O nebeških lučcah 9Očka, poglejte no, koliko zvezdic, koliko lučc tu na nebu gorif Očka, povejte, kdo olja prilije njim in prižge jih, ko se zmrači! Kdo jih ugasne in v kraj spet pospravi, kadar nas zjutraj izza gore solnce oblije z zlatimi žarki?* »nSinko, to angelci božji store!"" vJoj, jojJ Ste videli, očka, kako je zvezdica švignila tfa čez nebo ?" nvVidel sem, sinko!uli — Mgasnila tam je! Veste li, kaj se zgodilo je z njo?u »^Angelček menda bil je neroden, pa je prekucnil lučco z višin; zvezdica se je v daljavo strkljala, padla je v temo zemskih nižin. A zaradi tega ni izgubljena: božji krilatec bri na zemljo zletel za njo je, da jo poišče in pa ponese nazaf na nebo. Spet jo posadil na prejšnje bo mesto, z olfem zalil, na novo prizgal v strahu, da Peter, hišnik nebeški, ne bi oštel ga in morda zlasal!"" TMar se v nebesih tudi lasajo? Potlef prifetno zgoraj pač ni!a VJ,Ne, ne/"' v zadregi oče popravi, BBsa/ se v nebesih tako ne godi! V pravlfici tef sem le jaz bil neroden; zdaj ti pa drugo bolfšo povem, toda prej spisano pošlfem v oceno — najbolj ucenim in modrim mozem!u