Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Leto XVI. V Celovcu, 10. februarja 1897. 'V'e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: IJpravništvu „SIira4t v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Štev. 4. Prihodnja (5.) številka „IV!ir“-a izide z dovoljenjem slavnega c. kr. drž. pravdništva z ozirom na prvotne volitve za državni zbor že dné 16. februarja. Vabilo. Katoliško-poMno in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi sledeče javne shode: V nedeljo dné 14. febr. ob 10. uri dopoludne v farovžu v Št. Vidu v junski dolini. V nedeljo dné 14. febr. ob 3. uri popoludne pri Rutarju v Porečah pri Šmarjeti (občina Važenberg). V nedeljo dné 14. febr. ob 3. uri popoludne pri Štdklnu na Fari pri Prevaljah. V nedeljo dné 14. febr. ob 3. uri popoludne pri Hanžiču v Hočah pri Domačalah. Kazgovarjalo se bo: O prihodnjik volitvah za državni zbor. Druge potrebne shode naznanimo po posebnih vabilih. Ker se bode na teh shodih govorilo o jako važnih stvareh, s posebnim ozirom na prihodnjo državnozborske volitve, naj se ga udeležijo v velikem številu vsi udje in volilci ter po njih vpeljani slovenski rodoljubi, ktere na te shode najuljudneie Tabl odbor. Prvotne volitve v velifeoTŠkem okraju se vršijo : si 13 C£ Občina Dan volitve čas volitve v V. kuriji čas volitve v IV. kuriji (kmetske obCine) Število volilnih mož 1. Globasnica 18.1 'LIO.—12. V*2.—V*3. 3 2. Važenberg 19. 9,—10. 12.-1. 6 3. Bistrica 19. Vali.-1/*!. 2.-4. 6 4. Pustrica 19. 11,—12. i,—VA 3 5. Grebinj 20. 8,—10. 12.-2. 8 6 Velikovec (bk.l 20. 8.-10. IL—v* 12. 2 7. Ruda 20. V»9.—11. VB--VA 4 8. Libuče 20. 9.—11. L—3. 4 9 Švabek 22. 8.-9. V210-Vali- 1 10. Blato 22. 9,—11. 1.-2. 4 11 Jezersko 22. 9.-10. 10.-11. 2 12 Tinje 22. -H’ 9,—10. 11.-12. 2 13. Libeliče 23. V*9.—11. VA-723. 5 14. Bela 23. ci V29.-10. 11.-12. 6 15. Št. Peter 23. •7 9.-10. 11.-12. 3 16 Gu stanj 24. Š 9,—11. 1.-2. 3 17. Ovbre 24. U 9.-10. 11,—12. 4 18. Črna 24. S 9,—11. 2 —3. 4 19. Žitara ves 25. 9.-10. 12—l. 4 20. Možica 25. 9.-11. 1—2. 2 21. Tolsti vrh 25. 9,—11. 2.-3. 3 22. Galicija 25. 9.-10. 11,—12. 3 23. Prevalje 20. 8.-12. 2.-4. 11 24. Dobrla ves 26. VA—io. 12.—1. 6 25. Kotlje 26. 10.-12. 1.-2. 2 26. Bikarja ves 26. 10.—12. 1.-2. 4 27. Št. Kanci jan 27. 10,—12. 1.-2. 3 28. Št. Danijel 27. 11—V*12 1.-2. 2 29. Djekše 27. J 11,—12. 1.-2. 4 Slovenci! Volilci! Zgoraj napovedani dnevi so za nas odločilni. Zató rodoljubi, storite povsod svojo dolžnost ; volilci pridite ob napovedanih urah vsi na volišče in oddajte složno svoj glas za naše može ! Za nas najpomenljivejši je volitev v IV. kuriji, t. j. v kmetskih občinah. K tej volitvi pridite vsi. Ravnajte se po navodilih, ktera smo Vam dali v zadnji številki. Bog daj srečo ! „Baiiernzeitung“ = ..Kmetski list". Slovenci pozor! „Bauerabund“ je iznašel novo drzno nakano, da izpodrine Slovence na Koroškem. Udariti nas hoče z našim lastnim jezikom, in z milo slovenščino doseči, kar se mu z nemščino doslej ni posrečilo! Zoper to, kar nam je najdražje, zoper vero in besedo materno, hoče se vojskovati odslej ne le v nemškem, marveč tudi v slovenskem jeziku. „Baueni-bund“ je sklenil, da bode svojo ,,B au e rn ze i t u n g“, to je tisti nemški list, kteri je med nam nasprotnimi najgrših jeden, odslej izdajal tudi v slovenskem jeziku. Novi list, ki bode hodil kakor krivi prerok v ovčji obleki med slovensko ljudstvo, po svojem namenu in vsebini pa bode od znotraj kakor deroč volk, imenoval se bode „Kmetski list." Tiskal in izdajal ga bode nemški luteranec Bertschinger v Celovcu. V Celovcu se je sestavil poseben odbor, ki naj nabere potrebni denar za novi bauernbundarski časnik. V tem odboru so : odvetnik M. Abuja, luteranec R. Bertschinger, kmečki sin J. Krassnig v Svetni vasi, posestnik St. Kulterer v Jedovicah in Ant. Wieser v Škofji vasi ter deželni knjigovodja (!) M. Obiltschnig. — Ti možaki zanimajo se torej na enkrat toliko za Slovence, da jih hočejo s pomočjo novega „kmetskega lisjaka11, kteri bo hodil med Slovence v slovenski obleki, spraviti na svojo liberalno stran! Vsi gori imenovani gospodje , zlasti dr. Abuja, Obilčnik, Berčinger, Wieser, Krasnik so se že. neštevilnokrat postavili zoper našo sv. cerkev in zoper pravice slovenskega jezika. In takim ljudem naj zdaj zaupajo Slovenci? Taki ljudje naj jih poučujejo? Po takem početju se le zlorabi naša slovenščina na najgrši način! Zató pričakujemo, da vsak slovenski mož, zlasti vsak slovenski kmet, zapre vrata lisjaku, ki se mu tako zvito približuje, iu da se na nobeni slovenski mizi ne trpi „Kmets ki list11. Verska in nàrodna dolžnost zahteva od vsakogar, da na vse moči brani nevarnemu zapeljivcu pot na slovensko zemljo! Vse č. rodoljube nujno prosimo, da poučujejo ljudstvo, naj nikar ne naročuje novega lista ter se ga brani do zadnjega! „Kmetski list" je naperjen, kakor pravi do-tično vabilo, zoper naš Izpodriniti naš *Mir“, mu je prvi in poglavitni namen. Zató je pa sveta dolžnost vsakega slovenskega domoljuba, da se temu ustavlja iu da z vsemi močmi, duševno in gmotno, podpira naš katoliški in slovenski list. — „Mir“ ostane slej kakor prej jedino glasilo koroških Slovencev. Slovenci ! Oklenite se „Mir“-a, delajte zanj, razširjajte ga povsod, priporočajte ga oh vsaki priliki in pridno ga naročujte. Ne držite križema rok! Ce vsak v svojem krogu stori svojo nàrodno dolžnost, bomo srečno odbili najnovejši nasprotni napad! „BauTernbuLnd“-uL. Lisjak ti stari, Kaj misliš mari, Da smo Slovenci ti še vedno ptice, Držeče pod perniami glavice? Izmislil novo Si si nakovo, Da lože nas pod jarem svoj bi spravil In nas ob jezik, vero, dom pripravil. Jezik slovenski V namen peklenski Pokoren služil naj bi v bodoče In ti pripravil pot v slovenske koče! Na zboru „kmetov“ Izmed predmetov O listu važen bil posvet je todi, Da „Bauernzeitung“ naj slovenska bodi. A mož — Sloven Bodi jeklen! Srce in vrata tej zatvori šari, Nikdar več dušmanin te ne v p e h a r i. Podkrasnik. Naši shodi. Sfa liCČjf gori dné 31. jan. Veliko število vrlih slovenskih mož se je zbralo dné 31. jan. v prijazni ‘gostilni pri Mežnarju, da se udeležd našega shoda. Motilo nas. je le to, da jeden naznanjenih gg. govornikov zbog neke zapreke ni mogel priti. Gr. Bil. Kandut nam je v daljšem govoru pojasnil politične stranke in kazal, kako ndrodni naši nasprotniki povsod in vselej delajo zoper vse to, kar nam je drago in sveto. Vrle besede govornikove so nas morale prepričati, da se moramo trdno okleniti naše slovenske katoliške stranke. — Domači g. župnik so nam razložili veliki pomen volitev. Res ; če hočemo boljših časov, pomagati si moramo s tem da si izbiramo za poslance prave može. Po shodu vršila se je prijetna domača zabava. Naj shod obrodi pravega sadd. Sa Dravi ob baškem jezeru dne 31. jauuarja. Lep in imeniten je bil shod, ki ga je priredilo naše katoliško-politično iu gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem na Dravi ob baškem jezeru v nedeljo dné 31. januarja t. i. Res nepričakovano dobro se je obnesel, dasiravno se je od nasprotnikov delalo proti njemu. Prostorna dvorana pri g. Gajlerju bila je do zadnjega kota polna. Točno ob 1/24. uri otvori podpredsednik društva, g. Legat, s prisrčnimi besedami zborovanje, govori v daljšem govoru o ranah, ktere so prizadeli liberalni Nemci slovenskemu oratarju, opominja, naj se kmet vendar enkrat zavé, kje ima iskati svojih prijateljev in voli naj v prihodnje drugače kakor doslej. — O volitvah je govoril izvrstno g. Grafenauer, deželni poslanec iz Ziljske doline. Pazljivo je nàrod poslušal našega novega poslanca in ni vedel, ali bi se bolj čudil njegovemu krasnemu jeziku, v kterem je govoril, ali njegovim navduševalnim besedam, ki so prišle od srca slovenskega oratarja in segale gotovo do src. — Kakšnih šol nam je treba, je razložil v zanimivem in obširnem govoru č. g. kaplan Weis iz Beljaka. Navdušeno pritrjevali so naši kmetje tudi temu govoru. H koncu opozarja neki gospod zbrano ljudstvo, naj si vzame potreben nauk iz vseh izvrstnih govorov in naj zavrača vse tiste nasprotnike, ki se radi lažejo čez naše duhovnike, našo sv. vero in našo pravično stvar in zavijajo vse, kar je katoliško iu slovensko. Gosp. predsednik zaključi veselo iu važno zborovanje z navdušenim trikratnim „Živio“ na presvitlega cesarja. Zatem začne se prava domača zabava. Največjo pohvalo zaslužijo vrli slovenski slavčeki iz Malovšč, ki jih je naš vrli slovenski sin Markovčev iz Bač na shod pripeljal. Peli so izvrstno, in sicer vse komade iz pesmarice, ki jo je vlaui izdala družba sv. Mohorja. Krasno to petje in različni govori ter napitnice, ki so se vršile, zadrževalo je narod, da se večinoma ni prej umaknil iz svojih prostorov, dokler se ni glasil zadnji „Z Bogom11 iu na svidenje in dokler niso pevci zapeli zadnjokrat ^Slovenec sem“. Vsa hvala in vse priznanje se mora izrekati tudi g. Gajlerju, naši slovenski korenini, ki nam je okinčal svoje prostore iu izvrstno postregel, kakor tudi njegovi ljubeznjivej jjospej, ki nam je postregla z dobrimi jedili. Bog živi vse in ne udajmo se! —r- V Kapli pri Dravi se je dné 2. febr. shod kat.-pol. društva za Slovence prav dobro obnesel. Zbrani kmetje so pazljivo poslušali govore gg. Legata, Kandut a iu Štiha, ki so bičali sedanje, za kmeta pogubljivo gospodarstvo liberalnih poslancev v državnem zboru in postavili njih delovanje v pravo luč; pokazali tudi žalostne šolske razmere in opominjali navzoče k edinosti. Da bi shod tudi kaj sadu prinesel ! V Dorovljah, dné 2. februarja. Med najzanimivejše iu najvažnejše shode, kar jih je napravilo doslej naše katoliško-politično in gospodarsko društvo, gre gotovo naš shod dné 2. t. m. v Borovljah. Prostorna dvorana pri Šajniku je bila natlačeno polna ; bilo je navzočih nad 200 slovenskih mož iz Borovelj iu sosednih krajev. Po- gpip- žalitev sijte i>o v^eii go^tiliia.li častilo nas je precejšnje število nasprotnikov, ki so prišli tudi do besede. Ravno zató pa je bilo zborovanje tako zanimivo. — Gosp. Legat otvori po 3. uri sbod, pozdravlja v tolikem številu došle udeležence, tudi one, ki niso našega mišljenja, ter po-jasnuje namen in pomen zborovanja. Dalje opisuje žalostno gmotno stanje države, kakor se kaže v raznih številkah, in omenja, kako mora kmetski in obrtni slan nositi najhujša bremena v denarju in krvi. (Odobravanje.) G. F. Kandut govori o političnih strankah. Mnogo se toži o slabih časih, ali teh smo dostikrat sami krivi, ker po svoji ne-brižnosti dopuščamo, da nam ukazujejo in gospodujejo taki, ki za nas nimajo srca. Gosp. J. Rozman v daljšem govoru opisuje liberalizem, ki že toliko let prevladuje vse naše javno življenje. O liberalizmu velja : „Iz njegovega sadu ga bodete spoznali.“ Žalosten je ta sad v verskem, narodnem in gospodarskem oziru, kakor govornik kaže z mnogimi izgledi. Kot nasprotnik navzoči g. posestnik Jožef Krasnik iz Svetne vasi je segal govorniku z raznimi opazkami v govor. G. Rozman pa mu primernega odgovora ni ostal dolžen; z živimi, krepkimi besedami je prijemal g. Krasnika in zavračeval njegove opazke. Krasnik je n. pr. našo stranko imenoval „klerikalno“ zató, ker so v nji tudi duhovniki. To pa je čisto naravno, ker duhovnik je izrastel iz ljudstva, on pozna njegove težnje in trpljenje, on mu hoče po svojih moCéh tudi pomagati, kakor zahteva že du-hovski poklic. Krasnik se je hudoval, da hodijo duhovniki izven cerkve med ljudstvo. Rozman ga takoj zavrne: Duhovnik ima za izgled Gospoda Jezusa Kristusa. Ta pa ni učil le v tempeljnu, marveč hodil med ljudi, kjer jih je dobil, na ulice in gore. Mi imamo ukaz: pojdite in učite vse ljudi. Ker pa ne prihajajo vsi ljudje v cerkev, je naša sveta dolžnost, da gremo za njimi tudi izven cerkve ! Poslušalci so te besede posebno živahno odobravali in jim burno pritrjevali. Govornik konča : Mi nočemo, da našim besedam slepo verujete ; marveč mirno jih preudarjajte, sami sodite in potem po svoji zdravi pameti, po pravem spoznanju in po svoji vesti ravnajte in volite! G. prof. M. Kovač, naš rojak z Dunaja, je v nemškem jeziku govoril jako temeljito in izvrstno o gospodarskih, zlasti železniških zadevah. Kmetski in obrtni stan hitro propadata. Temu je veliko krivo denarno gospodarstvo v državi. V zadnjih 26 letih so iznašali državni stroški 12 mi-lijardov gld. ; od teh se je 5 milijonov potrosilo samo za obresti državnega dolga, in od tega sta šle dve tretjini v inozemstvo v žepe velikih kapitalistov, zlasti judov. Govornik kaže, kako potrebna bi bila železnica črez Karavanke, ker nas ta zveže z drugimi, bogatejšimi deželami in ker bi se po njej res pospeševal promet. Železnica črez Ture bi koristila samo Nemčiji, naša država pa bi imela za njo le ogromne Stroške. H koncu govornik poudarja, kako nujno je potreba, da se združujemo na podlagi krščanske ljubezni, da se s skupnimi močmi branimo proti pretečemu poginu. (Odobravanje.) Sedaj je prišel k besedi g. Krasnik, ki je v slovensko-borovljanskem narečji hotel pobijati nektere trditve prejšnjih govornikov, pa tako, da je vzbujal večinoma le glasen smeh poslušalcev. G. predsednik je moral večkrat opominjati, naj tudi tega govornika mirno poslušajo. Krasnik se je najprej hudoval, da smo sploh napravili ta shod in povpraševal, kdo nas je poslal in plačal. Prišel je s prav veliko modrostjo do zaključka, da je to storil le — škof! On (Krasnik) pa se je pripeljal s svojim konjem (čujte!) in na svoje stroške!!*) Kar je govori) g. Krasnik naprej, bilo je vse plitvo, smešno, neresnično. Govoričil je, da je našim slabim časom kriv le — klerikalizem itd. Zanimivo je bilo le, da je g. Krasnik s posebno vnemo poudarjal, da ni liberalec (!) in tudi ne nemški nacijonalec (!) marveč — čujte! — „slovenski naprednjak" in „antisemit“! ! To je vendar vesela izpoved moža, ki povsod in vselej vleče z našimi nasprotniki, liberalci in nacijonalci, ki je ustanovil „Siidmark“-o in nas tolikokrat napadal po nasprotnih listih. In sedaj se izdaja za — Slovenca! Kaj porečejo k temu njegovi prijatelji in somišljeniki! Dalje je g. Krasnik govoril za to, naj se napravi zveza med našo državo in Rusijo (!!). Tudi ta njegova izpoved nas je morala presenetiti! Drugih stvarij, ktere je privlekel Kr. na dan, ne moremo danes omenjati, ker nam primanjkuje prostora. Pisali bodemo o tem že še več. — Zavrnila sta g. Krasnika temeljito in jedrnato gg. Legat in Rozman, ki sta pobila vse, kar je trdil Kr., tako, da so navzoči lahko spoznali, na kteri strani *) Na to mu je pozneje odgovoril g. kaplan R.: Jaz kot kaplan še nisem mogel priti do svojega konjička, kakor g. Krasnik. Zato smo morali najeti fijakerja, kterega bomo tudi sami plačali, kajti toliko že še premoremo. Ne bomo prosili niti Krasnika, niti zborovalce za to. Zakaj če bi ne mogli plačati, imamo v Celovcu vedno še toliko kredita, da nas zapeljejo v Borovlje. — Glasno, veselo pritrjevanje je sledilo tem besedam. je resnica, kdo se poteguje za pravi blagor ljudstva in za pravico. Kouečno je g. L egat še na kratko spregovoril o šolskem vprašanju, potem pa shod zaključil z živahnimi „živio“-klici cesarju. Nad 4 ure so vstrajali poslušalci, nepremično poslušali govore ter z največjim zanimanjem sledili živahnim razgovorom iu praskam. Posebno je treba omeniti, da se je vse zvršilo v lepem redu in dostojno. — Po zborovanju se je razvila zelo živahna prosta zabava, za ktero je največ skrbel vrli iu izvrstno izvežbani cerkveni pevski zbor boroveljski. Neutrudno so prepevali pevci umetne in nàrodne pesmi slovenske tako dovršeno, da se temu nismo mogli dosti načuditi. Ti pevci morejo s častjo nastopiti v vsakem mestu. Slava in hvala jim, le vstrajno naprej ! Spregovorilo se je več navdušenih napitnic in vse se je veselilo res krasnega in zanimivega zborovanja. Splošna je želja, da se tak shod čim preje zopet vrši ! V Slovenjem Plajbergu dné 3. febr. Nekaj čisto novega, izvenrednega bil je za Slov. Plajberg shod katoliško-političnega društva na sv. Blaža dan. Daši je bil delavnik, zbralo se je pri Žarku nad 90 mož, za naš kraj res lepo število, ki so zelo pazljivo sledili govorom. G. M. Stih je v daljšem govoru pojasnjeval, kako malo so se liberalni poslanci doslej menili za ljudstvo iu navzoče poživljal, naj skrbijo za dobre volitve. — Drugi govornik, kaplan Rozman, je kazal, kako je liberalni duh z liberalnimi postavami zakrivil, da propada kmetski stan. Hočemo, da se naše razmere zboljšajo, moramo dobiti dobre poslance, kteri bodo res skrbeli in se trudili za blagor ljudstva. — G. posestnik Ogris se je zahvalil govornikom za njih nauke in trud. Poslušalci so bili shoda zelo veseli, ker Culi so mnogo novih stvarij, sprejeli dosti lepih naukov. Upamo, da bode seme dobrih naukov, ki se je s tem shodom zasejalo med ljudi, vzrastlo in obrodilo lepega sadil Mislimo, da ta shod nikakor ni bil zadnji v Slov. Plajbergu! Scopisi prijateljev. Kronski darovi za velikovško šolo. Župnik Fr. Mihi v St. Lipšu 2 kroni namesto novoletnih voščil in 2 kroni za pobita okna; Jurij Bornik Pod nogradom 1 krono; Jera Bornik 1 krono; neimenovan 2 kroni; Franc Čebul v Globasnici 1 krono; Ferd. Kraiger v Štebnu 1 krono; Simon Vute v Štebnu 1 krono; župnik Albert Eichholzer v Globasnici 10 kron; župnik Valentin Šumah v Šmihelu pri Pliberku 10 kron; vesela družba, dné 3. t. m. pri Mertliču v Dober-hvesi zbrana, 10 kron; M. K. v Grebinji 10 kron. — Vkup 51 kron. — Hvala! — Živeli nasledniki! Od Drave. (Volitve.) Novo leto bo vele-pomenljivo za nas koroške Slovence, ako se bomo vsi trdno oklenili naše slovenske stranke. Državni zbor je razpuščen in se bodo nove volitve v kratkem vršile. Naši nasprotniki nam že pripravljajo najhujši volilni boj in najstrastneje rujejo proti nam, da bi nas zopet premagali in nam sovražna poslanca vrinili. Dolžnost vseh zavednih Slovencev je tedaj, da po nasvetu naših voditeljev skrbimo, da se^ jim to ne posreči, in da se povsod in vsi udeležujmo volitev volilnih mož, ki se bodo sedaj kmalu začele. Delajmo z vso močjo, da bodo vse slovenske občine v velikovškem okraju nàrodno volile, in da bomo v celovškem okraju ohranili vse dosedanje in še pridobili novih. Prihajajmo zato mnogoštevilno na prevažne shode našega političnega društva, ki nas k vstrajuemu delu spodbuja, da. bomo še bolj navdušeni. Saj se še naši najhujši sovražniki toliki delavnosti, ki jo je razvijalo naše društvo o lanskih deželnozborskih volitvah, ko je v par dneh priredilo nad deset shodov, in se je že tudi letos- jelo pravočasno gibati. Naj tedaj nemudoma gleda in stori vsak rodoljub v svojem kraju, kolikor mnogoče in potrebno, ker voditelji ne morejo vsega sami, da ne bomo iznenadjeni, kakor pred 6. leti, ampak da se nam bodo izpolnile naše želje, da pridobimo slovenskega zastopnika na Dunaji. V to nam pomagaj Bog! Iz Tinjske fare. (Pred volitvami.) Volitve poslancev za državni zbor so pred durmi, in kakor povsod, govori se o tem tudi v Tinjski fari dosti. Duhovi, ki so se po volitvah v deželni zbor komaj malo pomirili, so zopet vsi razburjeni. Prepričani smo, da se bodo v naši fari vrli možje šmihelske in važenberške občine zopet postavili na noge, ter pokazali, da so verni katoličani in pre-svitlemu cesarju vdani Slovenci. Samo v Tinjski občini volijo še vedno s starimi liberalci, kteri so po drugih krajih, posebno pa na Dunaju, izgubili popolnoma vse zaupanje. Bo pa kdo vprašal, kako je mogoče, da se ravno v tinjski občini še tako strastno držijo starih judovsko-liberalnih poslancev ? Ali so res zadovoljni s postavami, ktere so skovali liberalci ? Ali se morebiti kmetom tako dobro godi, da ne želijo drugih postav? Nikakor ne! Žakaj marsikdo toži, da so slabi časi; in tudi v tinski fari žalibog ne manjka takih, ktere oklicujejo, — pa ne morebiti zdaj, ko je pust, v cerkvi na prižnici, — ampak pred cerkvijo na „bobnu“. Pa so morebiti v tinjski fari ljudje brezverniki, da zavoljo tega z liberalci volijo? Tudi to ne; zakaj v obče jih ima še dosti vere in sami spoznajo, da brez vere ni ne časne in ne večne sreče. Kako je potem vendar mogoče, da v tinjski občini tako brezverno volijo? Tukaj je pač neki možicelj, kteri sam čisto nič vere nima, in radi tega tudi z vsemi močmi dela proti vsem, ki imajo vero in to posebno pri volitvah. Da pa sam vere nič nima, nam priča to, ker pri vsaki priložnosti proti duhovščini govori, dà, on celo uči nauke, ki so naravnost nasproti katoliški veri. Tako je pred par leti v neki gostilni tinjske fare učil ljudi, da je človek žival kakor druge živali, ker od „ofa dov štoma“ (od opice izhaja)!! Mi sicer njemu in njegovim radi prepuščamo to čast, da od ,ofa dov štomajo," pa mi odločno ugovarjamo temu, da bi on druge take neumnosti učil. Mi smo in hočemo biti katoliški kristijani ter verovati, kar nas sv. katoliška cerkev uči. Tak je torej tisti možicelj, ki dela na vse kriplje, da bi se v Tinjah volilo ju-dovsko-liberalno. Tinjčani ! Postavite se vendar enkrat na noge, ne poslušajte pri volitvah brezver-nikov, ampak pokažite, da ste katoličani in Slovenci. Toliko za danes. Pri priložnosti vam bomo pa še poročali, kako se je obnašal pri volitvah tisti možicelj, ki od „ofa dov Storna". —z. Iz Velikovca. (Zahvala.) Zopet imamo prijetno dolžnost, zahvaliti se za prejete darove v prid naši nàrodni šoli. V prvi vrsti gre naša zahvala slavnemu odboru družbe sv. Mohorja v Celovcu, ki je nam poslal cel zaboj lepo, deloma celo krasno vezanih knjig, namreč 52 molitvenikov, 64 kosov Večernic, Goffine, Kristusovo življenje in smrt, Cecilija, 7 pesmaric iu 9 iztisov Pod lipo. Potem požrtvovalnemu našemu rojiku g. vikariju Valent. Podgorc-u, ki je kupil in nam podaril 18 velikih zelo lepih Leitemanovih podob za nazorni nauk v šoli in dal tudi na svoje stroške napraviti veliko šolsko omaro za 17 gld. in 3 umivalnike za sesterne sobice za 18 gld. G. Ant. Kosi, učitelj v Središču na Štajerskem, je nam podaril 50 iztisov «Knjižnice za mladino". Duhovni rodoljub v Celovcu, ki noče imenovan biti, podaril je nam veliko in lepo zemeljsko kroglo (globus). Bog povrni ovira preblagim dobrotnikom vse stoterno in ohrani jih nam še nadalje naklonjene! Od Mrzle Vode pri Velikovcu. (Odgovor važenberškemu županu). Pred kratkem se je važenberški župan lotil enega naših kmetov in mu očital, da smo pri zadnjih volitvah za deželni zbor potegnili z duhovniki. Vprašam Vas, gospod župan, ali niso odborniki Vaše občine sami kmetje? Ko je pa šlo za to, da se kupi šolska hiša za nemško mestno šolo v Velikovcu, in smo mi Vas osebno prosili, naj važenberška občina ne privoli v ta nakup, ker mi kmetje dobimo itako svojo slovensko šolo v Št. Rupertu, ali so se Vam kaj usmilili naši prazni žepi? Vi in vsi drugi odborniki, izvzemši Lavreja, Čarnika in Vajsnekarja, ki so vse pohvale vredni, ste v občinski seji dné 17. jan. 1895. 1. zoper našo prošnjo glasovali, tako da moramo po nepotrebnem plačevati skozi 15 let šolske priklade za nemško šolo v Velikovcu, v ktero v par letih noben naših otrok ne bo zahajal več. Celo drugačno so ravnali odborniki dobrolske ob-čiue, ki se Velikovčanov niso zbali in sklenili, da za velikovško šolo ne bodo več priklad plačevali, ko bodo v slovenski šoli v Št. Rupertu že vsi razredi. Mi se Vam takrat nismo usmilili in zdaj še zahtevate od nas, da bi mi pri bodočih volitvah z Vami držali. Gospod župan, ali Vas luna trka, da se drznete kaj takega od nas zahtevati? Mi svoje prave prijatelje dobro poznamo, in teh se bomo držali kakor pri zadnjih, tudi pri prihodnjih volitvah. —c. Iz Prevalj. (Zborovanje kat. delavskega društva.) Dné 24. jan. t. 1. je imelo naše kat. delavsko društvo svoj letošnji občni zbor pri Štokl-u. Predsednik, g. Rutnik, delavec na Lješah, otvori zborovanje in pozdravi vse pričujoče. G. Ign. Kristan, kovač v Guštanju, govori o naukih rudečih nasprotnikov in primerja katoliške delavce z vojaki, ki z vsem navdušenjem ne morejo ničesar doseči brez dobrih voditeljev. Krščanskim delavcem so taki voditelji duhovniki. Dalje omeni, kako hočejo podkopati socijalni demokratje podlago države in družine s svojo obče znano «prosto ljubeznijo". Potem pripoveduje še en dogodek iz svojega življenja, kako se drugod ravna z rudečimi voditelji. V Kapfenbergu so tamošnjega prvaka izmed socijev, ki je bil črevljar (kakor pri nas!) z gasilnico pognali v kozji rog. Slava govorniku za njegov trud in pogumno postopanje. Želeti bi bilo, da bi se delavci večkrat prikazali na govorniškem odru. 0. g. Križaj govori o volilnem oklicu socijalnih demokratov, kterega smo našli povsod po našem kraju v cestnem blatu. Govornik dokazuje, da je dotični oklic (v kterega tukaj šen trgovec smodke in klobase zavija), razun nekterih od drugih strank «izposojenih" dobrih točk v resnici za — «blato*. Proti temu oklicu priporoča najtopleje oklic kršč. soc. delavske stranke, sklenjen Naročajte in razširjajte „rVIir“! na Dunaju dné 5. jan. 1. 1896. Koncem priporoča g. predsednik, naj se vedno bolj navdušujmo za naše svetinje: „Za vero, dom in cesarja!* ter izreka najtoplejšo zahvalo dobrotnikom društva, posebno č. g. župniku A. Keznarju, in 6. g. prefektu Podgorc-u itd. Odbor, ki je bil potem izvoljen, je sledeči: Predsednik: g. Val. Kutnik, delavec na Lješah; njegov namestnik: g. Josip S m o la k, tesarski mojster na Lješah; blagajnik: g. Andr. Kunc, delavec v Prevaljah; tajnik: g. Avg. Križaj, kaplan v Farni vasi. Z »živijo!“-klici na cesarja in papeža je zaključil predsednik sijajno zborovanje. —j. Iz Ljubljane. (Nesramna hiša.) Žalostne so naše razmere. Predlanskem nas je obiskal potres in njegovi hudi nasledki se kažejo v razdrtih hišah, v ovrtem prometu, v oslabljenem obrtu. Kevščine je vedno več, in zato imajo socijaldemo-kratje lahko delo. A vse bi še šlo in se popravilo, ko bi nam le ostalo zaupanje v Boga in skrb za pošteno življenje. Toda žalibog, naša gospoda noče umevati resnih besedij, ki nam jih je tako strahovito govorila potresna božja pridiga. Prazniki se skrunijo z javnim in zasebnim delom, v gledališču se smeši duhovski stan itd. Kot .«popolnitev teh žalostnih stvarij se nam pa še obeta v kratkem — nesramna hiša. Kaj to pomenja, je vsakemu poštenjaku očito. Greh, ki ga Bog in država prepovedujeta, postane s tem dovoljen, opravičen in nekako počaščen. Priložnost je najhujša skušnjava. In kakšno priložnost daje taka hiša vzlasti neizku-šenej mladini! Ubogi dijaki! Brezverske šole jim že same po sebi moré vero in nravnost, in sedaj se jim še v postavno dovoljeni obliki ponuja greh ! Kavno tako milujemo tudi vojake, ki so v velikanski večini pošteni fantje. Taka hiša jih zapeljuje, in kogar zapelje, ga tudi duševno uniči. Za mesto je taka naprava sramota, krščanskemu mišljenju je gnjus, poštenemu srcu ostudnost, starišem in ženam največja bridkost! Duhovni pastirji ljubljanskega mesta so se zato v svoji skrbi za izročene jim vernike obrnili s prošnjo do deželnega predsednika barona Heina. A kakor se sliši, jim je ta mož odgovoril, da je drugačnih mislij kot oni, in da ne bo nič storil proti omenjeni hiši. Oj, dobro ga poznamo, tega zagrizenega Nemca in liberalca, da je drugačnih mislij, kot verni, pošteni Slovenci. Dobro ga poznamo, da so njegovi nameni drugačni od naših. Liberalen Nemec je in s tem je vse rečeno ! — Zadnji čas se pa množe znamenja, ki nam kažejo, da že posega Bog vmes in da ue pusti, da bi se dobro slovensko ljudstvo zapeljevalo. Di-vizijonar Hegeduš, ki se je posebno potegoval za nesramno hišo, je nagloma od kapi zadet, te dni umrl. O drugem, v tej zadevi vplivnem možu se pa tudi pripoveduje, da je v nekih denarnih stiskah. Pri tej priliki si ne morem kaj. da ne bi v primeri z Heinom pohvalil vašega dež. predsednika. Iz Celovca je, kakor čujerno, pred petimi leti s svojim uplivom spravil nesramno trgovko in zato so mu vsi poštenjaki hvaležni. Verske in nravne razmere so v Ljubljani brez dvojbe boljše, nego v Celovcu. Zato ne vemo, kaj naj rečemo o Heinu, ki v mesto tako živega katoliškega prepričanja, kot je Ljubljana, uvaja ali vsaj odobrava to, kar se izganja iz liberalnega Celovca. Cast vašemu predsedniku v tem oziru; o našem se pa tolažimo z resnico, da Bog sicer ne plačuje vsake sobote, toda jedenkrat gotovo. — Ljubljanski meščani so zelò užaljeni vsled nameravanega nesramnega podjetja. Cuje se, da pripravljajo izjavo s podpisi v ugovor. Bog daj, da bi kaj dosegli! Za trdno se nadejamo, da jim pojde na roke tudi župan g. Ivan Hribar, ki kot glava mestne policije lahko vse stori. Prepričani smo namreč, da si ne želi sramote, da bi se govorilo kedaj: pod narodnim županstvom je dobila bela Ljubljana nesramno hišo. Koroški deželni zbor. 2. in 3. seja dné 27. in 28. januarja. V teh sejah so se večinoma samo razni predlogi dežel- nega odbora izročevali brez daljših razgovorov do-tičnim odsekom. Nektera poročila deželnega odbora so se potrdila, med njimi poročilo, da je nova deželna bolnišnica v Celovcu stala 562.313 gld. Vladna predloga, naj se na višji realki v Celovcu upelje krščanski nauk, se je brez razgovora izročila juridično-političnemu odseku. 4. seja dné 29. jan. Deželni odbor je predlagal, naj se o predlogu, da se ima na Koroškem ustanoviti poseben zavod za topoglavce (idijote) ne razpravlja več, ker za to ni potrebnih denarjev. Mil. g. knezoškof pa so govorili za to, naj deželni zbor pokaže vsaj dobro voljo in se posvetuje o tej stvari. Ni treba takoj začeti z velikim zavodom ali hišo, marveč naj se po malem začne. Škofov predlog sta podpirala tudi deželni predsednik in posl. Steinwender. Da bi bil tak zavod prav potreben, kaže najbolj število topoglavcev (trapov) na Koroškem, starih po 6—14 let. Našteli so jih namreč vkup 320. Od teh je za uk pripravnih 215. — Mnoga manjša poročila so se zopet odkazala odsekom. Med temi je tudi poročilo o uravnavi višarskega potoka. Uravnava bode stala 36.000 gld. Dežela plača 5400 gld., t. j. 15°/o- 5. seja dné 3. febr. Razna poročila, večinoma o cestnih in vodnih zadevah se zopet odka-žejo odsekom. Med temi poročili je tudi ono, da so iznašali stroški za uravnavo Žile leta 1895. in 1896. vkup 47.000 gld. Vsled povodnji lanskega leta pa so ti stroški poskočili še za 18.000 gld. Za uravnavo čanjskega potoka se je potrosilo 38.000 gld. — Posl. Kiršner je zopet predlagal, naj se napravi lovska postava, in sicer na podlagi one, ki se je lani sklenila, ki pa ni dobila cesarskega potrdila. — Posl. Ghon je predlagal, naj se pri občinskih volitvah glasuje pismeno in tajno. 6. seja dué 4. febr. Več nevažnih poročil deželnega odbora in posameznih odsekov se potrdi. 7. seja dné 5. febr. Posl. Kotz je utemeljeval predlog, naj se na železnicah zniža voznina za žito, posl. Grafenauer pa samostojni predlog, naj se za postrežnice v celovški bolnišnici pokličejo usmiljene sestre. Izvrstni Grafenauerjev govor prinesemo prihodnjič. Predlog se je brez ugovora izročil finančnemu odseku. Politični pregled. Avstro-Ogerska. V Ljubljani med tamoš-njima strankama ni prišlo do zaželjenega sporazum-Ijenja za državnozborske volitve. To moramo le obžalovati. Želimo pa, da se volitve vkljubu temu vršijo mirno ter dostojno in da se vsi novoizvoljeni slovenski poslanci združijo, bodisi v tej ali oni obliki, k skupnemu delu za dušni in gmotni blagor slovenskega nàroda. Mnoga znamenja kažejo, da bolj nego kedaj potrebujemo, da se združujejo k složnemu delovanju zastopniki slovenskega ljudstva. Tu posebno veljà: V edinosti je moč! — Vsi deželni zbori sedaj zborujejo. Posvetovanja vršijo se precej mirno. V goriškem deželnem zboru so lahoni zopet tako nestrpni proti Slovencem, kakor prejšnja leta. Slovenci se zato nočejo udeleževati sej. Ali bodo štajerski slovenski poslanci mogli vstrajati v deželnem zboru, se še ne vé. V nižje-avstrijskem deželnem zboru so predlagali, naj se šolska dolžnost skrči za jedno leto in naj se krščanski otroci ločijo od židovskih. — Tržaški občinski zastop je odstopil, ker mu je vlada zaukazala, da se mora ozirati tudi na slovenske pritožbe proti volilnim zapisnikom. Zagrizenost laških kukavic ne pozné več nobene meje. Druge države. Novi ruski vnanji minister Muravjev se je mudil v Parizu. S tem se je utrdila zveza med Rusijo in Francijo. Pozneje šel je tudi v Berolin. — Listi pišejo, da naš cesar obišče aprila meseca ruskega cara. — Na raznih krajih Turčije zopet vré, ker so zelo nezadovoljni s slabimi razmerami. — Piše se nam : Kako hudo sovraštvo gojijo Francozi do Nemcev, kaže sledeči mali dogodek. Neki francoski častnik, kterega sem pred uekterimi 20. leti v Beljaku že kot malega dečka dobro poznal, prišel je pred kratkem zopet na Koroško nazaj, da bi tu svojo še priletno babico obiskal. Ko mu je ta nekega dné za malo južino (malico) hotela dati dobro klobasico, jo je oni francoski častnik hitro vprašal, odkod da bi ta klobasica bila. Ko mu ona odgovori, da iz Nemškega, je še pokusil ni, temveč ji hitro odgovoril : „Iz Nemškega ničesar nočem imeti; tedaj tudi te klobasice neu. o v i č a r. Na Koroškem. „Bauernbund“ je imel dné 2. t. m. shod na Rudi. Zbral se je tam ves bauernbundarski »generalštab*. Ugovarjala sta gospoda Podgorc in Treiber. Obširnejše poročilo je nam obljubljeno za prihodnjo številko. — V Celovcu je zmrznila delavka M. Moro. — Šola na Dholici je postala trorazredna. — Deželna vladaje potrdila pravila pevskega društva „Lipa“ v Lipi. — V Celovcu se snuje kmetska zadruga. Dobro! — Lemi občni zbor c. kr. kmetijske družbe bode v Celovcu dné 18. marca. — Na Koroškem je bilo lani vkup 364 javnih ljudskih šol. — V Vrbskem jezeru se je vdrlo na svečnico več oseb v vodo, ker so se drsali na prešibkem ledu. Mogli so jih še rešiti. — Pri sv. Jurju ob Žili se bo obhajal sv. misijon od dné 14. do dné 21. februarja pod vodstvom slavnoznanih gg. misijonarjev oo. Fr. Doljak, Jak. Verhovc in Rud. Walter. Ziljani udeležujte se v obilnem številu te redke svečanosti! Na Kranjskem. Finančni minister je dovolil, da se sme na korist Ljubljane napraviti efektna loterija. Izdati se sme milijon srečk. — Pogorelo je Tomažkovo posestvo v Vižmarjih. Škode je nad 2000 gld. — Po noči od 1. do 2. febr. so čutili po Kranjskem zopet precej močen potres. Na več krajih so se pokazali razpoki v zidovji. — V Ljubljani se je vstrelil Iv. Berdnik, ki se je pripravljal za profesuro. Vzrok samomoru je bil, ker ni imel o čem živeti. Na Štajerskem. Kat. slovensko politično društvo so ustanovili v Teharjih. Dobro! — Ljuto- mersko slov. politično društvo je imelo dobro obiskan shod. — V Mariboru se govori, da imajo tamošnji Germani društvo, ktero ima nalogo, mladino srednjih šol pristnemu Germanstvu pridobiti in jo za prusaštvo navduševati. Geslo temu društvu je: »Vodan, pomajP Na Primorskem. V Trstu bodo v kratkem občinske volitve. Hud boj bode med Slovenci in lahoni. —- Poštni ravnatelj v Trstu je slovenščini hudo nasproten. To je pokazal s svojim osornim obnašanjem proti neki slovenski deputaciji, ki je bila v tej zadevi pri njemu. Mislimo, da tudi ta gospod najde še svojega mojstra, in da se bo pravica tudi v Trstu skazala. — V Poljanah blizu Opatije je umrl vzorni slovenski duhovnik Franc Zupan. N. p. v m. ! •— Pri občinskih volitvah v Pomjanu je v vseh treh razredih zmagala slovenska stranka. Slava! Po drugih deželah. Na perzijskem otoku Kischuu v Aziji je bil strašen potres. Angleškemu listu „Times“ se iz glavnega perzijskega mesta Teherana brzojavno poroča, da so pod porušenimi poslopji dobili 1400 ponesrečenih ljudij. — V naši državni polovici je 187 gimnazij in 87 realk. Gimnazije obiskuje 61.279 dijakov, realke pa 27.410. — Kuga v Indiji še vedno hudo razsaja in se razširja. Bati se je, da jo raznesò tudi v Evropo. Prvotne volitve v slovenskih občinah celovškega okrajnega glavarstva se vršijo: Občina: Dan: Kriva Trba 20. febr. Bilčoves 20. „ Vesca 20. „ Šmarjeta v Roža 20. Žrelec 21. „ Žihpolje 21. „ Borovlje 21. „ Otmanje 21. „ Trdo ja ves 23. „ Grabštanj 24. „ Hodiše 24. „ Kotmara ves 24. „ Št. Rupert 24. „ Medborovnica (Glin j e) 24. „ Pokrée 25. „ Podljubelj 25. „ Občina: Dan: Poreče 26. febr. Svetna ves 26. Slov. Plajberg 26. Bistrica 27. Blatograd 27. » Sele Šmartin pri Ce- 27. V lovec 28. Bholica 1. marca Št. Tomaž 1. Medgorje 2. Škofiče 2. 99 Gospa Sveta 3. Št. Peter pri Ce- 99 lovcu 3. 99 Radiše 3. 99 Vetrinj 3. 99 Naznanilo. Založništvo ^Vžigalic družbe sv. Cirila iu Metoda" prejelo je te dni toliko množino tega narodnega blaga, da vsako naročilo lehko točno izvrši. Zaloga je v trgovini g. Iv. Perdana v Ljubljani, Vodnikov trg. — Slovenci ! Kupujte le družbine vžigalice, ker s tem razširjate slovensko ime in gmotno podpirate družbo sv. Cirila in Metoda. Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda! V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki »družbe sv. Cirila in Metoda* v trafiki gospé Izop, kosarnske ulice številka 7. T :i »družne ^ kosarnske 9 Vabilo. — Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini imela bo v nedeljo dné 21. febr. t. 1. ob 3. uri po-poludne v gostilni pri Činkovcu v Št Janžu svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Potrdilo letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev odbora. 4. Razni nasveti in predlogi. — V obilo udeležbo najuljudneje vabi vse družnike odbor. Ustnica uredništva. Gosp. dopisniku od slovensko-nemske meje: Poslali ste nam prav dober dopis, pa brez svojega podpisa. Zato prosimo, naznanite nam svoj polni naslov, da se moremo pismeno obrniti do Vas. Pozdravljeni! Vsem soojim prijateljem in somišljenikom : Na prvem mestu poročamo o najnovejšem napadu »bauernbunda* na nas. Sedaj je treba odločnega, požrtvovalnega dela, da se s skupnimi močmi potegamo za svojo stvarj Torej, bratje, čvrsto na delo! — Poročajte nam nemudema o vsem, kar se tiče nasprotnega lista, kdo in kako ga usiljujejo itd. Pazite zlasti na učitelje! Loterijske srečke od 6. februarja. Gradec 9 29 67 78 59 Dunaj 42 23 62 64 65 Naznanila. Pivovarna kneza Adolf Jožef Schwarzen-I»erg v Protivinu (Češko) priporoča izvozno pivo in ležak. Je v zalogi in toči se v restavraciji „Kokl“ ,,k prvemu krajeu“ kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu. Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo. _ Spoštovanjem R. Koki. ^4 j> omi i r| m j te @e Oiril-JMetodove družile! Pijančljivost se dà ozdraTiti z antil>etinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim nspehom pokazalo. Mnogo-Sterilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. E^ipQiTOQiX.Q. Cerkveno predstojništvo v Galiciji na Koroškem priporoča vsem cerkvam najtopleje tvrdko D6nz6l-novi sinovi, lirama za zvonove v Maribora. Ta tvrdka je pred leti za farno cerkev v Galiciji vlila tri zvonove, ki so jako dobro vbrani in trpežno vliti, po prav nizki ceni. V Galiciji, dné 27. januarja 1897. Matija Nessler, župnik. Simon Pegrin, Jožef Urank, cerkovnika. Med gostilno „Kleeblatt“ in Kopperjevo prodajalnico Jakob Petschounik, usnjarski trgovec v Celovcu, na novem trgu štev. 4. Med gostilno „Kleeblatt“ in Kopperjevo prodajalnico. Velika zaloga usnja in firevljarskega orodja, Med gostilno „Kleeblatt“ in Kopperjevo prodajalnico Podpisani se priporoča čč. gg. duhovnikom in cenjenim p. n. naročnikom za napravo eei'Rvestili otslaèil vsake vrste, od priprostih in najcenejših do najbolj drago- I cenih, lepo izdelanih in z umetniškim vezilom. Cele ornate (oprave) kakor posamezne kazule, plu-vijale, dalmatike, vela, baldahine (nebesa), mrtvaške prte, cerkvena bandera, albe, koreteljne, talarje, obleke za cerkovnike in mašne strežnike — točno napravljam. Tudi oskrbujem poprave vsake vrste, prenašam stara vezila na novo podlago, dobro in hitro. Pismena naznanila se dajejo z obratno pošto, vzorci se pošiljajo zastonj in franko. Spoštovanjem Janez Witzman, Gradec, Burggasse štev. 3. Naznanilo. Pri podružni cerkvi v Kortah, ob irske župnije na spodnjem Koroškem, je služba za duhovna (deficienta ali pa pokojnika) prazna. Šteje le blizo 100 duš. Letne plače 500 gld. Zamoro imeti kravo, par prešičev, 5 ovec. Je tudi za potrebo vsa hišna oprava (Stelluugs-Inventar). Več še izvé pri župnijstvu na Ob irskem, pošta Železna Kapla. Ker imam dve velike sadne tiskalnice z železnimi vitali, prodam eno ali pa samo žeiezje od ene po prav nizki ceni, ktero vaga 300 kg. in je pripravno za tiskalnico na ročno ali vodno moč. Več pove Peter Bajs v Dvoru, pošta Vrba (Velden). V Basa j essi se dà novo sezidana fužina (kovačnica) z malim stanovanjem v Drobolah. Ponudbe sprejema M. Gabrijel, posestnica v D r o I) o i a h, pošta Beljak (Villaeh) na Koroškem. Na prodaj jc Smetanova kajža v Podjuni. Ima 10 birnov posetve, potrebni gozd in travnike. Cena je 1500 gld. Več pove Jurij Jenšac v Podjuni, pošta Globasnica na Koroškem. Smoncevo posestvo v Podsinji vesi je na prodaj. Zemljišča ima 8 hektarov, 73 arov in 45 kvadratnih metrov. Več pove posojilnica v Št. Janžu v Kožni dolini, pošta Podgoro na Koroškem. Qhl7hn icooto m0^ kot cerkovnik in nje-OIU£UU lout/ld g0va žena cerkvena pevka, ki je to službo že skozi 10 let opravljala v popolno zadovoljnost. Naslov se izvé pri uprav- & § % I I § § I \/czal( kdor hoče svoje zdravje 1 ohraniti in utrditi, pa ob (S enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kath-reinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke, a«?-******^-****** Vsak ^e’ k' 86 ne Prav zdravega- Posebno za take, ki bolehàjo _____ na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. *******a***************^*^************#***** VSSk otrolc 'n vsalca ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna —...... in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalu vsem prikupi. Vsak k' h°i;e pri gospodarstvu kaj prihraniti in vender uživati okusno i..* in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu. ***************** v resnici zdrava __________________ družinska pijača, čist prirodan plod v celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana in po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem in od najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave f prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. ***************************.******* Kathreiner-Kneiiipova sladna kava i" Prošnja : Kdor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko obliko "‘JZ* Jfafhreiner. naslikanega izvirnega zavoja Zavoji brez imena ;,Hiafhreiner” niso pristni. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica) naznanja, da je otvorilo U^T društveno zalogo briških vin -v ulici JEJ» r zolli ni v Gfoi-ioi. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči. '^0 ništvu „Mira.“ f§t m- C. in L dvorna tovarna za orgije bratov Rieger v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti VIL, Garay-ntcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. Živinska sol (erarièiia cena soli 100 klg. po 5 gld. od c. k. soline) oskrbuje proti zmerni odškodnini za nabasanje, vreče in odpošiljanje, tvrdka A sa«I rej Jsisl, trgovina za sol v Ebensee, Zgor. Avstrijsko. Pošilja se na vse postaje v velikih in malih množinah s stalnimi cenami, franko do zadnje postaje. Vezano kazalo zaloge oskrbi se komad za 50 kr. Zastopnik : 1^. ISauernfeind v Celovcu. M e il, garantiran pitanec, za čebelarje v plehastih škatljicah po 5 kil franko za 3 gld. 50 kr.; v škafih po 20 in 40 kil, kilo po 56 kr. f^fini pristni brinovec ^g| liter po 1 gld. 50 kr., tri litre franko za 5 gld., pošilja proti poštnemu povzetju Egidij Jeglič, trgovec na Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem. Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček Priporoča ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni i > w e i a a p o tli e I v e, Baruch Gyula, SVIiskolcz št. 188 na Ogerskem. Vaše blagorodje ! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš ,,Mira-kulin<< dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Geviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. ggip' Pristno le z zgornjo znamko. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelifi. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.