Brž so spoznali, kje je vzhod, razgrnili so majhne preproge, pokleknili in pričeli moliti. To so storile tudi ženske, samo s to razliko, da so si izbrale svoj prostor na drugi strani avtobusa, kjer so se skrile pred pogledi tujcev. Za časa molitve namreč snamejo pregrinjalo.
Potovali smo vso noč skoraj brez pre-stanka in prispeli naslednji dan v Bagdad. Po ulicah je bilo mnogo blata. Padli smo v deževno dobo. Skoraj vsi prebivalci Bagdada kramljajo po angleško. Zlasti nosači se zelo zgovorno pogovarjajo v tem jeziku. To pričuje o velikem vplivu Angležev v Iraku. Angleških vo-
niku,<: je rekel kovač zagrizeno. »Vem, kdo je. S prstom bi ga lahko pokazal.«
Kaplan se je zopet ustavil in pogledal Vanča.
»Kdo?«
»Vam lahko povem. Birtičl«
Rakar je izgovoril ime brez pomisleka, s trdnim glasom, kakor da ga ne muči niti najmanjši dvom. Njega in Bir-tiča je razdvajala stara mržnja. Res, Bir-tič je bil malce potuhnjenega pogleda, rad je usekal za hrbtom, a ovaduh ni bil, tega Čedermac ni mogel verjeti. Njegova misel se je bila po poti zagrizla v nekoga drugega in ga ni izpustila.
»Ne,« je odmajal z glavo. »Birtič že ni! Vane, ne sodi prenaglo, ne delaj krivic! Nekdo drug je. Menda se ne motim.«
»Kdo?«
»Tega ti zdaj ne povem.«
»Zakaj ne? Volku je treba polomiti zobe,« je vrgel Rakar grozeče.
»Potem ti pa še posebno ne povem. Da spraviš v nesrečo sebe in vas. AJi si ob pamet?«
»Saj ne trdim, da bi ga ubil. In če bi ga tudi, bi ne bilo škode.«
Čedermaca je bilo zdaj skoraj strah kovačeve bližine. Nekaj močnega, nasilnega je velo od tega človeka. Kaplanu je bilo nasilje zmeraj zoprno in tuje, a se je zdaj vendar za hip pomudil ob vprašanju: zakaj bi ne smel tudi jaz, kar smejo drugi? In kakor da sebi ugovarja, je rekel Vancu:
»Ne, Rakar, nikar ne misli, pravice ne boš dobojeval z nasiljem in krvjo. Lju-
jakov pa nt videti na bagdadskih ulicah. Zato bi vsak tujec utegnil sklepati, JI* je ta dežela docela neodvisna. Angleška vojska se je razmestila v obmejnem predelu Iraka, ne daleč od Basre. Semkaj so prišli Angleži sredi leta 1946, češ da morajo okrepiti indijsko vojsko za pri* mer »neredov«. V Abadanu (Iranu), kot der imajo Angleži svoje petrolejske koncesije. Na zunaj zatorej v življenju ira-1 ške prestolnice ni opaziti tujega vpliva; tuja vojska vam ne pride pred oči. •
BAGDAD — PRESTOLNICA IRAKA
Država Irak je monarhija z mladoletnim kraljem Feisalom II. Prestolnica Bagdad je velemesto. Glavne ulice kakor v evropskih mestih, toda stransko ulice so take, kakršne so bile pred sto leti. Tod je mnogo mračnih in umazanih beznic. Pred njimi pečejo meso pod milim nebom. Oster vonj različnih začimb vam udarja v nos. Tod tudi prodajajo sadje in slaščice. Ljudstvo je oblečeno zelo pisano. Moški nosijo evropske oble-! ke, črne in bele, pa tudi rdeča karirana jemenska dolga krila. Na glavah vidiš klobuke, čepice, turbane vseh barv in odtenkov, od zelenega do umazano be^ lega. Ženske so pa črno oblečene. Lica imajo še zakrita, vendar srečaš tudi wlo mnogo deklet z odkritimi obrazi. V Bog-1 dadu vlada pretežni -del leta vročina. Zw ma je tu podobna septembru v Moskvi. Rastlinstvo v Bagdadu je subtropično* zlasti mnogo je datljevih palm.
V mrkem sivem jutru smo zapustili Bagdad. Rosil je droben dež. Takole lale ko v teh krajih rosi brez prestanka dni in noči. Kmalu onkraj mestne meje se je pričela puščava. Videli smo le še majhne kolibe kočarjev in pogled nanje je bil žalosten. Stale so sredi luž, komaj meter visoko. Ljudje so plezaje prihajali iz njih. Okrog teh preprostih bivališč so brodile majhne črede ovac. Revno je takšno življenje v puščavi pod nenehnim drobnim deževjem.
Okrog štirih popoldne smo prestopih mejo Irang. Že je začel naletavati sneg v velikih mokrih kosminkah, ki so kmalu na debelo pobelile progo. To je bil prvi sneg, ki smo ga doživeli na južnem koncu naše poti. Čim bolj smo prodirali na sever, tem bolj se je shlajevalo ozračje. Po rdečkasto rjavkastih pogorjih okoli nas nikjer nisi mogel opaziti niti najmanjšega znaka rastlinstva. To je po* vsem neplodna pokrajina. Ves dan našega potovanja se pokrajina ni spremenila šele tam v dolini so pred nami spe* zazelenela polja. K ior živi v Rusiji med razkošnim gozdovjem in zelenimi poljanami, si pač ne more predstavljati, kakšne so dežele, koder na pretežnem delu ozemlja ne poganja niti ena travica..*
J. Valentinov
bežni ne pridobiš z mržnjo. Le verjemiL
Vane Rakar ni bil njegovih misli, a mu ni ugovarjal. Medtem sta bila dospela do vasi. Pogreznjen vsak v svojo misel sta stopala po klancu.
Kovač se je ustavil pred svojo hišo in ponudil Čedermacu veliko, raskavo desnico.
»Dajte mi roko, gospod!« je rekel.
»Zakaj?«
»Niči Samo roko mi dajte!« je vitra-jal kovač.
Stisnil mu jo je tako krepko, da ga jc’ zabolelo. V tem stiskljaju roke je bil° nekaj, kar je šlo do srca.
Katina je stala na pragu in ga veselo* razburjeno sprejela. Zaradi misli in ob čutkov, ki so ga vso pot obhajali do nJe’ je ni pogledal. Bil je mračen, obraz s® mu je neznansko daljšal; le stežka se J premagoval, da ni takoj vzrojil.
»Tu so bili,« mu je povedala.
»Že vem,« ji je rezko odgovoril in P0' stavil palico v kot. »Prinesi večerjo!« v
Odšel je v izbo in sedel v naslanja0-
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ottakrm gerstrasse 83. — Glavni urednik; dr Fra Zwitter. — Uredništvo in uprava Wien ' VVaaggasse 6'IL Telefon B 21-5-50. —	^
družnica uprave; Celovec (Klagenturt), kermarkterstrasse 21'I. — Tiska;	'
Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G-b. H, Wien I. Fleischmarkt 3-5-