IIradtao glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo-
llustrovan gospodarski list.
Občni zbori podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo v letošnjem letu.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 15 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: In^rat na pol »trani 3 0 D, na 1/4 strani 150 D, na >/. strani 75 D. na >n strani 50 D, na »/« strani 25 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par-', najmanj pa skupaj 5 D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Obseg: Občni zbori podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo v letošnjem letu. — Podružnicam v vednost! — Poskusi z umetnimi gnojili. — Ovčja pasma v slovenskih Alpah. — Gojenje čebule iz semena. — Petindvajsetletnica Slovenskega čebelarskega društva. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.
? 6. Ljubljana, 31. marca 1922. letnik 11X17.
Ustanovni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, kot naslednice bivše c. kr. kmetijske družbe kranjske, se je vršiI 28. aprila 1. 1921. na podlagi sprejetih novih pravil na občnem zboru bivše Kmetijske družbe kranjske dne 20. maja 1920.
Na tem ustanovnem občnem zboru je bil voljen družbeni odbor, sestoječ iz predsednika, dveh podpredsednikov in 18 odbornikov.
Glasom 4. odstavka § 18. so bili vsi odborniki voljeni za dobo treh let, vendar glasom družbenih pravil izstopi vsako leto en ud predsedništva in tretjina (6) odbornikov; one, ki izstopijo v prvem in drugem letu, določi žreb.
Na letošnjem občnem zboru Kmetijske družbe za Slovenijo bo torej voliti izstopivše ude predsedništva, odnosno odbora, potom podružničnih zastopnikov (delegatov), ki imajo pravico udeležiti se občnega zbora in tamkaj glasovati ter voliti.
6. točka § 31. družbenih pravil določa, da je voliti podružnične zastopnike za družbeni občni zbor na ta način, da vsaka podružnica voli za vsakih 40 udov enega zastopnika, pri čemer je manjše število kakor 40 smatrati za polno, če dosega število 20. Število.udov, ki j e -m e r o d a j n o za vol i t e v podružničnih zastopnikov, se ravna po številu onih udov, ki so svojo udnino plačali do. 31. marca onega leta, v katerem je družbeni občni zbor sklican.
Z ozirom na to in druga določila družbenih pravil se zaradi letošnjega občnega zbora podružnice takole, pouče, oziroma obveste:
1.	Podružnice naj ne čakajo na objavo svojih občnih zborov, ampak naj že v svojem prihodnjem občnem zboru volijo podružničnega zastopnika ali zastopnike za družbeni občni zbor po določilih § 31. družbenih pravil.
2.	Volitev podružničnih zastopnikov (delegatov) je po družbenih pravilih ukazana in je zato veljavna, če se podružnica tudi ne drži predpisa prvega odstavka § 30., t. j., če podružnični odbor tudi v kaki seji tega ne določi, ker je volitev samoobsebi umevna. Istotako je veljavna nova volitev podružničnega odbora, če mu je že potekla poslovna doba, ker je to tudi samoobsebi umevno, dočim je za vse druge točke dnevnega reda potreben sklep podružničnega odbora.
3.	Voliti je vsekdar z glasovnicami. Pravila ne predpisujejo kakih posebnih glasovnic, zato se sme vsak ud svoje ali katerekoli druge poslužiti.
4.	Voliti sme vsak pravi ud (izvzemši juridičnih oseb), če je plačal udnino pri podružnici ali naravnost glavnemu odboru v Ljubljani (§§ 6. in 11.). Vsaka podružnica more dobiti od glavnega odbora imenik svojih udov,
če ga sama nima popolnega. Nepopoln podružnični imenik udov ni merodajen in je vsakega pravega uda k vo-litvi pripustiti, ki se na en ali drug način izkaže, da je udnino resnično plačal za tekoče leto.
5.	Nepravilno izvoljene podružnične zastopnike, če kak ud utemeljeno proti izvolitvi ugovarja, glavni odbor ne bo priznal. Dobo ugovora družbena pravila ne določajo in je vsaka nepravilna volitev neveljavna.
6.	Podružnični občni zbor sme voditi in torej tudi volitev le podružnični načelnik ali njegov namestnik v podružničnem odboru, odnosno od glavnega odbora imenovani zaupnik.
7.	Če podružnični načelnik ali njegov namestnik nalašč ne skliče podružničnega odbora, se ga smatra od-stopivšim in si glavni odbor pridrži pravico ravnati se po § 34. družbenih pravil.
8.	Vsak ud ima pravico do vpogleda v vse družbene spise in račune, kajti pri družbenem glavnem odboru ni in ne sme biti nič tajnega.
9.	Dosedanjo letošnjo izvolitev podružničnih zastopnikov (delegatov), če se je zvršila pred 31. marcem, bo glavni odbor le tedaj toleriral (veljavno) spoznal, če ne bo utemeljenega ugovora od uda kake take podružnice.
Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
Podružnicam v vednost!
Z ozirom na razne pritožbe od strani podružnic proti nastopanju politične oblasti proti njim, kakor da so samostojna društva ali celo zadruge, je potrebno podati vodstvom podružnic potrebna pojasnila, kako jim je postopati pri svojem poslovanju.
Podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo so bistveni obstojni deli te družbe, vsled tega delujejo splošno v okviru družbenih pravil, oziroma njih poslovnika; v ostalem so pa v svojem področju samostojne.
Ker je podružnica le obstojen del Kmetijske družbe, ni za njeno ustanovitev potrebno nikakega dovoljenja od političnih oblasti (krajnega glavarstva), pač pa se mora prositi Kmetijsko družbo za ustanovitev in je vsak občni zbor in sploh vsako zborovanje družbi sporočiti.
o Zborovanja podružnic, ki so vedno le gospodarskega značaja, ni treba naznanjati političnim oblastvom; taka zborovanja se vrše lahko tudi v šolskih prostorih.
Kmetijska družba in istotako njene podružnice delujejo za pospeševanje kmetijstva in med drugim posredujejo tudi za svoje u d e brez dobička nakup in oddajo gospodarskih potrebščin, oziroma pridelkov, vsled tega po društvenem zakonu niso dolžne polagati računov davčnim oblastvom.
Pri tem je pa treba opozoriti vodstva podružnic, da se strogo drže družbenih pravil in oddajajo kmetijske potrebščine edinole udom Kmetijske d r u ž~b e kakortudi samo od teh sprejemajo pridelke v svrho vnovčevanja. To posredovanje nakupa, oziroma oddaje se mora vršiti brez dobička, pri čemer si pa podružnica lahko zaračuni primeren povišek na cenah v svrho kritja režijskih stroškov in drugih občekoristnih naprav.
Najbrže je prekršitev teh dveh določil po podružnicah dala povod političnim oblastvom, da so nastopila proti posameznim podružnicam-, Prosijo se torej načelništva podružnic,,, da se strogo drže teh določil.	___
Poskusi z umetnimi gnojišče se hočemo prepričati o učinku umetnih gnojil, moramo tozadevne poskuse natanko izvršiti, in sicer najprej poizkusne površine določiti, izmeriti in zakoličiti, ves čas rašče opozovati uspevanje rastline, žetev izmeriti oziroma stehtati, in primerjati z žetvijo na negnojeni parceli.
Za vsak poizkus je najbolje vzeti parcelo v obsegu 1 ar ali 100 četvornih metrov površine; na pr. parcela naj meri 10 metrov dolžine in 10 metrov širine; ali 20 metrov dolžine in 5 metrov širine itd.
Zraven poizkusne parcele, ki se gnoji z umetnim gnojilom, se mora odmeriti in zakoličiti enako velika par-
cela, ki ostane negnojena in služi za primerjavo z gnojeno parcelo.
Za kmetovalca zadostuje, če napravi poizkus samo z eno rastlino, kvečjemu z dvema, drugače ne more natanko opozovati učinka umetnih gnojil.
Pri poskusih z umetnimi gnojili sporni a d i prihaja v poštev pri ozimini, pšenici in rži, samo gnojenje z dušičnatim gnojilom po vrhu strni, in sicer na 1 ar po 1 Vi kg apnovega dušika ali, kar je še učinkovitejše, 1 Vi kg čilskega solitra. Fosfatna in kalijeva gnojila pri spomladnem gnojenju ozimine ne pridejo toliko v poštev.
Za jaro žito, j aro rž in pšenico, ječmen in oves rabimo 2 kg čilskega solitra ali apnovega dušika, 3 kg superfosfata in po potrebi 2 kg kalijeve soli.
Za koruzo, krompir in peso vzamemo 2kg čilskega solitra ali apnovega dušika, 3 kg superfosfata in
2	kg kalijeve soli.
Vinograd gnojimo s 3 kg apnovega dušika ali
3	kg čilskega solitra, 4 kg superfosfata in 3 kg kalijeve soli.
Vsak kmetovalec naj začne na svojem zemljišču s takimi poizkusi, da se sam prepriča o učinku umetnih gnojil in o koristi, ki mu jih ta nudijo v njegovem gospodarstvu. Samo z zvišanjem svojih poljskih pridelkov si bo naš kmet zboljšalsvoje gospodarstvo in dospel do blagostanja.
Ovčja pasma v slovenskih Alpah.
(Konec.)
Solčavsko ovčje pleme je isto kakor j e -z e r s k o in ono izpod Pece tja do Velikovca. Temelj solčavski ovci je poleg prastare prvotne majhne bele slovenske ovce, predvsem bergamaška ovca, ki je prvo skoraj popolnoma izpodrinila. Ta velika skupina ovčjega plemena severno od Grintovca do Velikovca in na Štajerskem do Solčave je pa nad vsemi plemeni orjaške planinske ovčje pasme najbolj prekrižana z merinovo, od katere ima finejšo, toda manjšo množino volne, slabšo rastnost (Schnell- und Friihwuchsigkeit) in zato manjšo težo, ker je drobnejšecelična nego debelocelična bergamaška. Če ima solčavska ovca glede finejše volne prednost pred drugimi sorodnimi plemeni, gre to na rovaš edinole prekriževanja z merino-ovco. Kakšno vpitje v Izraelu bi nastalo nad vsemi tistimi, ki hvalijo solčavsko ovco, ki pa ne poznajo njenega postanka, če bi danes priporočal požlahtnjevanje z merino-ovcami zaradi finejše volne! Tega pa ne storim, pač pa bi ne bil proti poskusu požlahtnjevanja s kako veliko ovčjo pasmo, ki ima gladko volno za izdelovanje česane volnene preje, kakršna ima edina prihodnjost, Prvi ovni merino pasme so prišli okolu
1. 1735. v območje sedanje solčavske ovce. V prvih dvajsetih letih prejšnjega stoletja je grof Thurn na svojo graščino v Rišberku pri Črni na Koroškem vpeljal ponovno večje trope čistih španskih merino-ovac, kateremu zgledu so sledili njegovi sosedje. Ti graščaki so dajali čiste me-. rino-ovce svojim podložnim tlačanskim kmetom in tako se je zaplodilo v tem času okolu Pečene 6000 čistih merino-ovac, ki so se čisto naravno mešale s takrat že udomačeno bergamaško ovco v Solčavskem in sosednjem gorovju. Da ni bila ta velika množina merino-ovce brez velikega vpliva na prekrižanje domače ovce,-bo za vsakega'umevno in odtod izvira finejše volnata solčavska ovca, ki je pa po drugi strani postala finejšecelična, zato drobnejša in manjša. Kdor bi pa hotel trditi, da je danes solčavsko ovčje pleme kaka že stanovitna ovčja pasma samazase, se pa zelo moti, saj skotevanje črnih ali lisastih jagnjet z manj ali bolj resasto in različno kakovostno volno provzroča neprestano ieepljenje današnjih potomcev po Mendelovih podedovalnih zakonih, kar dokazuje mojo trditev. Še bolj bi se pa neednotnost tega plemena dalo dognati, če bi se nekaj stotin solčavskih ovac biostasti-čno predelala na težo, velikost, barvo.-in na kakovost volne, ter volnene maščobe, pri volni s posebnim ozirom na vse vrste dlake, volne in pravih las (resastih lasov), kajti solčavska ovca nima čiste volne z runom v kosmičih (gestappelter Vliess), ampak spada med ovce z mešano volno kakor bergamaška ovca. Če se potem biosta-tistični podatki še grafično oblikujejo, se bo našlo krivine z večimi vrhovi, krivine se bodo celo križale, kar bo tudi moje trditve o neednotnosti tega plemena prav gotovo potrdilo. Seveda je pri tem delu razlike zaradi nove sestave hromozonov upoštevati.
Sedaj nastane vprašanje, s katero pasmo je naša ovčja plemena zboljšati?
S pravim vzrejnim delom, ki pa ni lahko, se da solčavsko ovčje pleme s pomočjo podedovalne vede narediti v nekaj desetletjih samoizsebe ednotnostno. Tega se ne da ovreči, a potreben je dobro podkovan strokovnjak, kateremu bi bilo to delo življenska zadača. Če se tega ne bo pričelo, se pa bo solčavska ovca na eno ali drugo stran naprej cepila.
Izven domovine solčavske ovce se gre pa odločiti za vpeljavo solčavske ovce ali za vpeljavo izvirne berga-maške ovce. Za katero smer se bo odločiti, je lahko odgovoriti.
Kmetuje se edinole zaradi dobička in razumen gospodar se bo odločil za ono smer, ki mu donaša večji dobiček, kar se preprosto z računom odloči. Komur se izplača ovca s finejšo volno, če je tudi manj nastriže, ter mu višji dohodek od višje cene fine volne krije vzrejo manj rastne in lažje ovce, ta se mora odločiti za solčavsko ovčje pleme, pri čemur pa mora računiti na njeno cepljenje pri zarodu, kar ni degeneracija, ampak naravni pojav.
Kdor pa ne najde svojega računa samo pri višji ceni fine volne in se mu bolj izplača rediti ovčje pleme, ki da več, sicer manj fine volne, zato pa rastno, težko ovco z obilo volne, katera je zelo plodovita in mlečna, ta se pa mora odločiti za izvirno bergamaško ovco.
Tudi bergamaška ovca je prvotno slovenska. V italijanski pokrajini Bergamo žive poitalijančeni Slovenci, ali pa so bili Slovenci od Italijanov izpodrinjeni. Beseda Bergamo je italijanska spakedranka od slovenske „bre-govnata", ki so jo Italijani najprej izpremenili v „Brego-mates" in pozneje v „Bergamo". Bergamaške Alpe se imenujejo tudi „Orobske", kar je le grška prelaga slo~ venskega izraza „breg".	Gustav Pire.
Gojenje čebule iz semena.
Čebulček za saditev se letos prodaja po izredno visokih cenah, vsled tega je veliko cenejše gojiti čebulo iz semena. Ker pa potrebuje čebulno seme v toplih gredicah na prostem po štiri in še več tednov preden skali in čez dva meseca preden se ga lahko presadi, bi prišle sa-jenice prepozno na polje ali v vrt ter se letos ne bi mogle razviti do popolne čebule. Vsled tega je umestno vzgojiti si doma primerne sadike v zabojčku, ker se s tem nudi 1 mladim rastlinicam dovolj toplote, ki jo te za svoj razvoj nujno potrebujejo.
V to svrho vzamemo navaden zabojček 10—15 cm visok, dolg in širok pa toliko, da se ga izlahka prenaša iz enega kraja v drugega. Ta zabojček napolnimo z dobro kompostno zemljo, ki jo prej presejemo, nato dobro poškropimo z mlačno vodo. Ko se voda v zemlji v toliko razleze, da zemlja ni več blatna, posejemo čebulno seme v vrste, ki so 5—6 cm vsaksebi, ter jih narahlo pokrijemo s prstjo. Zabojček pa postavimo na topel prostor v kuhinjo ali kje drugod v stanovanju, ter pazimo, da ostane zemlja vedno dovolj vlažna. Polivamo vedno le z mlačno vodo, da pospešimo kalitev semena.
Ko začne seme kaliti, postavimo zabojček na svit-lejši prostor, da se mlade klice privadijo svetlobi. Pozneje, ko so rastlinice že bolj dorasle in je tudi zunanja spomladna toplota malo višja, privadimo mlade rastline tudi na solnce in na zunanjo toplino. Ko so rastline tako utrjene, jih presadimo na stalni prostor v dobro gnojno zemljo in pri dobrem negovanju in gnojenju smemo že v istem letu pričakovati popoln pridelek na enoletni čebuli.
Če se to delo izplača, naj dokaže sledeči račun: Iz 10 gramov čebulnega semena, ki stane 6 K, se vzgoji najmanj 1600 dobrih čebulnih rastlin. Za 1600 čebule je pa treba dandanes plačati najmanj 90—100 K. To nam jasno dokaže rentabilnost sejanja čebulnega semena.
Petindvajsetletnica
K !
Slovenskega čebelarskega društva.
Letos teče petindvajseto leto, odkar je pričelo delovati Slovensko čebelarsko društvo.
8. novembra 1.1897. je sklicala Kmetijska družba čebelarski shod, na katerem se je sklenilo ustanoviti čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Pravi iniciator tega zborovanja je bil tedanji tajnik Kmetijske družbe in sedanji njen predsednik g. Gustav Pire, ki je prevzel tudi nalogo sestaviti pravila in jih potom Kmetijske družbe predložiti v potrditev. Nadalje je vodil vse predpriprave za sklicanje občnega zbora, na katerem se naj vzamejo na znanje od vlade potrjena pravila in voli novi odbor. Prvi pbčni zbor se je vršil 24. januarja 1. 1898. v pisarni Kmetijske družbe. Prvim predsednikom je bil izvoljen dr. Frančišek Lampe, ravnatelj Marijanišča, podpredsednikom pa g. Gustav Pire. Sklenilo se je izdajati strokovni čebelarski list kot mesečnik z naslovom „Slovenski Čebelar", katerega uredništvo se je poverilo g. F. Rojini, nadučitelju v Šmartnem pod Šmarno goro. Prva številka je izšla koncem januarja 1.1898.
Delovanje Slovenskega čebelarskega društva se deli v pet dob, in sicer:
1. Porodna doba (1898—1904) je značilna v prvi vrsti zaradi boja, ki je bil izvojevan med starim kranjskim panjem in raznimi domačimi in tujimi sistemi in Gerstungovcem, in sicer uspešno za zadnjega. Ostalo
društveno delovanje se je osredotočilo samo pri listu. Občni zbor 1.1904. je imenoval g. Gustava Pirca častnim članom in ga izvolil društvenim predsednikom.
2.	D o b a č e,b e 1 a r s k i h shodov in podružnic (1905—1909) se odlikuje z ustanovitvijo podružnic po deželi, za katere imata največ zaslug gg. Avgust Bukovec in Anton Likozar. Po deželi so se vršile čebelarske prireditve, tečaji, shodi, s katerimi je je širilo zanimanje za čebelarstvo. V tej dobi propada panj Gerstungovee in na njegovo, mesto stopi Anten Žnidaršičev panj.
3.	Doba širjenja A. 2. panja (1910—1914) je našemu čebelarstvu prinesla glede panjev popoln prevrat, kajti čebelarji so spoznali, da je sicer za kupčijo najprimernejši originalni kranjič, toda za med pa Žnidaršičev panj. V tej smeri se od te dobe nadalje razvija naše čebelarstvo, ki je dalo Sloveniji veliko lepih čebelnjakov. Tudi zasluženih delavcev na polju čebelarstva je vedno več.
4.	Vojna doba (1915—1918) je bila za čebelarsko društvo pač tako'težavna kakor za vsa slična društva. Čebelarji in sotrudniki lista so bili večinoma v vojski, od kjer se marsikateri ni več povrnil in zaraditega je moralo delovanje pri podružnicah prenehati. Odbor se je vsaj toliko trudil, da je vzdrževal list in da je priskrbljeval čebelarjem prepotreben sladkor.
5.	Povojna doba <1919—1922) je zahtevala v odboru žrtev, kakor se je to dogodilo tudi pri drugih društvih. Dolgoletni predsednik g. notar M. Hafner je odstopil in na njega mesto je bil izvoljen č. g. stolni prošt Andrej Kalan. Na prvem občnem zboru po vojni 1. 1919. se je društvo preobrazilo vČebelarsko društvo za Slovenijo ter v svojem okrilju združilo vsa v tem območju obstoječa čebelarska društva. Delovanje je postalo živahno, društvo ima že 99 podružnic, pa tudi že •svoj blagovni oddelek, ki ima v zalogi najvažnejše čebelarske potrebščine.
To je v kratkem očrtano delovanje tega za naše čebelarstvo tako važnega društva. Članarina znaša letno 50 K, za kar se dobi brezplačno list mesečnik „Slovenski Čebelar". Priporočamo vsem onim, ki se- zanimajo za čebelarstvo, da pristopijo kot udje tej koristni korporaciji.
Sedanjemu odboru pa želimo, da še dolgo vodi to društvo v smeri napredka v čebelarstvu in k dosegi cilja, ki si ga je stavilo; namreč ustanovitev lastnega „Čebe-larskega doma" in društvene čebelarske šole.
Društvu pa kličemo; V svoje okrilje zberi vse čebelarje Slovenije in njih prijatelje, izboljšaj čebelarstvo in dvigni s tem blagostanje slovenskih čebelarjev!
KMET, ŠOLSKI VEST NIK.
Kmetijsko-nadaljevalne šole.
V 4. številki ..Kmetovalca" smo nakratko omenili načrt za organizacijo kmetijsko-nadaljevalnih šol, ki je izšel kot priloga „Učiteljskemu Tovarišu" v 7. štev. z dne 16. februarja 1.1. Ker je ta načrt izredne važnosti za kmetijstvo samo kakortudi za kmetovalce, je umestno, da o njem malo natančneje spregovorimo.
Kmetijski svetnik g. Viljem Rohrman je najprej navedel vse korake, ki so potrebni za ustanovitev kmetijsko-nadalje-valnih šol. Snovatelji morajo biti popolnoma poučeni o vseh vprašanjih, ki so s to šolo v zvezi. Poznati morajo zakon o snovanju in uredbi kmetijsko-nadaljevalnih šol, pravilnost in učni načrt, napraviti točen seznam mladine, ki pride za to šolo v poštev. Kmetijsko-nadaljevalna šola se lahko ustanovi, če šteje najmanj 20 šoloobveznih učencev.
Za ustanovitev te šole je osnovati najprej pripravljalni odbor iz merodajnih osebnosti v okrajuj-izdelati je proračun stro-
škov, sklicati ustanovno zborovanje, napraviti korake za potrditev te ustanovitve in izvoliti stalni šolski odbor.
Načrt zakona o snovanju in uredbi kmetijsko-nadaljevalnih šol zastopa sledeča načela: Pouk naj bo dvoleten, vrši naj se v prvi vrsti v zimskem času in- zasleduje v glavnem kmetij-sko-prirodoznansko smer. Istočasno je to tudi priprava za obisk strokovnih kmetijskih šol. V tem zmislu delujejo tudi go-spodinjsko-nadaljevalne šole. Pouk vrše učitelji ljudskih in meščanskih šol, ki pa morajo za kmetijske predmete biti primerno usposobljeni. Take šole se ustanovijo na željo krajevnih činiteljev, posebno kmetijskih korporacij. Vrhovno vodstvo ima v rokah oblastna kmetijska uprava. Tam, kjer se je ustanovila taka šola, je obisk obvezen za vso mladino v starosti od 14. leta dalje, ki ne obiskuje kakih drugih strokovnih šol, oziroma če se ne posveti kakemu drugemu poklicu-.
Stroške krijejo krajevni činitelji. Neposredna uprava pripada krajevnemu šolskemu odboru, ki predloži oblastni kmetijski upravi pravilnik in učni načrt, dalje proračun in računski zaključek in vrši sploh vse posle, ki so z upravo šole v zvezi. Pouk je za učence brezplačen.
Pravilnik za kmetijsko-nadaljevalne šole označuje učni namen, učno smer, učno dobo in učne predmete; dalje pojasnjuje vzdrževanje šole, delovanje, šolskega odbora, vodstva šole, učiteljskega zbora in druge formalnosti.
Po učnem načrtu za kmetijsko-nadaljevalne tečaje traja učna doba dve leti, in sicer v 5 zimskih mesecih, to je od 15. oktobra do 15. marca, po 6 ur tedensko, ob dveh delovnikih. Piedmeti pouka so: verouk, kmetijsko spisje, kmetijsko računovodstvo, kmet. prirodoznanstvo, kmet. gospodarstvo in zadružništvo, državljanstvo in zakonodaja, ki so v tem načrtu natančno obrazloženi.
Sličen je učni načrt za gospodinjsko-nadaljevalne tečaje na ljudskih šolah, ki predvideva sledeče učne predmete: verouk, gospodinjsko spisje, gosp. računstvo, kmetijsko gospodinjstvo in ročna dela. Tudi tukaj je učna tvarina natanko obrazložena.
K sklepu je podanih še nekaj pojasnil in nasvetov, kakn bi bilo naše ljudskošolsko učiteljstvo usposobiti za kmetijski in gospodinjski pouk na teh nadaljevalnih tečajih.
ta načrt je obdelala in sprejela anketa kmetijskih strokovnjakov, sestavil in uredil ga je pa referent za kmetijsko-šolstvo pri oddelku za kmetijstvo, kmetijski svetnik g. Viljem Rohrman, ki si je s tem svojim temeljitim delom pridobil precejšnjo zaslugo za rešitev tega za naše kmetijstvo tako perečega vprašanja. Še posebno hvalo si je zaslužil, da ga je obelodanil v učiteljskem strokovnem listu, s čimur bo tudi med ljud-sko-šolskim učiteljstvom vzbudil zanimanje za te vrste pouka med kmetsko mladino. Želeti bi bilo, da se ta načrt čimprej v zakoni in tudi v praksi izvede.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Podrobna navodi a k ■ prašanjem glej 1. številko.
Vprašanje 38. V naši občini ima več posestnikov pse-čuvaje. Tukajšnji občinski svet je sklenil od teh posestnikov, in sicer za vsakega psa pobirati po 20 K davka. Ali ima občinski svet pravico predpisovati davek na pse? (I. V. v I.)
Odgovor: Občinski odbor ima po deželnem zakonu pravico v svoji občini predpisovati davek na pse. Od tega davka so lahko izvzeti oni psi-čuvaji, ki varujejo kmetijska posestva na samem, torej psi na onih posestvih, ki so od sosednjih bivališč primerno oddaljena. Ta davek mora pa občina predložiti pokrajinski upravi (poprej deželnemu odboru) v vednost, da ta presodi, če je ta davek v Skladu z določili tozadevnega deželnega zakona.
Vprašanje 39. Naš župan je brez občinskega odbora naložil občanom davek na vino. Ali je župan upravičen sam določiti davek na vino? (M. G. v R.)
Odgovor: Župan sam ne more nikdar predpisovati kakega občinskega davka ali občinske doklade, ker so taki sklepi le tedaj veljavni, če jih sprejme občinski odbor. Če določi občinski odbor v svoji seji, da se ima uvesti v tjbčini davek na vino, potem mora županstvo predložiti ta svet pokrajinski upravi v potrditev. Pokrajinska uprava mora namreč na to paziti, da občinski odbori ne sklenejo kaj takega, kar bi bilo piotizakonito ali pa s čemer bi se občinarji preveč ne obremenili. Vaš- župan je torej nepravilno postopal, če je samodsebe predpisal občinarjem davek na vino. Občinarji imajo pravico pritožiti se najpreje na občinski odbor, in če bi ta ne ugodil tej pritožbi, pa na pokrajinsko upravo za Slovenijo v Ljubljani.
Vprašanje 40. Pri nas se je v zadnjih letih po njivah močno razrasla praprot, vsled česar je nekatere njive zelo težko obdelovati. Kako se uniči praprot na njivah? (F. K. v S.)
Odgovor: Praprot na njivah se je razrasla najbrže zaradi slabega obdelovanja zemlje med vojno, s čemer se je pustilo korenike tega plevela v zemlji. Praprot je rastlina, ki se razmnožuje s korenikami ali podzemeljskimi stebli, ki ostanejo čez zimo v zemlji in spomladi nanovo poženo. Uničiti praprot se da na dvojen način: ali s tem, da se korenike izrujejo iz zemlje in požgejo, ali pa, da se liste že maja meseca pokosi in s tem zabrani, da se rastlina ne more razvijati. Če se to delo par let izvršuje, potem segnijejo korenike praproti v zemlji in je ta plevel s tem zatrt. Najpreje pa uničite na njivah praprot ii.i ta način, da zemljo globoko preorjete, korenike praproti izrujete in na to sadite okopavine: krompir, koruzo, peso itd. Z okopavanjem teh rastlin boste še med letom lahko uničili zaostale korenike v zemlji in na ta način najlažje očistili njivo tega plevela.
Vprašanje 41. Ali je umestno in priporočljivo narezati krompir za seme nadrobno in ga pustiti pred saditvijo štiri tedne narezanega? Kako je postopati pri saditvi krompirja? (S. S. v R.)
Odgovor: Krompir za seme narezati in ga pustiti štiri tedne narezanega ni priporočljivo, ker izgubi pri tem na hranilnih snoveh, ki jih potrebujejo mlade klice pri rašči. Če se krompir nareže in pusti dlje časa na zraku, se na narezanih plasteh napravi pluti podobna snov, ki sicer deloma varuje krompir pred izhlapevanjem, ne more pa popolnoma zabraniti izgube pri razkrajanju hranilnih snovi. Zaraditega je najumestneje, če se krompir nareže šele tedaj, ko ga je posaditi in samo tako množino, kolikor se je zamore še istega dne spraviti v zemljo. Narezani kosi krompirja naj ne bodo premajhni in naj ima vsak pc samezen najmanj po dve očesi. Mlada rastlina potrebuje namreč dovolj hranilnih snovi, zaraditega se mnogo bolje razvija, če dobi v velikih kosih krompirja dovolj škroba za svojo prehrano do onega časa, dokler ne ozeleni in lahko črpa hranilne snovi iz zemlje in zraka.
Vprašanje 42. Imam več sodov, v katerih se je nahajalo janeževo žganje (janeževec), ki je bilo pripravljeno iz čistega alkohola (špirita) in janeževe esence ali olja. Kako pripravim sod od žganja poraben za vino? (G. E. v Z.)
Odgovor: Sodi od špirita so navadno znotraj impregni-. rani bodisi z limom ali pa z vodotopnim steklom, mnogokrat pa tudi zamazani samo z lojem. Take sode pripravite porabile za vino na različne načine. Najpreje pa dosežete učinek, če posodo izparite z vodno soparo. V ta namen se rabi poseben parni kotel, v katerem se kuha voda, dokler ne prične vreti ter se razvijati sopara. Ta sopara se pod pritiskom napeljuje pri vehi v sod, ki leži na posebnih podlogah z veho obrnjen navzdol. Sopara gre s pritiskom v sod, prodre skozi drobne luknjice globoko v les in tukaj raztaplja vse snovi, ki so se v les vsrkale. Na ta način boste v najkrajšem času pripravili vsak sod od žganja porabnega za vino. Natančnejša navodila, kako jf popravljati tako posodo, dobite pa v 14. štev. „Gospodar-skega navodila": „Kako se pravilno ravna z vinsko posodo?",
ki ga je spisal g. B. Skalicky in se ga dobi pri Kmetijski družbi za 1 dinar.
Vprašanje 43. Moja mlada krava se je po prvem teletu že enkrat pojala. Ker pa tedaj nisem bil doma, je nisem gnal k biku in od tega časa, t. j. približno že šest mesecev, se ne poja več. Nekateri sosedi mi svetujejo, naj jo pustim zaskočiti, četudi se ne poja, da bo potem vseeno ostala breja. Kako pripravim mlado kravo do tega, da se bo ubrejila? (I. R. v R.)
Odgovor: Vzroki, da se Vaša krava ponovno noče po-jati, so lahko različni. Morebiti je predebela, preveč opitana, morda je stalno v hlevu in se ne more sprehoditi, vzrok je lahko tudi neprimerna krma ali pa tudi kaka bolezen ra spolovilih. Mogoče je pa tudi, da se krava na tihem poja, kar je seveda težko opaziti. Priporočamo Vam, da pazite na kravo, čj se ji kdaj iz nožnice izceja rdečkasta sluzasta tekočina, kar lahko smatrate kot znak tihega pojanja. Tedaj jo pustite zaskočiti po biku in morda se ulireji, če ni kakega notranjega vzroka, vsled česar bi ostala krava jalova. Vzroki neplodnosti pri govedi so tako različni, da je težko določiti pravega. Ti vzroki so navedeni v 13. štev. „Gospodarskega navodila", ki se dobi pri Kmetijski družbi za 1 dinar. — Da bi pa kravo poljubno gnali k biku, četudi se ne poja, bi bilo to brezuspešno, kajti krava se nikakor ne more ubrejiti, če se ne nahaja ravno v dobi pojanja ali nekaj pred ali po njem.
Vprašanje 44. Mojemu volu je na levi strani vratu zrasla pod kožo bula, ki je tako velika, da jo komaj obseže moška reka. Ta bula se pod kožo pregiblje in ni boleča. Kako je zdraviti podkožne bule pri govedi? (A. K. v V.)
Odgovor: Ta bula spada v vrsto živčnih oteklin in nastane navadno pod kožo na koncu kakega živca. Njih vsebina st stoji deloma iz vezne tkanine, deloma iz živčnih niti, ki se prično v poznejšem razvoju razkrajati in gniti. Ker niso vezane ne na kožo in ne na mišičevje, pa tudi ne na kost, se pod kožo lahko pregibajo, ne da bi pri tem povzročale živalim bolečine. Zdravljenje takih bul se pospeši na ta način, da se pospeši njih dozorenje. To se doseže s toploto. Posebno domače siedstvo, ki toploto dolgo drži, so obkladki od gorke, prekuhane lanene moke, segreti otrobi, topel zmešan krompir itd. Ko bula dovolj dozori, se sama odpre in gnoj izteče. Ker je pa navadno luknjica, iz katere se izteka gnoj, zelo majhna, se jo zveča z razkuženim nožem. Če se bula sama ne more predreti, se jo mora prerezati. Kdaj se naj pa to zgodi, ve presoditi najbolje živinozdravnik, ki da tudi potrebna navodila, kako se naj zdravi do popolnega okrevanja. Rano je dobro izpirati s ka-milično vodo ali z arniko.
Vprašanje 45. Pred tednom je moja svinja skotila 4 navidezno zdrave prašičke. Tri dni po skotitvi so pujski prenehali sesati in vidno hujšajo. Opazil sem, da se jim nekatere mišice krčevito tresejo in včasih odrevene. Bolne živali kimajo z glavico, drže jo k tlom, na stran ali nazaj, cvilijo, preobračajo oči, sekajo s čeljusti in se vsled tega močno penijo. Noge jim ^drgetajo, dočim jih pri ležanju krčevito drže od sebe. Svinjo sem vodil k sosedovemu merjascu. Kakšno bolezen imajo moji pujski? (F. K. v B.)
Odgovor: Ako trdimo, da je Vaša svinja s sosedovim merjascem v ožjem sorodstvu, se gotovo ne motimo, kajti to krčevito drgetanje pujskov je živčna bolezen, ki se pokaže kot posledica plemenitve svinj v ožjem sorodstvu. Že majhno število skotevanih pujskov dokazuje naše domnevanje, da je bila svinja oplemenjena od sorodnega ji merjasca. Zoper to bolezen, ki se jako težko in počasi samaodsebe izboljšuje, ni zdravil in večina takih pujskov pogine. Tudi v primeru, da jih odgojite, Vam odločno odsvetujemo odbirati take pujske za pleme, kajti zmožnost plemenjenja je zelo majhna. Prašičke imejte na toplem in jim dajajte dobre in zadostne hrane. Ob lepem vremenu jih spuščajte na prosto, ob slabem pa jim polagajte v hlev prsti, oglja in klajnega apna. Svinjo pa peljite k
w
drugemu merjascu v piemenitev ali pa jo opitajte in prodajte ter kupite drugo, ki ne bo v sorodstvu s sosedovim merjascem.
P-j.
Vprašanje 46. Posestniki, ki naši mlekarni vsak dan do-našajo mleko, ne čistijo dovolj mlečne posode, vsled česar trpi stanovitnost in okusnost mleka. Kako se najbolje čistijo mlečne posode? (M. v Sv. R.)
Odgovor: Za stanovitnost in dober okus mleka, kakor-tudi za lahko in uspešno izdelovanje mlečnih izdelkov, je zelo važno zahtevati od donašalcev mleka, da svoie posode vsaj v notranjosti temeljito očistijo vseh mlečnih ostankov. V mlečni posodi se na ostankih mleka naselijo glivice, ki ga razkrajajo, okusu in vonju pozneje v posodo vlitemu mleku škodujejo ter ga narede za podelanje nesposobnega. Ker Vam donašajo dnevno večje množine mleka, Vam svetujemo, da sami postavite v mlekarno posodo, katero napolnite zjutraj in zvečer pri donašanju mleka z vročo 5% sodovo raztopino. Poleg tega si prskrbite krtačo, s katero se bo lahko očistilo tudi notranje kote posod. Vsakega donašalca mleka pa opozorite, da očisti v tej raztopini svojo posodo in jo še v čisti vodi izplahne. Priporočajte jim tudi, da naj postavijo doma mlečne posode odprte in poveznjene na sveži zrak, da ne postanejo zatohle. Na ta način privadite posestnike na snažno ravnanje z mlekom, ki bo v korist Vam in njim.	P-j.
KMETIJSKE NOVICE
t Proiesor inženir Karol Portele. Dne 4. marca tekočega leta je v Kremsu v 65. letu svoje starosti preminul dvorni svetnik inženir Karol Potele, ki si je za povzdigo vinarstva v bivši Avstriji pridobil nevenljivih zaslug. Ker leži večji del vinarskih okrajev na slovenskem, oziroma hrvatskem ozemlju, to je na Primorskem in v Dalmaciji, je bilo njegovo delovanje v prvi vrsti usmerjeno na naše južne pokrajine. Posebno ie bil naklonjen Kmetijski družbi kranjski, kateri je šel, kar se tiče vinarstva, v vsakem oziru na roko. To se je izkazalo ob času pomanjkanja modre galice v vojni dobi, ko je od vojaške oblasti energično zahteval in tudi dosegel zadostno množino bakra za napravo gorenjega sredstva. Namesto žvepla, ki ga v vojni ni bilo dobiti, je priskrbel sivo žveplo in salojidin. Pa tudi v drugih ozirih je pospeševal vinarstvo in priboril tej kmetijski panogi ono uvaževanje, ki ga v resnici zasluži. Dvorni svetnik Portele je bil 1.1856. rojen v Moravskem Novem mestu, pozneje je deloval na kmetijski šoli v S. Michele na Tirolskem, 1.1902. pa je bil imenovan za dvornega svetnika v kmetijskem ministrstvu na Dunaju. V pokoj je vstopil 1.1918. malo pred prevratom. Slovenski vinogradniki se bodo s hvaležnostjo spominjali tega velezasluženega moža. Lahka mu žemljica!
II. Ljubljanski velesejm se vrši od 2. do 11. septembra 1922 na prostoru pod Tivolijem. Kdor se hoče udeležiti tega sejma kot razstavljalec, se mora prijaviti „Uradu Ljubljanskega vele-sejma" ob Gosposvetski cesti v Ljubljani najkesneje do 15. aprila t. i. Opozarjamo še enkrat vse one kmetovalce, posebno pa vinogradnike, ki se hočejo udeležiti tega sejma, da se do tega roka prijavijo na gorenji urad, ki podaja vsa podrobna pojasnila in razpošilja vsem interesentom sejmski red.
Vinska razstava (vinski sejm) na II. Ljubljanskem vele-sejmu od 2. do 11. septembra 1922. Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru je pripravljen prevzeti za to leto prireditev vinske razstave na ljubljanskem vele-sejmu v svoje roke, toda le za primer, če se zglasi zadostno število udeležnikov. Naprošeni so torej vsi oni gg. vinogradniki, ki se nameravajo udeležiti letošnjega vinskega sejma, da nemudoma prijavijo odseku svoj natančen naslov ter letnike in vrste vin, ki jih nameravajo razstaviti. Vinogradniki! Udeležba na vinskih sejmih je lahko najboljša in najuspešnejša reklama za naša vina, toda prireditev mora biti velikopotezna in
enotno izvedena. Le skupen, enoten nastop in stroga kontrola razstavljenega blaga nam zamore priboriti priznanje in uspehe na. vinskean trgu, ki so trajne vrednosti. Vse drugo bo naši skupni stvari,, našim skupnim interesom le škodovalo in ugoden utis lanske prireditve kmalu izbrisalo. Geslo nam torej mora biti: „Ce se že udeležimo,'mora biti udeležba častna in mora lansko prireditev v vsakem oziru prekositi!" V tem zmislu prosimo vse p. n. vinogradnike še enkrat, da nam morebitno udeležbo na vinskem sejmu vsaj do 15. aprila 1.1. naznanijo! — Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru.
Izvoz slovenskega vina v Češkoslovaško. Kot odposlanec Kmetijske družbe za Slovenijo k češkoslovaški jugoslovanski trgovinski anketi, ki se je vršila v Pragi v dneh 14., 15. in 16. t. m., sem proučil razmere na češkem vinskem trgu in zapreke, ki ovirajo izvoz našega vina v Češkoslovaško, kakortudi, kako bi bilo te ovire odstraniti. Da zamorem interesente o vsem tem osebno informirati, sklicujem sestanek' interesentov za izvoz vina iz Slovenije v Celje, na dan 2.'aprila ob dveh popoldne v „Narodni dom". Ker je stvar zelo važna, vabim zlasti vsa vinarska, kjetarska in gospodarska društva, zadruge in vinske trgovce, ki se bavijo z izvozom vina, dalje večje vinogradnike in pa tovariše-strokovnjake, da se zanesljivo udeleže tega sestanka. Na delo, dokler je čas!	B. Skalicky.
Postopanje pri uvozu sodov iz inozemstva. Fin. minister je vsled posredovanja Kmetijske družbe za Slovenijo po zaslišanju carinskega sveta rešil, da se spremeni predpis od 13. julija 1921. in dopolni v toliko, da odslej carinarnice ne bodo odpravljale na žigosanje sodov, ki prihajajo iz inozemstva, a so priglašeni v povratku in žigosani z žigom države, iz katere prihajajo. Ako ne bodo imeli takih žigov ali pa so ti žigi sumljivi, se bodo sodi odpravljali v meroizkusne urade na žigosanje po gornjem predpisu.
Plemenski sejm za bike v starosti \Y\ do 2 let. V svrho lažjega nakupa plemenskih bikov pšeničnosive pasme v starosti od 1K do 2 let se bo vršil v sredo, 19. aprila 1.1. plemenski sejm v Št. Jurju ob juž. žel. Nakupovali se bodo plemenski biki za prosilce, ki so se priglasili lansko leto pri Kmetijski družbi, iz okrajev: Celje, Vransko, Sevnica in Konjice. Plačevale se bodo cene, ki so višje kakor mesarske. — Vzrejevalci lepih bikcev iz Št. Jurja, Šmarja, Planine in okolice (iz okrajev: Celje, Šmarje, Sevnica, Konjice in Laško) se vabijo, da postavijo odvišne bikce na sejm. Začetek točno ob desetih. Bikci naj so čedno osnaženi in opremljeni z živinskimi potnimi listi. — Opozarjamo, da se nameravajo te vrste plemenski sejmi obdržavati vsako leto, zaradi česar naj se dobri živinorejci v večji meri začno baviti z vzrejo prvovrstnih bikov, posebno naj gledajo na to, da izvirajo isti od dobrih molznic. — Pripominjamo, da se bo pri letošnjem sejmu razdelil znesek 1000 dinarjev med štiri najboljše vzrejevalce, ki bodo prignali najlepše bikce, kot nagrada dobro vzrejo. — Želeti bi bilo, da se prosilci za bike udeleže tega sejma, da se v primeru nakupa, živali takoj prevzamejo in odženo.	Oddelek za kmetijstvo v Ljubljani.
Posvetovanje živinorejskih zadrug. Oddelek za kmetijstvo v Ljubljani sklicuje za dne 9. aprila 1.1. ob devetih dopoldne posvetovanje živinorejskih zadrug v pinegavskem in simodol-skem živinorejskem ozemlju Gorenjske in Notranjske. Sestanek se vrši v posvetovalnici kmetijskega oddelka. Vabljene so zadruge, ki želijo notranje obnovitve, da se udeležijo tega sestanka, na katerem se bo obravnaval enoten načrt za smotreno delovanje.
Delegacijo proizvajalcev čilskega solitra za Slovenijo, ki
jo je lansko leto zastopal g. dipl. agr. A. Jamnik, je sedaj prevzela Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Namen te delegacije je, da daje vsem poljedelcem pojasnila in navodila o najpravilnejši porabi vseh vrst umetnih gnojil, a posebno
onih, ki so našim zemljam najpotrebnejša, to so dušičnata. Kmetijska družba je vedno širila uporabo umetnih gnojil, ker si je v svesti, da bomo naše kmetijsko gospodarstvo dvignili edinole s pomočjo zvišanja pridelkov. To dosežemo deloma z umnim, globokim in temeljitim obdelovanjem zemlje, deloma z dobro pripravljenim hlevskim gnojem in slednjič, ker nam rastline jemljejo iz zemlje več hrane, nego jim je zamoremo vrniti z domačim gnojem, smo prisiljeni posluževati se umetnih gnojil. Ker je važno, da se kmetovalci pouče v vseh teh vprašanjih, bo Kmetijska družba brezplačno doposlala vsakemu kmetovalcu in tistim, ki se za to zanimajo, sledeče letake oziroma brošurice: „Gnoj je zlato", „Kako se rastline hranijo?", „Kaj so umetna gflojila? Ali je potrebno dajati jih zemlji?", „Načrt za osnivanje kmetijskih preizkuševališč", „Čilski soliter in njegova uporaba", „Navodilo za vršenje poizkusnega gnojenja s čilskim solitrom". Na vsa vprašanja, ki se tičejo gnojenja in obdelovanja zemlje, daje brezplačna navodila in nasvete Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3.
Podružnica Limbuš-Ruše je imela 5. marca t. 1. dobro obiskan občni zbor. Iz poročila načelništva je bilo razvidno, da je povoljno delovala. Denarnega prometa je imela nad 300.000 K. S. glasno se je izvolil sledeči odbor: za načelnika: Srečko Ro-brč; za njegovega namestnika: Alojzij Glaser starejši; za tajnika in blagajnika: Alojzij Glaser mlajši; za odbornike: Drago Harič, Drago Lingl, Ivan Rotner, Ivan Šumenjak, Simon Vode-nik in Peter Zorko; za odborniška namestnika pa: Jernej Črnko in Avgust Jamnik. Po zboru je predaval g. ing. Pre-koršek o zboljšanju travnikov. Po njegovem zanimivem predavanju se je razvnel živahen razgovor o gnojenju sploh. Zeli sc tudi predavanje o kmetijskem knjigovodstvu. Dne 7. marca je podružnica priredila 2 tečaja za pravilno rez trsja.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Ljubljana, v nedeljo, SO. aprila 1922., ob 10. uri dopoldne v posvetovalni dvorani Kmetijske družbe za Slovenijo, Turjaški trg 3.
Radovica pri Metliki, v nedeljo, 23. aprila 1922., ob 3. uri popoldne v prostorih g. Gosenca Martina; Solčava, v sredo, 26. aprila 1922., ob 9. uri dopoldne v društveni dvorani;
Sv. Peter-Negova, v nedeljo, 9. aprila 1922., po rani sv. maši v šoli v Negovi.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Gorenja vas nad Škoijo Loko, v nedeljo, 23. aprila 1922., v hiši načelnika Fr. Uršiča v Hotovljah št. 25, ob pol 4. uri popoldne;
Komenda, v nedeljo, 23. aprila 1922., ob 3. uri popoldne v salonu gostilne Vode v Kaplji vasi; Lož, v nedeljo, 23. aprila 1922., ob 4. uri popoldne pri Al. Žni-
deršiču v Ložu; Poljane nad Škofjo Loko, v nedeljo, 30. aprila 1922., zjutraj
ob pol 8. uri v šoli; Preserje, v ponedeljek, 17. aprila 1922., po prvi sv. maši pri
Jak. Kovaču, Preserje št. 9; Ribnica na Pohorju, v nedeljo, 23. aprila 1922., ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Petruna Jos. v Ribnici; Stara Loka, v nedeljo, 23. aprila 1922., ob 10. uri dopoldne v gostilni Jur, Gosar v Stari Loki;
Štrekljevec in Črešnjevec, v nedeljo, 23. aprila 1922., po sv.
maši v šoli na Štrekljevcu; Sv. Jurij v Slov. Goricah, v pondeljek, 17. aprila 1922., po rani
službi božji v gostilni g. Jos. Kranjca; Zavrče, v ponedeljek, 17. aprila 1922., po rani službi božji v stari šoli;
Zdole, v ponedeljek, 17. aprila 1922., po prvi sv. maši v ljudski šoli na Zdolah,
Predavanja se vrše pri sledečih podružnicah:
Vnanje Gorice, 2. aprila 1922.
Ig, 9. aprila 1922.
Sv. Peter-Negova, 9. aprila 1922.
Bloke, 23. aprila 1922.
Stari trg-Lož, 23. aprila 1922.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo
v sredo, 22. februarja 1922.
Seji predseduje družbeni predsednik g. Gustav Pire. Navzoči so podpredsednik g. Pipan ter odborniki gg.: Až-man, Bajuk, Brenčič, Černe Franc, Čeme Josip, Hočevar Franc, Hočevar Josip, Jan, Košar, Meden, Pavlin, Skalicky, Štrumbelj, Vrečko, dr. Verstovšek in družbeni tajnik inž. Lah.
Seje se je udeležil tudi zastopnik pokrajinske upray.e^ šef oddelka za kmetijstvo, g. Ivan Sancin.
Svojo odstotnost sta upravičila gg. J a r c in Č e r n a g o j.
G. p r e d s e d n i k ob Vi na 10 otvori sejo glavnega odbora ter ugotovi sklepčnost. Pozdravi zastopnika pokrajinske uprave, šefa oddelka za kmetijstvo, g. Ivana Sancina, ki se ie odzval vabilu glavnega odbora, da prisostvuje njegovim sejam. V primeru, da bi bil zadržan, ga bo nadomeščal kmetijski svetnik g. Viljem Rohrman.
Tajnik prečita zapisnik zadnje odborove seje, poroča o izvršitvi na tej sprejetih sklepov ter poda gg. odbornikom zaže-ljena pojasnila. Iz teh sledi, da beograjska vlada ni ugodila prošnji družbe za podporo za cenejšo dobavo močnih krmil, , kakortudi ne za znižanje prevoznine za močna krmila. Sklenilo se je, da se naj družba še enkrat obrne za posredovanje na ministrstvo za kmetijstvo.
G. predsednik je najpreje poročal, da je izdelal v prejšnji seji naročeno poročilo o bergamaški pasmi ovac, ki je pravzaprav slovenska pasma, s posebnim ozirom na njen zgodovinski razvoj. To poročilo se objavi v „Kmetovalcu". Dalje povdarja svoje stališče glede pospeševanja ovčjereje in govedoreje, ki ne soglaša popolnoma z mnenjem drugih strokovnjakov, ki-so proti uvozu plemenjakov iz inozemstva in hočejo domačo živinorejo povzdigniti samo s selekcijo brez uvoza tuje krvi.
Na Štajerskem so politične in davčne oblasti začele nastopati proti delovanju naših podružnic. Proti temu je potrebno, da Kmetijska družba zavzame svoje stališče in pojasni delovanje podružnic v okviru družbenih pravil. Podružnice morajo delovati samo s svojimi udi, da ne pridejo v konflikt s politično oblastjo.
V nekem listu se nastopa proti uporabi umetnih gnojil in močnih krmil. Opozarja, da kmetovalci vendarle pridno segajo po njih, četudi so draga. Cene so nestalne in rasejo od tedna do tedna. Na ta članek so bo primerno odgovorilo v „Kmetovalcu". Drugi list očita družbi, da oddaja umetna gnojila dražje nego trgovci. Trgovci imajo staro blago še od lanske spomladi po nižjih cenah. Družba pa odda vse, kar naroči,
sproti. Današnje cene so pa veliko višje od lanskih. Dobička pri umetnih gnojilih družba ne išče.
Na to dovoli glavni odbor na predlog predsednika 801et-nemu vpokojenemu stražmojstru Janezu Zmugi enkratno pod-poio v znesku 1000 K. Ta si je svoječasno pridobil velikih zaslug za povzdigo konjereje na Dolenjskem, tako da ga je občina Št. Jernej imenovala častnim članom. Sedaj pa ta vele-zasluženi mož trpi pomanjkanje.
Družba je energično protestirala proti novi naredbi ci-mentiranja sodov pri izvozu vina, nakar je dobila iz Beograda odgovor, da se je protest oddal na pristojno mesto. Vlada mora podpirati izvoz vina, ne ga pa ovirati.
Sklene se vlado zainteresirati, da pošlje na jugoslovansko-češko trgovsko anketo o priliki letošnjega velesejma v Pragi, ki se vrši 14. do 16. marca, enega vinarskih strokovnjakov iz Slovenije. Kot takega je priporočati g. kmetijskega svetnika Skalickega.
Družba je potom kmetijskega ministrstva vložila protest proti naredbi o prijavi in taksiranju vozov na vzmeteh, ki je imel popoln uspeh. Sedaj je ta naredba že izpremenjena in vozov na vzmeteh, ki se uporabljajo pri gospodarstvu, ni treba več prijavljati.
Ker je Kmetijska družba doznala, da je naša vlada na Češkem naročila 100 vagonov jare pšenice, je zaprosila kmetijsko ministrstvo, naj za Slovenijo nakaže 20 vagonov tega semenskega žita. G. Sancin, šef oddelka za kmetijstvo pojasni, da je za Slovenijo določenih pet vagonov, in sicer od teh 1 vagon brezplačno za revne posestnike, 4 vagoni pa po znižani ceni.
Nabava semenskega ovsa po družbi je težko izvedljiva, ker dobre vrste blaga dandanes ni dobiti.
Nadalje poroča g. predsednik, da je družba nakupila 10 vagonov žlindre, ki bo za jesensko porabo. S tem se bo ustreglo nujnemu povpraševanju naših kmetovalcev po tem gnojilu.
Družbeni poljanski dvorec bo postal pasiven, ker se drevesnica ne bo izplačala. Najbolj umestno bi bilo na tem prostoru pričeti gnojiti semena zelenjave in cvetlic. To leto bomo na tem prostoru še aktivni, prihodnje leto pa bomo gotovo pasivni, zato bo pravočasno kaj ukreniti, da poljanski dvorec ne bo družbe obremenil.
Klajno apno, ki nam ga je hotela carina visoko zacariniti, smo srečno spravili brez carine. Za salojidin in žveplo je pa bilo treba posredovanja ministra g. Puclja in kabinetnega šefa g. Štiblerja, da smo ga dobili carine prostega.
Nato pojasni delovanje uradništva Kmetijske družbe, ki si zagotovi potrebne kredite in nakupi tuje valute, ko je čas za to ugoden. Vse to pa z vednostjo predsedništva. Take manipulacije se morajo nujno izvršiti.
Šef oddelka za kmetijstvo g. Sancin pojasni proračun za pospeševanje krrfetijstva, kakor je določen za tekoče leto, in prečita postavke za posamezne panoge. Nekatere postavke so res prenizko vzete, toda dale se bodo povečati iz drugih, ki niso tako nujno potrebne. Opaža se, da so upoštevane vse panoge kmetijstva.
Odbor vzame na znanje poročilo g. šefa oddelka za kmetijstvo.
V zvezi z državnim proračunom in tam določenimi zneski za povzdigo živinoreje nastane živahna izmenjava mišljenj, kako je najbolje uporabiti te nizke postavke, da bi naša živinoreja od njih imela vendarle največ koristi. V glavnem so se izražala sledeča mnenja:
Vsote, ki so letos določene za premovanje goveje živine, sp naj uporabijo za nakup plemenskih bikov. Z izbiro domače živine za pleme dosežemo lahko lepe uspehe. Ne smemo se zanašati samo na uvoz plemenskih bikov za zboljšanje našega goveda, ampak rajše si vzgojimo doma dobre plemenjake. Nekaj bikov iz inozemstva pa je potrebno, da osvežimo domačo
kri. Nabava teh je pa dandanes zelo otežkočena. Glavnf cilj pri vzrejevanju živine v Sloveniji mora biti mlekarstvo, to je dobra mlečna živina. S križanjem živine dobimo dobre mleka-rice. Rejska središča je v prvi vrsti podpirati.
Premovanja goveje živine so potrebna, ker tvorijo zelo uspešno vzgojno sredstvo in bodrilo za naše živinorejce. Potrebno je tudi vpeljati nekoliko plemenskih merjascev iz inozemstva, da zopet dvignemo našo prašičerejo.
V glavnem se ie odbor zedinil v tem, da ie uvoz plemenske živine za osveženje domače krvi neobhodno potreben, da se pa naj izvede le v manjši meri, kolikor bodo to dopuščala razpoložljiva sredstva.
Nova pravila za družbeno „kmetijsko-gospodinjsko šolo" v Marijanišču se z nekaterimi izpremembami odobre. V kura-torij se izmed odbornikov izvoli g. Košar.
Pri popoldanskem nadaljevanju seje poroča tajnik o cenah za bergamaške ovne iz Italije, ki so tako visoke, da teh plemenskih živali ne bo lahko naročiti. Počakalo se bo na nadaljnje ponudbe.
G. predsednik poroča o bilanci za 1. 1921'., ki se po podanih pojasnilih odobri.
Zvišanje plač družbenim uslužbencem za 1. 1922. se po predlogu g. predsednika odobri.
Tajnik poroča o blagovnem prometu ter poda gg. odbornikom željena pojasnila o posameznih predmetih: umetnih gnojilih, semenju, močnih krmilih, galici, strojih itd. Družba je cd jeseni imela v zalogi, oziroma naročila 202 vagona blaga. Od te množine je oddala 140 vagonov, 52 vagonov blaga je na poti in 10 vagonov v zalogi. Na poti je tudi 10 vagonov To-masove žlindre, po kateri naši udje tako povprašujejo.
G. predsednik pojasni nakup in oddajo modre galice. 28 vagonov jo je bilo v zalogi, 12 vagonov še ?o ?e d»K»plh». Oddajala se je udom do konci januarja t. 1. po ceni 22 K. Sedaj je že vsa razprodana. Na tozadeven napad v nekem listu se je nr shl primeren popravek, ki ga g. predsednik prečita.
Pri klorovem bakru (bosnapasti) se je ugotovilo, da je uspeh popolnoma zadovoljiv in da je družba storila dovolj za razširjevanje tega poceni sredstva med vinogradniki. Da pa ti r.e segajo po njem, je vzrok njih konservativnost. Uspešno učinkuje tudi v sadjarstvu proti škrlupu (fuzikladiju), kodra-vosti na breskvah, paležu na krompirju itd. O uspehih s tem sredstvom poroča tudi g. Skalicky, ki je bil prvi, ki ga je propagiral.
Namesto, da bi se sedaj zidala baraka za skladišče, se priporoča, da se del zaloge odda v komisijo podružnicam na deželo, ki razpolagajo z večjimi prostori.
Potrdijo se nove podružnice: Muta na Dravi, Teharje pri Celju, Št. Jurij pod Kumom, Stara Loka in Godešče pri Škofji Loki, Tirna-Roviše, Radovica pri Metliki, Rečica-Nazarje, Vuzenica, Selnica in Stara Fužina. Ožive se stare podružnice Ljubljana, Lož in Boštanj. Razpravo o podružnici Vuzmetinci, ki se je razdelila v podružnici Sv. Miklavž in Sv. Bolfenk, se odloži za prihodnjo sejo.
Odbor sprejme 962 novih udov, ki so se priglasili od zadnje odborove seje.
Odbor sklene, da se dva odbornika družbe udeležita pogreba umrlega veter, nadzornika Majdiča.
Ob 4. se seja zaključi.
LISTNICA UREDNIŠTVA
V 3. štev. „Kmetovalca" se je v spisu: „Kako se sestavljajo in sejejo travne mešanice?" vrinila neljuba pomota, da je izostalo pri imenovanju dr. VVeinzierlove knjižice: „0 sestavljanju in setvi travnih mešanic" ime prevajalca g. ing. chem. Jak. Turka, ravnatelja drž. kmetijsko-kemijskega preizkuševa-lišča v Ljubljani, kar nam naj ta gospod blagohotno oprosti.
Semena:
Seme krmilne pese, pristno severo-nemško blago, rdečo in rumeno mamutovko ali ekedorfovko, Oberndorfer in Leute-witzer po 7 dinarjev kilogram. Semensko peso je Kmetijska družba naročila naravnost od svetovnoznanega vzgojeval-ca Metteja iz Quedlinburga v Severni Nemčiji. Opozarjamo ude posebno na elitno vrsto (Schlossware) Oberndorier in Leutevvitzc-, ki jo na podlagi večletnih poskusov kar najbolje priporočamo in ki so pod jamstvom novih nemških norm k zakonu o kontroli semena.
Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, družba že sedaj oddaja svojim udom. Oddaja samo najskrbneje čiščeno seme, ki je preiskano po državnem pre-izkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti. Najnižje tržne cene!
Pri nadrobni oddaji se računi posebej še poštnina in vrečica ali zavitek. Udje naj z naročanjem ne odlašajo, ker utegne družbi pičla zaloga poiti in pozneje navadno dobrega semena ni več po primernih cenah dobiti.
Seme domače ali črne detelje. Kmetijska družba je prejela med drugimi pošiljatvami tudi manjšo množino semena domače detelje iz Češkega. To blago sicer na oko ni posebno lepo, ker je lanska suša v tem oziru neugodno vplivala, poskusi pa so pokazali, da je seme glede na kaljivost in čistoto res prvovrstno. Tega semena pa je le malo in povečini bo družba mogla dodati od novo došlih množin udom še lepše blago iz Gorenjske. Podružnicam in večjim naročnikom, ki rabijo zase in-za svoj okoliš cele vreče priporočamo, da — v kolikor še niso naročili — takoj naročijo ali da zahtevajo ponovnih ponudb.
Semenska trava. Družba bo oddajala svojim udom dobre semenske trave iz Nemčije in Amerike. Sedaj se je družbi posrečilo nakupiti vagon semena deset raznih žlahtnih trav. Ta pošiljatev preko Hamburga je že dospela. Družba sprejema od
udov prijave in bo naročitve točno izvršila, v kolikor bo omenjena množina pač zadoščala zahtevam.
V zalogi so naslednje vrste:
rumena detelja ...........10-— Din za kg
bela detelja.............20 „ „ ,.
brezpredenični mačji rep .......14— ., ..
pasja trava.............. 20-— „ ., „
angleška Ijulika, 844 ......... 9'— „ „ „
angleška Ijulika, 843 . .'.......12'— „ „ „
laška Ijulika . ............11:— „ „ „
prvovrstna travniška mešanica ......12- ,. ,. ..
Cene za semena veljajo za odjem najmanje 5 kg in se ovojnina in poštnina posebe računata. Ovojnina se računa po lastni ceni ter se ne sprejme nazaj, poštnina znaša od zavitkov do 10 kg 10 dinarjev, od 10 do 15 kg 15 dinarjev, od 15 do 20 kg 20 dinarjev. Za povzetne zavitke je plačati pri predaji razen pristojbin za zavitke še pristojbino za nakaznico. Radi visokih poštnih pristojbin priporočamo udom, da si semena prilično v Ljubljani osebno kupijo. Kdor tega ne more pa naj vsaj kupnino naprej vplača potom položnice 10712 na račun Kmetijske družbe pri poštnem ček. uradu, da si prihrani povzetnih pristojbin. Prjračunati pa mora vselej k poštnini še ovojnino 3 dinarjev od vsakih 5 kg poštnega ovoja.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik z 19% dušika, z oijem prepariran, po 210 Din 100 kg, dobi se V vrečah po 75 kg.
Kahjeva soi, 42"/0, je zopet v zalogi po Din 130— za 100 kg.
Kostni superiosiat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 180 Din 100 kilogramov z vrečami.
Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 2fl% skupne fosforove kisline po 185 din sto kg.
gospodarski list.
glasilo
družbe za Slovenijo.
št
Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje hmetijshe potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
»Kmetnvalcc« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 15 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovonijo dobivajo list brezplačno.
Inseratl (oznanil»)se zaračunja)o po nastopnih cenah: In3erat na pol strani 3^0 D, na •/» stiani 150 D, na '/. strani 75 D. na 11, Mrnni 50 D. na 1 ,, strani 2S D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par >, najman) pa skupaj 5 D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo, tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turi.iški trg štev. 3. — Iona tisi Iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 140 dinarjev sto kilogramov.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg.
Thomasova žlindra. Po dolgoletnem presledku je . prejela družba zopet prvo pošiljatev Thomasove žlindre. Gnojilo vsebuje ca 18 odstotkov skupne fosforove kisline in stane z vrečami vred v nadrobni oddaji Din 220 — za 100 kilogramov.
Krmila:
Bučne oljne tropine, jako dobre, sveže kakovosti, po Din 2-50 za kilogram v kolačih brez vreč.
Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po 2*30 Din brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lataene tropine.
Ribja moka. Kmetijska družba ima v zalogi priljubljeno ribjo moko. Cena ribji moki je pri odjemu 100 kg v originilani vreči 8 Din za kilogram, na drobno 8-50 Din za kilogram. Opozarjamo na strokovni spis glede vporabe in učinka ribje moke, kt je izšel kot št. 41. Gospodarskih navodil.
Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 -90 Din za 1 kg z vrečami.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Bakrena pasta (Bosna pasta) 3-50 Din za kg v čebrih po 50 in 100 kg. Cebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vpo-rabljivega sredstva proti peronospori ali paležii na trti. (Glej mšerat).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zopern okus ali duk, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 39 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej.
Gumijevi trakovi, najmočnejši od tvrdke Pirelli, Milana, za vezanje trt po 100 Din kg.
Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad.
Modra galica je razprodana.
Natrijev tiosulfat (gl. salojiainT
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12 50 Din i kg v posodi kupca.
Rafija, majunga extrissima, razprodana.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg.
Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galične-mu škropivu, ima Kp-.ujska družba v zalogi ter jo oddaja po 1 Din kilogram.
Žveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram.
Želatina za čiščenje vina po 45-Din kilogram.
Žveplalnlki, ročni po 70— Din za komad.
Žveplalniki, nahrbtni, po Din 300 — komad.
Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4-—, manjše množine po Din 4-50 za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Antiavit v Varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice. travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po pol kilograma za 25 Din, četrt kilograma za 15 Din, osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev.
Stroji: V Zalogi so sledeči stroji:
Trierji (čistilnika) i. a po Din 1500■— za komad; I. b pt> Din 1250--r; 1. po Din 1850 —; 11. po Din 2050 — za komad.
Plužni trupi AW5 po Din 225 —; AW 4 po Din 160 —.
Sejalica 13 redna za 2250 — Din.
Brane, raznovrstne od Din 175-— do 455'— za komad.
Vinogradniški plugi od Din 205-— do 370 za komad.
Ročni okopovalniki po Din 280;—.
Plugi in drugi stroji dospejo v najkrajšem času.
Kose prvovrstne, so zopet v zalogi in sicer stanejo 65 cm dolge Din 13-— komad; 70 cm dolge Din 14-— komad; 75 cm dolge Din 14-50 komad.
Na vse denarne pošiljatve, naj se napiše, v kakšno svrho so poslane.
Vse pošiijatve gredo po povzetju, ako kupnina ni bita družbi naprej plačana. Izrecno pripomnimo, da načelno ne moremo drugače postopati, ker mora Kmetijska družba sama vse potrebščine dobaviteljem naprej plačati.
Pred ogledalom more vsakdo v^saki dan opažati kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova „Elsa" pomada za lice. Fellerova „Elsa" Tanochina potnada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj z poštnino 52 kron) Fellerevo „Elsa"-lilijno mlečno milo, najboljše „milo lepote" 4 kosi poštnine prosto 98 kron. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsa trg št. 333. Hrvaško.
Mala naznanila.
Za vsako besedo ie naprei plačati pol dinaria v denarju ali znamkah najmani pa skupaj Din. 5'— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Mlinske kamne,
sekane iz najboljše bele. ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob iužni železnici »rt Celju.
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa. potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje.
Ambrož &. Grošičar,
strugarska in strojno ključavničarska delavnica. Triovski pristan št. 32. Ljubljana. Prevzema vsakovrstna popravila kakor tudi delno nova naročila in sicer: poljedelske stroje, mline itd. ter vsa v to svrho spadajoča dela. Vsa naročila izvršiva solidno in točno.
Prodam prašiča,
58 do 60 kilogramov težkega. Josip Kristan, posestnik, Hlebce, pošta Lesce.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljubljana. Kralja Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene
Nakupimo več bukovih drv takoi ali spom-vagonov suhih	ul v ,adj pomldbe t
navedbo cene poslati Kmetijski družbi v Ljubljani.
Kupujem ržene rožičke,
sušene gobe. Upov cvet i drugo lekovito bilje. -
Nudim najbolje semenje
za vrt i za ltllVu. Trgovina semenja Tima Vladi,, savijevič, Beograd.
Brinje
hrvaško in istrsko, črno in rudeče, po zmernih cenah prodaja I. Knez v Ljubljani, Gosposvetska c. 3.
V najem
se da zemljišče z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, in poljedelskim orodjem vred. Pogoji se izvedo pri župnem uradu pri Sv. Katarini, pošta Medvode.
Pohištvo
za vse sloie dovršeno, trpežno in ceno kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SFVER, Ljubljana. Gosposvetska c. 13. (Kolizej).
Star biljar
(Billard) za karambol in keglje, sistem Seiffert za jfll^ačati, dobro ohranjen, a potreben novega pre-vlačila, proda ceno kavarna Cuier v Ljubljani. Turjaški trg 6. Primerno za kako graščino ali društvo.
Pravo semensko grahoro
za zeleno krmo in vsa druga poljska in vrtaa semena priporoča Josip Urbanič, trgovina s semeni v Ljubljani, nasproti hotela Union.
Šestnajst lepo poslikanih panjev,
notranje mere 2t—25—72 cm, z romiči, je na prodaj na Selih št. S pri Kamniku.
Ženitna ponudba!
Mladenič 28 let, primerno izobražen, prijazne zunanjosti in vedenja, s posestvom nad 800.000 K, se želi oženiti ali priženiti k deklici ali mladi vdovi s primernmi premoženjem ali kakim podjetjem. Trudoliubosi, osobito miroljubnost se računa nad vse! Ponudbe je pošiljati do 15. aprila pod ,,?a-davoljnost" 333, poštno ležeče Črnomelj.
Kostanjev les
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ul. T./I. Posredovalci se dobro plačajo.
Kosilni stroj
se proda. Tržaška cesta 22 (pri ,,Franceljnu").
vseh vrst priporoča Sever & Komp., Ljubljana, VVolfova ulica št. 12. — Zahtevajte cenovnik!
Išče se
tjtspocKcna, mlajša, poštena, izobražena, zlasti v kttlianiu, gospodinjstvu in kmetijstvu, iz boljše
Sdne_ hiše za prof. dr. veleposestnika, imeji-mifijone vrednega posestva. Ponudbe s potrebnimi podatki sprejema uprava lista.
IVAN TURK v Ložu ima naprodaj še
nekaj vagonov sladkega sena.
Cena po dogovoru.
Kupujem
žive čebele v kranjičih in roje v vsaki množini. Kdor jih ima naprodaj, prosim, da mi javi. Anton Zmaer, Čebelarsko - trgovska tvrdka na Javor-nfku, Gorenjska.
Posestvo na prodaj
v fari Trobelno, pri cerkvi, z gostilno in pošto v hiši, pripravno tudi za trgovino, vse v dobrem stanju. Niiv za 20 mernikov posetve, travniki in £#zd. Poizve se pri Anton Znideršlč, Slepček pri Mokronogu.
V službo se sprejme
enega hlapca h konjem, eneea kravarja na po-sestv«, kjer je tudi vinska trgovina. Na slov pove Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
Izvrstni plugi in železni okopavač
(Reiser) se dobijo pri J. Kokot, kovaški Mojster, v Račjem pri Mariboru.
Naprodaj
imam dva nova, nerabljena, srednje težka komata. Gena po dogovoru. — Ivan Selak, Dobrava, pošta $k«eja».
Ppvov pstna
semena
domače detelje in lucerne
jamčeno brez predenične, krnske pese, vseh vrst trav, posebno pa pod strokovnim nadzorstvom se stavljeno prvovrstno mešanico oddaja dokler traja zaloga po najnižjih cenah
Rinetijsita družba za Slovenijo
v Ljubljani.
Razpis službe.
Na veleposestvu ,,Maksimir" kmetijsko-go-zdarske fakultete vseučilišča v Zagrebu se namesti
gospodarski pristav.
Ta namestitev se izvrši ali
1.	v svoistvu državnega uslužbenca v IX. či-novnem razredu z vsemi pravicami in dolžnostmi državnih uradnikov (vseučiliščnega pristava), ali
2.	pogodbeno s prejemki, določenimi na podlagi pogodbe in z obojestransko šestmesečno odpovedjo. V tem slučaju se obojestranske pravice in dolžnosti ugotovijo s posebnim dogovorom.
Gospodarski pristav na fakultetnem posestvu dobiva stan v naravi, kuriavo, razsvetljavo in deputate, kakor to določuje pravilnik za upravo fakultetnega posestva.
Prosilci za to mesto naj svoje primerno opremljene prošnje vložijo do 15. aprila t. J. na kuratorlj iakultetskega posestva ..Makslmlr" (Zagreb, Tvornlška ulica št. 10) In prilože potrdila:
a)	o uspešno dovršeni visoki kmeti ski šoli (fakulteti);
b)	o dosedanjem praktičnem kmetijskem udejstvovaniu;
c)	o drugem morebitnem znaniu in
d)	če ni državni uslužbenec, — spričevalo o neoporečnosti.
Nastop službe bi se naj izvršil čimpreie.
V Zagrebu, dne 10. marca 1922.
Kuratorlj iakultetskega posestva ..Makslmlr".
Proda se
tta- Dolenjskem lep prostor za zgradbo hiše, zraven velika zidana štala (hlev). Jako pripraven prostor, v sredi prometne vasi, za kakšnega trgovca ali obrtnika. Poizve se pri lastniku Sv. Petra cesta štev. 79.
Za najvišjo ceno prevzame in plača takoj
KOSTANJEV LES FRANC KUPNIK, Kostrivnlška slatina. Podplat pri Rogatcu.
Na prodaj imamo nekaj tisoč kovanih žebljev, dolžina 20 do 30 cm, nadalje nekaj vijakov različne dolžine in nekaj tračnega železja, 8 Konzol in 8 ledolomov (Eisbrecher).
Mirko Mally, Slov. Bistrica.
Občni zbor
Kmet. društva v Srednji vasi, r. z. z o. z.
se vrši 9. aprila 1922 ob pol 3. popoldne v zadružnih prostorih. 1. Citanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1921. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
Šišenske hranilnice In posojilnice v Šiški
reg. zadruga z neomejeno zavezo ki se vrši
dne 24. aprila 1922 zvečer ob pol 8. uri v prostorih hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:'
1.	Poročilo načelstva o poslovnem letu 1921.
2.	Poročilo nadzorstva, odobrenje računskega zaključka za leto 1921.
3.	Citanje rev. poročila in ukrepi vsled istega.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Pripoznano najboljše 20
mlinske kamne
kakor tudi kamne za ročne mline in viteljne izdeluje in razpošilja v vseh velikostih
Franc Zdolšeh
posestnik in izdelo-vatelj mlin. kamnov Št. Jurij ob južni Železnici (Slovenija).
Cene zmerne! Točna postrežba!
Kmetovalci!
Skrbite za kar največje razširjenje .Kmetovalca'! Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas ie že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
Brizgaljke
proti peronospori
Kovina I ex Austria, Kovina II exVermo,el
izdeluje tovarna
»KOVINA d. d. Maribor
Na razpolago so vsi posamezni deli Tovarna izdeluje tudi električni napeljevalni
materijal, kovinske izlitke vseh vrst. Vedno ima v zalogi gole in izolirane bakrene žice, bakrene in medene cevi, plošče in pal ce. — Vse potrebščine za kotlarje.
Za bližajočo se pomlad in Veliko noč!
Priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. ■ Veletrgovina z manufakturnim blagom A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Mestni trg št. 10.
Elektromotorja
za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka Industrijsko-električno podjetje
inž. TURNŠEK & CO. v Ljubljani
(24)	Sodna ulica St. I.
(podružnica v Mariboru, Aleksandrova c. 44.
Edison-Saks.) — Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Fellerjev„ELSAFLUID"
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega, čistega in osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot blago delujoče in
zelo prijetno sredstvo za
drgnjenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in bolje delujoč nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zavitkom in s poštnino za vsakega: dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 48 K.
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 špec. steklenice . 168 K 24 dvojn. ali 8 špec. steklenice . 280 , 36 dvojn. ali 12 špec. steklenice . 394 poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi.
Razno: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7-50 K-Elsa mentolni klinčič 12 K; Elsa posipalni nrašek ,L ;«PI£VOc,Elsa, r,ibie, oiie 83 K- Elsa voda za usta 30 K: Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šum-sjti mir i s 41 K; srlicerin 6 in 30 K; Lysol, Lyso-orni 30 K: kineski čaj; Elsa mrčesni nrašek IS K; strup za podgane in miši no 8 in 12 K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar
Stubica donja, Elsatrg št. 323 (Hrvaško).
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Iatetam sprejemajo se v t* stroko spadajoča popra vila.
Solidno delo!
Ctae zmerne! Točaa »•strežba!
Iv.Jaiinsin
Ljubljana.
Gasvosvetska cesta
Šivalni stroji in stroji zapletanje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Liacu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brex-plačno.
Pisalni stroji „A D L E R"
Crnkl zastonj inlranko
Kolesa iz prvih tovarn:
dOrkopp, styria,
WAFFENRAD.
Vinometre „Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-lico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
drogerija ANTON H9NG
Ljubljana, Židovska ulica 1.

Lepota
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se more doseči samo z razumnim negovanjem lepote. — Lekarnarju Fellerju je dospelo na tisoče priznalnih pisem iz vseh strani sveta!
„ELSA" lilljno mlečno milo najboljše blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zavitkom in s poštnino 98 K.
„ELSA" obrazna
pomada odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zavitkom in poštnino 52 kron.
„ELSA" tanochina pomada za rast las
krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut. prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zavitkom in poštnino 52 K.
Prodajalci, kateri naročijo najmanj 12 kosov od posameznih predmetov, dobijo popust v naravi.
Razno: Lilijno mleko 15 K: brkomaz 8 K; najfinejši Hega puder drja Klugerja v velikih originalnih škatljah 30 K; najfinejši Hega zAbni prašek v patentiranih škatljah 30 K: puder za cospe v vrečicah 5 K; zobni prašek v škatljah 7 K, v vrečicah 5 K; Sachet-diiava za.' perilo "'K: Scham-poon za lase 5 K; rumenilo 12 lisikov 24 K: najfinejši parfem po 40 in 50 K močna voda za lase 58 K. Pri teh predmetih se računalo zavitek in poštnina posebej.
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Elsatrg št. 333, (Hrvaško).
Platin,
zlito in srebro
kupuje tvrdka
L AVGUSTIH
Dunajska c. 36
Ivan Komatič
prodajalec strojev v Ljubljani, Gradišče štev. 11, pritličje.
priporoča kot dolgo letni zastopnik znane, dobre
kmetijske stroje
(slamoreznice, mlatil-nice. gepeijHe. slamo-
rezne nože)- i. dr. Tudi imam v zalogi v Mariboru brzopanlnike vseh velikosti od 601 dalje. s pocinkanim
parnim sodom. Gepeljne in mlatilnice se pri oddaji po dogovoru tudi postavlja TmontiraV
Gospodama zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsla".
Kmetska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
■ v LJUBLJANI ■
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 3 ° o	W
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnikr-
Sprejema tudi vloge v tekočem računu o zvezi s čekovnim prometom ter
jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 115,000.0 00 kron. - • " - Stanje rezervnih zakladov 1,200 030 kron.	- =
Kmetijska družba
ZA SLOVENIJO
Zvezek
2. Fr. Štupar:
3.
je izdala in prodaja naslednje knjige:
Cena K
Apno v kmetijstvu.....1.20
Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini ... 1,—
5. M. Kostanjevec: O užit-
nini od vina in iresa 6.—
8. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljenje ameriških ključev......1.20
10. B. Skalicky: Kmetijske
razmere na Češkem . 2.80
12.	Pridelovanje in razoe-
čavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. (B. Ska-licky)......." 2.—
13.	O sestavljanju In setvi travnih mešanic. (Wein-zierl-Turk) . . .. . 4.—
15. Steuert - ,r*nnlk: Soseda Razumnika konjereja ....... 4.—
Zivnozdr. Lovro Tepi-na: Podkovstvo, pouk kovačem In konjerej-cem ....... 45.—