Celje - skladišče D-Per 545/1982 1119820632,MAR COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 10 Rogaška Slatina ' MareclMZ Pred nami so nove, zelo zahtevne izvozne obveznosti! Izvoziti moramo za 8,943.000 dolarjev Ko smo sprejemali okvirni gospodarski in finančni načrt naše steklarne za letošnje leto, smo sprejeli tudi izvozni plan. Po njem naj bi letos izvozili za 8 milijonov ameriških dolarjev ali za 371,250.000 dinarjev na konvertibilno tržišče, kar je za 6,6% več, kot smo uspeli izvoziti v letu 1981. Plan je temeljil na naših lanskih izvoznih dosežkih, saj smo od skupne prodaje kar 58% naše proizvodnje izvozili na tuja tržišča, in na naših sedanjih realnih ali stvarnih možnosti za prodajo na tujem. Ko so v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino SR Slovenije usklajevali vse izvozne plane v republiki, so ugotovili, da vsi ti plani skupaj še vedno prinašajo tako imenovani negativni saldo. Tak saldo pa bi pomenil manjši uvoz in s tem tudi nezanesljivo oskrbovanje našega gospodarstva z uvoznim reprodukcijskim materialom. Pokazal pa se je negativni saldo zaradi prenizko planiranega izvoza za letos in zaradi ogromnih želja po uvozu. Naše izvozne obveznosti so se povečale! V samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino so izračunali razlike med planiranim izvor zom in uvozom blaga, tako da bi zagotovili uvoz zares nujno potrebnega reprodukcijskega materiala in tekočih goriv in, seveda, da se hkrati tudi zagotovi pozitivni saldo med izvozom in uvozom. To pa je pomenilo za celotno slovensko gospodarstvo večje izvozne obveznosti. Povečanje izvoza je sicer od gospodarske veje do gospodarske veje ra- zlično. Slovensko gospodarstvo je razdeljeno v 26 enot za ekonomsko sodelovanje s tujino. Izračun povečanja izvoznih obveznosti temelji na lanskoletnem izvozu za posamezne enote in je od najmanj 17% do največ 37% v primerjavi z njim. pri tem so steklarne v VI. enoti, za katero je določeno povečanje izvoza za 19%. To pa je, seveda, tudi naši steklarni naložilo veliko večje izvozne obveznosti, kot smo jih planirali, in bo zato nujno vložiti veliko več naporov za uresničitev novih izvoznih obveznosti. Uresničevanje izvoznih obveznosti je nasploh za vse slovensko gospodarstvo letošnja glavna naloga. To velja tudi za nas. Če, namreč, dosežemo v Sloveniji postavljene obveznosti, potem bomo letos zagotovili pozitiven devizni saldo! Naše letošnje dopolnjene izvozne obveznosti so 8,943.000 ZDA dolarjev. In če računamo samo z izvozom na konvertibilno območje, to pomeni 404,955.200 dinarjev ali za 1,411.734 ZDA dolarjev ali za 65,504.457 dinarjev več, kot smo uspeli izvoziti v lanskem letu. S~~' \ Preberite! Pred vstopom v novo razvojno obdobje 2 Kljub velikemu povečanju stroškov uspešno poslovno leto 4 Skokovito naraščanje cen 5 Kako smo volili? 5 Učencem svetujemo, jim pomagamo in jih usmerjamo 8 Še dosti nalog za novo vodstvo 9 V februarju 1.368 delavcev 10 V spomin Jožeta Jankoviča 11 V spomin Ignaca Pelka 11 Janez Fiihreh 12 Vlado Medved 12 Rade Nikolič 12 172 kršilcev delovnih dolžnosti 13 Vzorno delovanje gasilcev 13 Brigada Steklarji YU 14 Ste lani prebrali kakšno knjigo? 14 Uspešno preteklo leto... 15 Nagradna križanka št. 93 16 Tabela št. 1: Primerjalni podatki o izvozu v januarju in februarju 1982 in 1981 (v ZDA dolarjih) Izvozni Izvoz Izvoz Indeksi Meseca plan 82 1982 1981 82/plan 82 1982/81 Januar Februar 745.000 745.000 892.456 606.510 500.292 546.291 119,7 81,0 178.0 111.0 Skupaj 1,490.000 1,498.966 1,046.583 100,5 143,0 Če pogledamo na diagram št. 1, ki kaže naše izvozne dosežke v zadnjih šestih letih in naše letošnje obveznosti,. vidimo, kako izvoz postaja vse pomembnejši in da bo letošnje povečanje izvoza v primerjavi z lanskoletnim skoraj največje, če izvzamemo njegovo povečanje iz leta 1977 v letu 1978 in iz leta 1978 v letu 1979. Seveda pa je letošnje povečanje izvoza v absolutnem dolarskem znesku zdaleč največje! Tako kot naša steklarna so tudi dru-. ge slovenske steklarne za letos prevzele povečanje izvoznih obveznosti v enakem deležu, čeprav letos konjunktura na svetovnem tržišču upada. Zato so sedaj izvozne možnosti močno drugačne od tistih v letih 1978 in 1979, ko je bila konjunktura velika in smo inozemske cene lahko povečali tudi do 25%... Žal so tisti časi mimo! In kakšne so izvozne obveznosti slovenskih steklarn? - Kakšne so letošnje izvozne obveznosti v ZDA dolarjih slovenskih steklarn in kolikšen je njihov delež v vsem načrtovanem izvozu teh steklarn, to je prikazano v diagramu št. 2! Največja izvozna obveznost je odpadla na steklarni Hrastnik in Rogaška Slatina, saj je njun delež v slovenskem izvozu steklarn na konvertibilna tržišča skupaj kar 87,7%. Poleg konvertibilnega tržišča pa imajo slovenske steklarne tudi izvozne obveznosti rih klirinška območja in sicer steklarna Hrastnik za 1,028.000 ZDA dolarjev in steklarna Slovenska Bistrica za 403.000 ZDA dolarjev ali skupaj za 1,431.000 ZDA dolarjev. Zatorej so letošnje izvozne obveznosti slovenskih steklarn 22,016.000 ZDA dolarjev, kar pomeni, da morajo kar 93,5% vse svoje proizvodnje za izvoz prodati na konvertibilnih tržiščih. Zato moremo'trditi, da sodijo po teh merilih slovenske steklarne med najuspešnejše slovenske izvoznike. Izpolnjevanje ižvoznih obveznosti in uresničitev planiranega salda v blagovni in devizni bilanci s tujino je prav gotovo osrednja naloga gospodarstva v letošnjem letu in pri tem je v ospredju izvoz na konvertibilna območja. Naša delovna organizacija je postala velik kolektiv; še zlasti zaradi narave svoje proizvodnje. Po nekaterih meri- Naloge so zahtevne, vendar moramo vložiti v njihovo uresničitev največji možni napor tako v organizaciji dela, v proizvodnji kakor tudi v prodaji. V letošnjih prvih dveh mesecih - januarju in februarju smo to nalogo dobro opravili. Predvsem zahvaljujoč januarju, medtem ko iz tabele št. 1 lahko razberemo, da novega, povečanega izvoznega plana v februarju nismo izpolnili! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. lih smo za velikoserijsko naravo viso-kokvalitetne ročne proizvodnje steklenih izdelkov že kar nekoliko preveliki. In tudi po samoupravni organiziranosti je steklarna obsežna, saj imamo že Diagram 1: Naraščanje naših izvoznih obveznosti v letih 1976-1982, pri čemer kgžejo indeksne vrednosti (verižni indeksi) levo nad stolpci povečanja izvoza v primerjavi s prejšnjim letom! n .9.5 •h 4 ti VNI Pi 2 CD rH čl o to o Verižni indeksi povedo povečanje izvoza v primerja-vi s prejšnjim letom (lo? indeks je pove- l2o Čanje za 7^1) 129 1 oo Naša delovna organizacija je... Pred vstopom v novo razvojno obdobje Minula leta so prinesla v poslovno in gospodarsko uspešnost naše delovne organizacija korenit preobrat. Tako imenovna sušna leta so za nami. Že tretje leto dosegamo dobre poslovne rezultate, zadovoljivo akumulacijo, precej smo povečali našeosebnedohodke. Vsa ta leta tudi nismo pozabili na razvoj. Novi obrat v Kozjem, zmesarna, nova sodobna kislinska polirnica in del brusilnice v Rogaški, novi poslovni prostori na podstrešju, kislinska polirnica in razširitev v Kozjem so velike pridobitve. Tudi nova samoupravna organiziranost steklarne je pomenila veliko spremembo. Toda obdobje, ki je pred nami, bo gotovo še bolj dinamično in zahtevno... Kako v bodoče..? devet temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Sedaj dosegamo zadovoljive poslovne in gospodarske rezultate. Za ilustracijo naj navedemo le nekaj podatkov za štiri naše proizvodne tozde! 1. • Dohodek na zaposlenega delavca se je lansko leto v primerjavi z letom 1979 povečal za 108,5% in je bil 379.664 dinarjev. i Akumulacija je dosegla v primerjavi z dohodkom lansko leto 21,6%, V letu 1980 je dosegla 18,3% in v letu 1979 8,3%. 3. V letu 1978 je bil povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca v naši steklarni za 30,3% manjši od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije, konec lanskega leta pa smo se v povprečnem mesečnem neto osebnem dohodku na zaposlenega v steklarni temu slovenskemu povprečju že skoraj približali. 4. Verjetno najzanimivejši podatek pa je, -da je v letu 1978 vsak zaposleni delavec v steklarni namenil za reprodukcijo, to je za akumulacijo in amortizacijo, po 2,17 takratnih povprečnih mesečnih neto dohodkov v gospodarstvu SR Slovenije. V letu 1980 je za te namene že izločil 5,8 takratnih povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov, lansko }eto pa je vsak delavec naše steklarne namenil reprodukciji že 7,9 povprečnih mesečnih neto oseb- nih dohodkov v slovenskem gospodarstvu! Vse to so zares zadovoljivi poslovni rezultati; precej boljši, kot je povprečje naše grupacije v SFRJ, pa tudi nekoliko boljše od povprečja te grupacije v SR Sloveniji... Zelo verjetno pa je to tudi tista zgornja meja, čez katero v bodoče najbrž ne bomo več zmogli. Zato se zastavlja vprašanje, kako v bodoče. Upoštevati razvoj tehnologije! Po drugi strani tudi ugotavljamo, da je svetovna steklarska tehnologija in s tem tudi steklarska industrija krenila po drugih poteh. Mnoge manjše steklarne, ki so gojile ročni način proizvodnje, so že zaprli. Tehnologija topljenja stekla in izdelovanja ter obdelovanja steklenih izdelkov je skokovito napredovala. Velikoserijska kvalitetna avtomatizirana proizvodnja je 'vse močnejša. Ker so se zaradi tega znižali stroški na enoto proizvodnje, postajajo izdelki vse cenejši pa tudi vse boljše kakovosti. Zato bo vse težje prodajati naše, že relativno drage, četudi ročno izdelane in kakovostne izdelke. Objektivne tržne in gospodarske zakonitosti zahtevajo, da se tudi mi prilagodimo razvojnim usmeritvam svetovne steklarske industrije... Vključite se v razpravo o razvoju! Zaradi vsega povedanega razumite ta prispevek le kot uvod v obsežne razprave, v katerih bomo sodelovali vsi člani našega steklarskega kolektiva, predno bomo odločali o nadalj- njem razvoju naše steklarne. Kmalu bo, namreč, nared investicijski elaborat, ki bo podrobneje opredelil naš razvoj. Kot veste, smo se odločili razširiti naše proizvodne zmogljivosti in pri tem upoštevati razvoj tehnologije v svetu. V prihodnjem letu naj bi pričeli z investicijo ali naložbo, ki bo prinesla v naše poslovanje velike spremembe. Pred nami so zato pomembne odločitve, saj bodo nove investicije po svojem obsegu, po svoji vrednosti in pomembnosti močno presegle vse dosedanje. Zato vas, cenjene sodelavke in cenjeni sodelavci, vabimo, da vsi sodelu- 0 jete v razpravi o predvidenih naložbah, saj gre za silno pomembne odločitve, pa zato prav nihče ne sme stati ob strani! Eden izmed osnovnih ciljev vsake organizirane skupnosti je njen obstoj. Tega pa brez ustreznega razvoja in prilagajanja okolju ter spreminjanja okolja ni... Zato sploh ne more biti dileme, ali smo za investiranje - torej za razvoj - li ne!? Vsako akumuliranje ali zbiranje in namenjanje dohodka za investicije ali naložbe pomeni, da trenutno porabljamo sicer manj, kot bi lahko, hkrati pa to pomeni tudi zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih, večjo potrošnjo in s tem tudi večje osebne dohodke v bodoče! Gospodarske in tržne zakonitosti so krute. To velja v toliko večji meri za našo delovno organizacijo, ki ustvarja skoraj 60 odstotkov celotnega prihodka s prodajo svojih izdelkov na tujih -izključno konvertibilnih - tržiščih. Zato bomo morali pri svojem razvoju upoštevati vse te zakonitosti, se jim prilagoditi in spremeniti nekatera naša mišljenja, navade in tradicije. O vsem tem bomo še obširneje pisali v naslednjih izdajah našega »Steklarja«. Od tega, kako bo celoten kolektiv sprejel svoje razvojne smeri, v kolikšni meri jih bo zares sprejel za svoje in nujne, pa bo v precejšnji meri odvisna naša poslovna uspešnost v prihodnje. Rezerve tudi v samoupravni organiziranosti... Ugotovili smo že, da je naša delovna organizacija po številu temeljnih organizacij velika. Sistem za ugotavljanje skupnega dohodka in njegovega razporejanja med tozde je glede na širok proizvodiii Sortiment precej zapleten. In večkrat smo že ugotovili ugotovili, da kakovost dohodkovnih odnosov pri nas še ni na tisti ravni, kot si jo želimo. Gotovo, namreč, drži, da bi bili popolnoma urejeni dohodkovni odnosi dodatna spodbuda za naše še boljše in uspešnejše delo ter gospodarjenje. Zato bomo morali zares vsi začeti razmiš- Diagram 2: Letošnje izvozne obveznosti slovenskih steklarn predstavljajo 20,585.000 ZDA dolarjev, delež steklarne Boris Kidrič pa je 8,943.000 ZDA dolarjev ali 43,5% loo.o % VSE SLOVENSKE STEKLARNE 2o,585.000 ZDA | g,4 9Ž Steklarna Slovenska Bistrica l,74o.ooo ZDA $ 3,5*# Steklarna Hrpelje 732.000 'ZDA 8 'o,4 f Steklarska šola 86.000 ZDA 8 ljati resnično tozdovsko, če se tako izrazim, vendar ne v negativnem pojmovanju te besede - to je, da bi se pri svojem delu, odločanju in gospodarjenju zapirali v preozke, tozdovske okvi- re, brez najtesnejše povezanosti in soodvisnosti vseh tozdov in delavcev v njih med seboj. Torej nas čaka v naslednjih mesecih in letih obilo dela in dogovarjanja. Za- to moramo poleg drugega tudi pripraviti široko javno razpravo pred sprejemanjem pomembnih razvojnih usmeritev rogaške steklarne! ZLATKO NOVAK Zaključni račun Steklarske šole za leto 1981 Kljub velikemu povečanju stroškov uspešno poslovno leto V letu 1981 je Steklarska šola ustvarila za skoraj 98 milijonov dinarjev celotnega prihodka ali za 38% več kot leto prej. Ker je hkrati porabila za več kot 35 milijonov dinarjev sredstev ali za 45% več kot v letu 1980, je ustvarila 62,5 milijona dinarjev dohodka ali za 34% več kot leto pred tem. In ker so obveznosti iz dohodka močno poskočile - kar za 127% - ter presegle 10 milijonov dinarjev in pol, je Steklarska šola ustvarila v letu za nekaj več kot 52 milijonov dinarjev čistega dohodka, to je za 24 odstotkov več kot v letu 1980. Primerjalne podatke o glavnih kazalcih gospodarjenja v letih 1981 in 1980 ter o planiranih za leto 1981 kaže tabela 1! Stroški precej večji od načrtovanih... Ze z gospodarskim načrtom za leto 1981 smo v Steklarski šoli planirali znatno povečanje stroškov. Vendar ne v takšni meri, kot so bila dejansko porabljena sredstva ali so bili vsi stroški poslovanja, saj so bili kar za 45% večji kot v letu 198Ö. Pri tako velikem povečanju so bili izdatki za surovine in razne materiale za 32% večji kot v letu 1980, medtem ko so se stroški za energijo - za elektriko, mazut, plin in nafto - povečali kar za 65% v primerjavi z letom 1980. In to v bistvu pri skoraj nepovečani porabi! Tako je bilo, na primer, porabljenih za mazut 3,965.364 dinarjev več kot v letu 1980, medtem ko je bila količinska poraba tega tekočega goriva v letu 1981 le za 66 ton večja od porabljene v letu 1980... Pa tudi za električno energijo smo morali odšteti 785.047 dinarjev več kot v letu 1980 pri skoraj nepovečani porabi!? V osebnih dohodkih blizu republiškega povprečja... Tudi vsi drugi poslovni stroški so bili lansko leto znatno večji kot v letu 1980. Predvsem velja to za razne proizvodne in neproizvodne storitve. Obračunana amortizacija za leto 1981 pa je bila večja kar za 40%. Kljub prikazanemu povečanju stroškov oziroma porabljenih sredstev pa smo v lanskem letu z uspešnim delom vendarle zabeležili dokaj zadovoljiv poslovni in gospodarski uspeh. To tu navkljub temu, da so se lani še občutno povečale obveznosti iz dohodka in da so se povečale predvsem zaradi zdravstvenega prispevka, ki je bil leto prej vsebovan v bruto osebnih dohodkih. Res pa je, da smo imeli v lanskem letu novih obveznosti iz dohodka za 1,550.000 dinarjev, ki nam jih leto prej kot šoli ni bilo treba plačevati! V razporeditvi čistega dohodka so Predno izdelek zapakiramo, ga je treba še enkrat skrbno preßledati... prikazana sredstva za osebne dohodke v znesku, ki je bil v letu 1981 dejansko izplačan za te namene. Prikazana so tudi sredstva, ki so bila izločena za stanovanjsko gradnjo in v sklad skupne porabe, v katerega smo poleg sredstev za regres, za jubilejne nagrade, za odpravnine in za druge namene razporedili še 600.000 dinarjev za stanovanjsko gradnjo, enoodstotni prispevek za krajevno skupnost Rogaška Slatina v znesku 520.635 dinarjev, za cestno obvoznico v Rogaški Slatini 130.800 dinarjev za 115.930 dinarjev za kmetijski prispevek. Iz tabele 2 je razvidno, da smo z izločitvijo sredstev za osebne dohodke na zaposlenega v lanskem letu dosegli povprečni mesečni bruto osebnih dohodek na zaposlenega v Steklarski šoli 14.821,08 dinarjev, oziroma povprečni mesečni neto osebni dohodek 10.940,57 dinarjev. Primerjava izplačanih osebnih dohodkov na zaposlenega pokaže, da je v ... potem izdelek zapakiramo v primeren karton... Tabela 1: Primerjalni kazalci o gospodarjenju Steklarske šole v letih 1981 in 1980, primerjani s planiranimi za leto 1981 (v dinarjih in indeksih!) Kazalci o gospodarjenju Uresničeno Planirano za leto 1981 Indeksi 1981 1981 V letu 1981 V letu 1980 1980 Pl. 81 Celotni prihodek 97,710.979 70,816.267 82,650.000 138 118,2 Porablena sredstva 35,172.828 24,173.796 28,771.000 145 122,2 Dohodek 62,538.151 46,642.471 53,879.000 134 116,1 Obveznosti iz dohodka 10,474.641 4,605.627 8,286.000 227 126,4 Čisti dohodek 52,063.510 42,036.844 45,593.000 124 114,2 Razporeditev čistega dohodka: - za osebne dohodke 39,510.297 . 30,909.247 34,850.000 128 113,3 - 'za stanovanjsko gradnjo 1,818.176 1,825.343 1,585.000 99 114,7 - za skupno porabo 3,041.865 3,294.149 2,198.000 92 138,4 - za poslovni sklad 6,755.100 5,308.468 6,152.000 127 109,8 - za rezervni sklad 938.072 699.637 808.000 134 116,1 * Tabela 2: Primerjalni podatki o povprečnem mesečnem bruto in neto osebnem dohodku na zaposlenega v Steklarski šoli v letih 1981 in 1980 (v dinarjih in indeksih!) Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega Izplačano Indeksi V letu 1981 V letu 1980 1981/80 Bruto 14.821,08 11.859,52 125 Neto 10.940,57 7.984,71 137 Kako posluje delavska restavracija? lanskem letu povprečni mesečni neto osebnih dohodek zaposlenega v Steklarski šoli zaostajal za povprečnim mesečnim neto osebnim dohodkom v gospodarstvu SR Slovenije (ki je bil 11.153 dinarjev!) le še za dva odstotka. To pa pomeni, da smo se končno le uspeli močno približati temu povprečju! Kljub prikazanim ugodnim poslovnim in gospodarskim rezultatom v letu 1981 pa je v naši delovni organizacij še vedno nekaj problemov, ki jih še vedno nismo uspeli zadovoljivo razrešiti in odpraviti, čeprav smo se z njimi ubadali v lanskem letu in že leto prej. V mislih imam še vedno nezadostno sodelovaAje vseh sodelavcev v samoupravljanju, nedorečeno usmeritev naše bodoče proizvodnje s poudarkom na povečevanju izvoza, neizdelan sistem nagrajevanja po delu in še vse premalo varčno porabo vseh vrst energije in materialov ter surovin. Če bomo v tem letu vse naštete probleme in iz njih izhajajoče naloge znali odpraviti oziroma izpolniti, potem nam bo dosti lažje doseči za letos sprejete poslovne in gospodarske cilje! FRUMENCIJ WEILGUNI Skokovito naraščanje cen Delavska restavracija steklarne je lansko leto poslovno in gospodarsko sklenila uspešno, saj ja celotni prihodek iz leta 1980 presegla za 55%, žal pa je ustvarila le toliko dohodka, da je zmogla s težavo pokriti najnujnejše - to je rezervni sklad, regres za letne dopuste delavcev, za njihove jubilejne nagrade za na njihovo toplo prehrano med delom. ... zložimo zapakirane izdelke v tako imenovane pancerke... V lanskem letu je kolektiv temeljne organizacije Delavska restavracija pripravil in ponudil 247.000 obrokov hrane, kar je veliko število. Pri tem pa smo imeli ničkoliko težav pri nakupo- ... varno shranjen v odpornih kartonih nadaljuje pot do kupcev na vse dele sveta! -foto Z. Novak vanju mesa in mesnih izdelkov, četudi so se ti podražili za več kot 50 odstotkov. In to, nadaljnje naraščanje cen, se še nadaljuje. Hrana se je podražila v letošnjih treh mesecih že za več kot 15 odstotkov, tako na primer svinjsko meso že za 40%. Preveč nas tudi obremenjujejo cene storitev, mislim na elektriko, vodo, ogrevanje, saj so cene mnogo višje... To pa se nam ne zdi prav, saj je zadosten in kakovosten topli obrok vendarle za vsakega delavca zelo pomemben. Pri vseh velikih podražitvah nam kljub njegovi novi ceni kakovosti toplega obroka ne bo mogoče izboljšati. Medtem ko v drugih delovnih organizacijah storijo vse, da čim manj obremenjujejo obrate družbene prehrane z visokimi cenami storitev, imam pri nas občutek, kakor da hočejo nekateri zaslužiti na račun našega tozda!? Težave so letos nastopile tudi pri vzdrževanju počitniških hišic. Doho- dek je minimalen, vseeno pa je treba najnujnejše postoriti. Vsakoletno spomladansko čiščenje, popravilo elementov, štedilnikov, vodnih grelnikov, pip ter nujni drugi pregledi, pleskanje žaluzij itn. zahtevajo veliko denarja. Zato mislim, da bomo morali za letos organizirati prostovoljno delo za vsa ta opravila. Drugače ne vidim rešitve! SIMON HRUP Pred vami so spiski naših novih delegatov... Kako smo volili? V četrtek, 11. marca, smo tudi delavci steklarne, tako kakor vsi delovni ljudje v SR Sloveniji, na volitvah izbrali svoje zastopnike oziroma delegate v skupščino družbenopolitične skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Udeležba na volitvah, resen pristop pri glasovanju in izidi volitev, saj je bilo malo neveljavnih glasovnic, dokazujejo, kako se samoupravljalska zavest v steklarni krepi in da se delavci zavedamo pomembnosti delegatskega odločanja. Volitve so pa tudi potrdile dobro pripravo oziroma celoten predkandidacijski in kandidacijski postopek, saj so dobili vsi delegati potrebno število glasov. In udeležba na volitvah je dosegla 89%. Volili niso le tisti sodelavci, ki so bili tisti četrtek na bolniškem ali na rednem dopustu, ali pa so bili na službenem potovanju. Izidi volitev v posmeznih temeljnih samoupravnih skupnostih oziroma na posameznih voliščih so bili naslednji: Tozd Osnovna izdelava V volilnem spisku tozda Osnovna izdelava - volišče 1 - je bilo vpisanih 420 volilcev, glasovalo pa jih je 376 ali Za označevanje stekla je potrebna mehka, mirna in izurjena roka! - foto Z. Novak 89,5%.«Delegati so dobili za posamezne delegacije naslednje število glasov: Delegacija za zbor združenega dela skupščine občine Šmarje pri Jelšah: 1. Viktor Bukvič - 275 glasov, 2. Franc Galun - 285, 3. Stanko Krofi - 278, 4. Martin Perkovič - 267, 5. Dinko Pesič - 277, 6. Stanko Podhraški - 281, 7. Tomo Selitaj - 263, 8. Venčeslav Srbčič - 272, 9. Anton Širec - 281 glasov.' Delegati za samoupravno interesno skupnost otroškega varstva: 1. Jože Hrepevnik - 302 glasova, 2. Valant Klasič - 302, 3. Anton Kokolj - 302, 4. Jože Majcenič - 304, 5. Štefan Mašera - 301, 6. Mato Sabljak - 302, 7. Milan Žgajner - 302 glasova.’ Delegati za samoupravno interesno skupnost zdravstva: 1. Jože Čoh - 300 glasov, 2. Vinko Čuka - 301, 3. Marjan Gretič - 302, 4. Ivan Herček - 301, 5. Ivan Kamenšek - 299, 6. Franc Kidrič - 301, 7. Jože Kovačič - 302 glasova. Delegati za samoupravno interesno skujJhost telesne kulture: 1. Branko Cesarec - 303 glasove, 2. Alojz Franc - 302, 3. Ivan Furjan - 302, 4. Stanko Grahovar - 301, 5. Josip Mališ - 301, 6. Dušan Petreski - 302, 7. Franc Stančiču - 301 glas. Delegati za samoupravno interesno skupnost raziskovalne dejavnosti: 1. Dimitrij Dolšek - 306 glasov, 2. Ilija Ivankovič - 306, 3. Janez Kunštek -306, 4. Leopold Ogrizek - 306, 5. Vinko Špiljak- 306, 6. Jože Brabič - 306, 7. Franc Zupanec - 307 glasov. Ali bi lahko ogrevali naše poslovne prostore tudi kako drugače? - foto Z. Novak Delegati za samoupravne interesne skupnosti invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in stanovanjskega gospodarstva: 1. Drago Boršič - 306 glasov, 2. Viktor Krklec - 305, 3. Jože Krušič - 305, 4. Vinko Plavčak - 305,5. Jože Podhraški - 304, 6. Anton Rajher - 304,-7. Drago Štefanec - 304, 8. Josip Stih - 303, 9. Vlado Štih - 303 glasove. Delegati za samoupravno interesno skupnost kulture: 1. Tomo Bastašič -300 glasov, 2. Franjo Burovič - 300, 3. Erih Mašera - 301, 4. Anton Mikša -300, 5. Anton Mrkša - 301, 6. Mirko Štih - 301, 7. Miroslav Žekar - 300 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva: 1. Zvonko Čanaki - 301 glas, 2. Vlado Čonžek - 300, 3. Franc Drofenik - 299, 4. Josip Grahovar - 301, 5. Dragan Nikolič - 300, 6. Jože Posl - 300, 7. Avgust Strašek - 298 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost vzgoje in izobraževanja: 1. Vlado Bratuš - 304 glasove, 2. Rudi Fenko - 303, 3. Slavko Jagarinec - 303, 4. Jože Cerovski - 304, 5. Franc Ka-menšek - 302, 6. Stanko Ogrizek - 302, 7. Franc Zupanič - 302 glasova. Tozd Dodelava V volilnem spisku tozda Dodelava -volišče 2 - je bilo vpisanih 169 volilcev, glasovalo pa jih je 159 ali 94,1%. Delegati so dobili za posamezne delegacije naslednje število glasov. Delegacija za zbor združenega dela: 1. Viktorija Bek - 120 glasov, 2. Ciril Boršič - 131, 3. Franc Hrepevnik -125, 4. Marijana Humski - 115, 5. Leonard Kecur - 107, 6. Branko Mikuljan - 119, 7. Zvonko Podkoritnik - 120 glasov. Delegati za samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja: 1. Josipa Ba-bojelič - 128 glasov, 2. Olga Firer- 129* 3. Jurij Gobec - 129, 4. Erika Mikša -129, 5. Milica Mikša - 126, 6. Drago Stančič - 131, 7. Ivanka Škrablin - 131, 8. Martin Skale - 128, 9. Marija Vnučec -131 glasov. Delegati za samoupravni interesni skupnosti Zdravstva in socialnega skrbstva: 1. Drago Dimeč -130 glasov, 2. Jurij Fric - 126, 3. Jožica Galun -132, 4. Vlado Gorišek - 130, 5. Marjan Lgnger - 133, 6. Josipa Očko - 132, 7. Zdenka Petek - 131, 8. Albina Plevnik - 130, 9. Anton Škorc - 136 glasov. Delegati za samoupravni interesni skupnosti telesne kulture in kulture: 1. Martin Anderliž - 129 glasov, 2. Milica Bračun - 129, 3. Majda Drofenik - , 131, 4. Slavko Gajšek - 128, 5. Branka Gluhak - 131, 6. Ruža Mališ - 128, 7. Kristina Sovine - 130, 8. Zlatko Stan ček -134,9. Zofija Žerjav -130 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost raziskovalne dejavnosti: 1. Ivan Bračun - 133 glasov; 2. Hilda Čakš - 126, 3. Angela Firer - 130, 4. Marija Gobec - 130, 5. Alojzija Kregar - 128, 6. Jerica Lorber - 128, 7. Adolf Peer - 133 glasov. Delegati za samoupravne interesne skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in stanovanjskega gospodarstva: 1. Alojzija Čoh - 129 glasov, 2. Leopold Goričan -130, 3. Metka Madile - 133, 4. Vjeko-slav Mikša - 128, 5. Franc Kovačič -132, 6. Vojo Obradovič - 129,7. Alojzija Osrečki - 128, 8. Avgust Stiplovšek -132, 9. Frančiška Žerak - 127 glasov. Tozd Kristal V volilnem spisku tozda Kristal -volišče 3 - je bilo vpisanih 366 volilcev, glasovalo pa jih je 315 ali 86,1%. Delegati so dobili za posamezne delegacije naslednje število glasov: Delegacija za zbor združenega dela: 1. Drago Aleksič - 299 glasov, 2. Slavko Čoh - 267, 3. Leon Drimel - 281, 4. Slavko Gajšek - 271, 5. Martin Kampuš - 264, 6. Ivan Kidrič - 271, 7. Milo-rad Kračun - 279 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost otroškega varstva: 1. Mira Frešer - 279 glasov, 2. Anica Halužan -281, 3. Anica Kučuš - 280, 4. Marija Polajžer - 278, 5. Stanko Prah - 280, 6. Vera Tominc - 277, 7. Anica Vehovar -281 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost zdravstva: l.Anita Čoh - 281 glasov, 2. Marija Gašparič - 281, 3. Martin Jagodič - 281, 4. Marjana Kovač - 280, 5. Mira Kralj - 281, 6. Marija Pelko - 281, 7. Irena Strašek - 278 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost telesne kulture: 1. Mirko Cvetila - 277 glasov, 2. Zvezdana Dan-gubič - 279, 3. Martin Jagodič - 281, 4. Jože Jutriša - 280, 5. Stjepan Krklec -281, 6. Rihard Melcer- 280, 7. Bojan Oberski - 278 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost raziskovalne dejavnosti 1. Anton Gorišek - 279 glasov, 2. Marija Gradecki - 279, 3. Ivan Kidrič - 276, 4. Leopold Pelko - 280, 5. Zdravko Prgin - 277, 6. Vladimir Ratej - 279, 7. Marija Stančič - 277 glasov. Delegati za samoupravne interesne skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja, zaposlovanja in stanovanjskega gospodarstva: 1. Janez An-dolšek - 279 glasov, 2. Vida Antolinc - 278, 3. Vlado Gorišek - 279, 4. Branka Esih - 278, 5. Sonja Kogovšek - 280, 6. Josip Kovačič - 280, 7. Jože Kregar - 279, 8. Jože Lovrenčak - 281, 9. Edvard Plemenitaš - 278, 10. Brigita Pongra-čič - 280,11. Ivanka Poredski - 279,12. Alojz Poš - 277, 13. Jože Stančič - 279, 14. Ivan Šestan - 280, 15. Marjan Tkalec - 278 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost kulture: 1. Karli Holšek -278 glasov, 2. Marjana Kahrimanovič -279, 3. Hermina Klasič - 274, 4. Alojz Kuhale - 279, 5. Ivan Kučiš - 279, 6. Rosita Majcenič - 279, 7. Brona Marko-vinovič - 279 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva: 1. Ivanka Boroš - 281 glasov, 2. Dragica Čoh - 281, 3. Peter Drifenik - 281, 4. Alenka Kozlevčar - 280, 5. Dragica Otorepec — 281, 6. Alojz Sekirnik - 280, 7. Stanka Vodušek - 279 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost vzgoje in izobraževanje: 1. Vlado Hrup - 280 glasov, 2. Marinka Leneger - 279, 3. Katica Mikša - 279,4. Marija Pale-Kosovec - 278, 5. Miroslav Podhraški - 277, 6. Maks Terčič - 277, 7. Milena Zupanc - 277 glasov. Tozd Dekor Kozje V volilnem spisku tozda Dekor Ko-zej - volišče 4 - je bilo vpisanih 139 volilcev, glasovalo pa jih je 122 ali 87,8%. Delegati so dobili za posamezne delegacije naslednje število glasov: Delegacija za zbor združenega dela: 1. Herman Čebular - 93 glasov, 2. Jože Fridl - 101, 3. Anton Jošt - 109, 4. Franc Rajterič - 84, 5. Žalika Rupret -92, 6. Albin Sinkovič - 89,*7. Jožica Štefančič - 98, 8. Drago Ulčnik - 98, 9. Romana Vrtovšek - 86 glasov. Delegati za samoupravne interesne skupnosti: otroškega varstva, zdravstva, telesne kulture, pokojninsko-invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva, zaposlovanja, kulture, socialnega skrbstva ter vzgoje in izobraževanja: 1. Lidija Be-ber - 98 glasov, 2. Peter Centrih - 103, 3. Ignac Franko - 104, 4. Marica Jug -104, 5. Angela Kladušek - 101, 6. Marjana Klakočer -r 105, 7. Slavko Klavžar - 106, 8. Željo Kolar - 99, 9. Mirjana Koruznjak - 121, 10. Vlado Levstik -103, 11. Vlado Možek - 101, 12. Nevenka Strnad - 104, 13. Milan Tutnjevič -102, 14. Dragica Viduščak - 106, 15. Marija Zakošek -105 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost raziskovalcev dejavnosti: 1. Franc Jug - 99 glasov, 2. Anton Kramer - 99, 3. Josipa Krošlin - 98, 4. Vili Plevnik - 101, 5. Erna Sukič - 106, 6. Franc Šumej - 106, 7. Štefica Vrhovski - 96 glasov. Tozd Servisne dejavnosti V volilnem spisku tozda Servisne dejavnosti - volišče 5 - je bilo vpisanih 75 volilcev, glasovalo pa jih je 71 ali 94,7%. Delegati so dobili za delegaciji naslednje število glasov: Delegacija za zbor združenega dela: 1. Boris Firer - 68 glasov, 2. Vinko Govedič - 66, 3. Drago Mlinar - 68, 4. Jože Ogrinc - 69, 5. Karel Pirš - 67, 6. Peter Razpotnik -*64, 7. Marjan Šimek - 61 glasov. Delegati za skupno delegacijo vseh samoupravnih interesnih skupnosti: 1. Janko Anderlič - 62 glasov, 2. Ivan Dolšak - 62, 3. Ivan Grobin - 62, 4. Stanko Habijanič - 62, 5. Martin Jan-žek - 62, 6. Martin Jurlina - 62, 7. Anton Koražija - 62, 8. Vjekoslav Mikša -62, 9. Edo Petek - 62, 10. Stefan Petek - 62, 11. Drago Podhraški - 62,12. Jože Škrabi - 62, 13. Silvo Šipec - 62, 14. Vjekoslav - 62, 15. Jože Verk - 62 glasov. Delovna skupnost skupnih služb V volilnem spisku delovne skupnosti skupnih služb - volišče 7 - je bilo vpisanih 178 volilcev, glasovalo pa jih je 158 ali 88,8%. Delegati so dobili za posamezne delegacije naslednje število glasov: Delegacija za zbor združenega dela: 1. Vera Anderlič - 142 glasov, 2. Anica Bernard - 140, 3. Ljudmila Mašera -139, 4. Mladen Metlič - 144, 5. Franjo Podhraški - 143, 6. Franc Vehovar -142, 7. Josip Žnidarec - 139 glasov. Delegati za samoupravni interesni skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja in zaposlovanja: 1. Daniel Drenski - 144 glasov, 2. Vera Fer-čec - 140, 3. Andrija Gašparič - 142, 4. Franc Gobec - 144, 5. Martina Halužan - 145, 6. Franc Jankovič - 143|7iEltru-da Oblak - 142, 8. Franc Podhraški -146, 9. Ivan Koražija - 142,10. Nevenka Posavec - 143, 11. Magda Prah - 144, 12. Ida Siter - 143, 13, Zdenka Siter -142, 14. Branko Stojsavljevič - 143, 15. Milena Štrufclec - 143 glasov. Delegati za samoupravni interesni skupnosti zdravstva in socialnega skrbstva: 1. Slobodan Andjelič - 142 glasov, 2. Branka Dimeč - 146,3. Tugomer Kladnik - 146, 4. Erih Lešnik -149, 5. Milan Levstik - 143, 6. Jože Lončaič - 143, 7. Luka Luldjulaj - 141, 8. Franc Srbčič - 145, 9. Ljuba Tišma -145 glasov. Delegati za samoupravni interesni skupnosti kulture in telesne kulture: 1. Ivan Boroš - 146 glasov, 2. Irena Jutriša - 142, 3. Vera Kodelič L 143, 4. Zlatko Novak - 142, 5. Stipe Pešič -141, 6. Frančiška Šinko - 144, 7. Marko Trunkelj - 143, 8. Mirko Trunkelj - 144, 9. Tihomir Tomič - 143 glasov. Delegati za samoupravno interesno skupnost raziskovalne dejavnosti: 1. Franc Berk - 144 glasov, 2. Erika Bur-sač - 144, 3. Andrej Dolšak - 144, 4. Biserka Farkaš - 144; 5. Greta Kampuš - 144, 6. Milan Levstik - 141, 7. Štefanija Novak. Kaj pa volitve v organe samoupravljanja tozdov in delovne skupnosti skupnih služb? Konec marca ali točneje v sredo, 31. marca, pa smo imeli v steklarni še ene volitve in sicer v organe samoupravljanja temeljnih organizacij ter delovne skupnosti skupnih služb. Ko smo končevali redakcijo te izdaje »Steklarja«, smo si zaželeli, kakor so si želeli vsi drugi, ki so kakor koli sodelovali v pripravah na te volitve, naj bi bila tudi na njih udeležba najmanj takšna, kakršna je bila na volitvah sredi marca. To pač zato, ker smo pred dnevi volili svoje delegate, ki nas bodo naslednji dve leti zastopali pri odločanju v naših delovnih okoljih! O izidu teh, pred nekaj dnevi opravljenih volitvah, bomo poročali enako nadrobno, kakor smo predstavili v tem prikazu volilne izide za delegacije v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti! UREDNIŠTVO Kaj in kako delamo v Domu učencev Steklarske šole? Učencem svetujemo, jim pomagamo in jih usmerjamo Domovi za učence so pomembna družbena središča za vzgajanje mladih'osebnosti. Vzgoja v domovih za učence je nerazdelna sestavina vzgojno-izobraževalnega sistema. Upošteva in nadaljuje družinsko, predšolsko in šolsko vzgojo. In poti pri vzgoji iščemo v sintezi ali spajanju posameznika ter skupnosti, v dialektični prepletenosti obeh in ob upoštevanju ter zavesti, da so posa-mezhik, vzgojna skupina in vzgojitelj enakovredni subjekti oziroma osebnosti. Polletni učni uspeh V Domu učencev Steklarske šole je 65 učencev, med katerimi jih je doseglo pozitivni učni uspeh ob polletju 35 ali 53,85 odstotka, medtem ko je bil delež učencev s pozitivnim učnim uspehom v prvi redovalni konferenci 35,38% ... Torej se je v drugi redovalni konferenci učni uspeh izboljšal za 18,47 odstotka. Zaradi slabega učnega uspeha smo takoj po prvi redovalni konferenci uvedli dodatne učne ure za učence z eno negativno oceno ali z več negativnimi ocenami. V domu smo organizirali medsebojno pomoč učencev pri učenju, delo v majhnih skupinah in vzgojiteljevo posamično'delo ali njegovo delo z majhnimi skupinami učencev. Nekaterim učencem I. letnika smo zaradi velikega števila negativnih ocen predlagali preusmeritev v skrajšani program ali pa zaposlitev v delovni organizaciji. Večina učencev preživi ves svoj prosti čas v domu, zato ima dom vlogo osrednjega oblikovalca učenčeve osebnosti. Te vloge pa ne more opravljati brez učenčeve lastne zavzetosti in dejavnosti. Žato sta vzgojitelj in učenec v fazah vzgojnoizobraževalnega procesa enakopravni osebnosti, ko uresničujeta program vzgojno-izobraževalnega dela. Le-to, namreč, vključuje sestäviiie družbenomoralne, intelektualni, dilovne, politehnične, estetske, telesne in higienske zdravstvene vzgoje in se vsebinsko, oblikovno, organizacijsko pa tudi drugače medsebojno prepletajo in druga drugo dialektično dopolnjujejo. Vzgojni program za prvo polletje je bil - razen manjših odstopanj, ki so nujna zaradi prilagajanja vzgojnega dela določenim situacijam ali razmeram, ki jih narekujejo okoliščine v celoti uresničen. Pri njegovem uresniče- Q vanju je prevladovala skupinska oblika dela ter metoda razlage in pogovora. Prireditve, predavanja, pomembnejši dogodki V domu učencev smo ob dnevu republike organizirali proslavo, kulturni program zanjo pa je pripravila komisija za kulturo skupaj z dramsko-recita-torsko sekcijo pod vodstvom Milke Dobravc. Učenci so si ogledali štiri gledališke predstave v Šmarju pri Jelšah in v Mariboru. Pripravili so tudi kviz ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju. Osnovna organizacija SZMS v domu je pripravila predavanje za vse učence o Jugoslaviji in politiki neuvrščenosti, glasilsko društvo Steklarske šole pa je pripravilo predavanje o požarni varnosti in uporabi glasilnih aparatov. Učenci so pripravili tudi novoletno prireditev s plesom. Sodelovanje s šolo in starši Ker sta šola in dom v isti stavbi, je sodelovanje med njima možno in resnično dobro. Tako poteka med šolo in domom medsebojno komuniciranje ali izmenjavanje informacij o učencih ter njihovih težavah. Na prvem roditeljskem sestanku smo starše seznanili z bivalnimi pogoji in razmerami v domu, z domskim in dnevnim delom ter z višino oskrbnine v domu za 30 dni. Prosti čas preživljajo učenci v številnih organiziranih športnih sekcijah, ki jih je v prvi polovici šolskega leta delovalo kar sedem - atletika, nogomet, streljanje, judo s samoobrambo, košarka, rokomet in šah. Razep tega so se učenci vključevali še v razne krožke in tečaje, kot so: marksistični krožek, recitatorski krožek, dramski krožek, fotografski krožek in plesni tečaj. Naši učenci se udeležujejo področnih tekmovanj domov celjske regije. Na polletni konferenci domske skupnosti v začetku marca letos so bili za uspešno delo v šoli, za prizadevnost in aktivnost v vzgojnih skupinah, v interesnih dejavnostih, v domski skupnosti nekateri učenci pisme-o pohvaljeni oziroma nagrajeni s knjižnimi nagradami. Težave pri vzgojnem delu... Vzgojne skupine so heterogene ali raznovrstne, naj jih gledamo po spolu, starosti, letniku šolanja ali šolskem urniku, kar povzroča težave pri načrtovanju in uresničevanju vzgojnega programa. Težave pri tem predstavlja tudi okoliščina, da v bistvu vzgojitelj dela z obema skupinama, pa zato običajen koncept dela vzgojitelj - vzgojna skupina v tem primeru ni možen. Zato je premalo časa za individualno ali posamično vzgojno delo, da bolj spoznaš učenca, njegove težave, da mu svetuješ, pomagaš in ga usmerjaš. MIROSLAV BRADIC, vodja doma Občni zbor osnovne organizacije sindikata Steklarske šole Še dosti nalog za novo vodstvo V soboto, 27. februarja, je bila v Steklarski šoli volilna konferenca osnovne organizacije zveze sindikatov šole. To je bila tudi priložnost, da smo obeležili bližajoči se praznik - dan žena. Za predsednika trinajstčlanskega izvršnega odbora so izvolili Antona Klokočvevnika, delavcem, ki so v Steklarski šoli oziroma ki delajo že deset, dvajset in trideset let, pa so razdelili jubilejne nagrade. Učenci na obisku pri enoti JLA... Priložnost za potešitev raznoterih zvedavosti! Navzoče je pozdravil predsednik do-takratnega izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Šole Trajko Sa-rafilovski ih v poročilu orisal delo izvršnega odbora v preteklem letu. Sindikalna organizacija se je izkazala z nekaj solidarnostnimi akcijami, njen izvršni odbor je odigral pomembno vlogo pri izvedbi akcije NNNP 81 in z vso resnostjo opravil vse postopke v zvezi z evidentiranjem in kandidiranjem kandidatov za nedavne volitve. Poročevalec je tudi povedal, kako je izvršni odbor organiziral izlet na Koza-ro in v Jasenovac, da bi na tak način mogli zlasti mlajši sodelavci spoznati najbolj mračne dni naše revolucije in zloglasno jasenovačko taborišče. Potožil je, ker je bil odziv skromen. Ni znal odgovoriti na vprašanje, zakaj se sodelavci ne udeležujejo takšnih izletov, takšnih skupnih srečanj, čeprav so taki dogodki zelo koristni za vsakega delavca, še zlasti za mlajše... Pri tem je vprašal, zakaj je tako, ali res he najdemo več časa za prijatelje in tovariše, ali smo si res že tako tuji, da lahko le še delamo skupaj? Končal je svoje misli o tem z vprašanjem, ali nas res združuje le še materialna plat življenja? V nadaljevanju je tovariš Sarafilov-ski kritično ocenil delo izvršnega odbora. Poudaril je, da smo premalo na- redili za izobraževanje sodelavcev. Dolgo se, namreč, že pogovarjamo o tem, kako je nujno mlade delavce, ki pridejo v Steklarsko šolo, seznaniti z osnovami samoupravljanja v njej, z ha-šimi prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo, saj se zavedamo, da le človek, ki dodobra pozna bistvo našega družbenopolitičnega sistema, lahko v njem ustvarjalno, zavestno in odgovorno sodeluje... Žal pa, je poudaril, za izobraževanje nismo zadosti naredili, pa ostaja to ena med osrednjimi nalogami sindikalne organizacije za naslednje obdobje. Med nalogami, ki ostajajo še vedno neizpolnjene, je tudi ureditev organiziranega letnega oddiha naših delavcev. To je problem, ki nas tare že leta, ven- dar mu nikakor ne moremo dö živega... In Trajko Sarafilovski se je vprašal, če ni za vse to krivo tudi premajhno zanimanje sodelavcev za takšen način letovanja. Na volitvah, ki sč> sledile poročilu in izrečenih'razrešnicah izvršnemu odboru in nadzornemu odboru, smo izvolili nove člane izvršnega odbora, ki bodo naslednji dve leti poskušali narediti, kar še niso uspeli organi sindikalne organizacije in vse njeno članstvo v preteklem mandatnem obdobju. Volitve so bile javne in v novi izvršni odbor so bili izvoljeni: za predsednika Anton Klokočvevnik, za blagajnika Drago Gašparič ter za člane Stjepan Bukvič, Štefka Cerovski, Janez Colnarič, Magda Kitak, Vlado Kovač, Ivan Kovačec, Martin Krumpak, Dragoljub Mitrovič, Slavka Rampre, Ivah Štefančič in Marija Tramšek, medtem ko so bili izvoljeni v nadzorni odbor Adolf Polšak, Trajko Sarafilovski in Mirko Župančič. Po krajši razpravi in razdelitvi jubilejnih nagrad za desetletno, dvajsetletno ali tridesetletno delovno dobo delavcev je bil'še krajši kulturni spored, ki so ga skupaj s pedagoškimi delavci pripravili učenci našč šole ob dnevu žena. Vse zaposlene matere, žene in dekleta pa so prejele skromna, a prisrčna darila. Volilna konferenca sindikata in proslava osmega marca sta se, kakor je to že v navadi, končali z družabnim srečanjem. .. BOSILKA PRAH V februarju 1.368 delavcev Kadrovske zanimivosti V februarju je bilo v naši steklarni zaposlenih 1.368 delavcev in sicer po podatkih za zadnji dan tega meseca v tozdu Osnovha izdelava 416, v tozdu Dodelava 169, v tozdu Kristal 364, v tozdu Dekor Kozje 136, v tozdu Servisne dejavnosti 75, v tozdu Delavska restavracija 19, v tozdu Naše staklo Beograd 13 in v delovni skupnosti skupnih služb 176. Prišli V februarju so prišli med nas ali pa bili prerazporejeni na nova dela in nove naloge naslednji delavci: v tozd Osnovna izdelava za odnašalce Drago Bedenikovič, Vinko Kidrič, Stjepan Krivec in Branko Miklaužič ter za kro-gličarja Ratko Ovčarič; v tozd Dodelava za brusilca v grobi brusilnici Štefan Fric in za brisalki stekla Marija Lončarič in Milena Madile; v tozd Kristal za steklobrusilce Igor Inkret, Milica Kun-štek in Ana Pavič; v tozd Dekor v Kozjem za obratnega elektrikarja Viljem Plevnik, za skaldiščno delavko Marija Brečko, za steklobrusilko Marija Smalčič, za brusilca v grobi brusilnici Jože Kunej, za polirca Peter Centrih in za čistilko Jožefa Šušterič; v delovno skupnost skupnih služb za tehnično pripravo dokumentacije Marko Trun-kelj in za referenta za rekreacijo Stipe Pešič. Vsem novim članom našega kolektiva želimo mnogo delpVnih uspehov in obilo osebnegd zadovoljstva . ' A Odšli V februarju so odšli iz našega kolektiva ali bili preporazdeljeni na druga dela in naloge naslednji delavci: iz tozda Osnovna izdelava odnašalec Štefan Potočnik zaradi odpovedi, krogli ■ Takole se izpušča stekleno maso iz peči! -foto Z. Novak čarji Josip Humski zaradi smrti in Marijan Mateuš tir Branko Zagorščak za ■ radi odpovedi, mojster Radomir Nikolič zaradi upokojitve in mojster Stipe Pešič zaradi premestitve; iz tozda Dodelava ' brusilca I v grobi brusilnici Martin Belcer in Vlado Medved zaradi upokojitve, skupinovodja v kart. Janez Firer in brisalka stekla Ljiljana Ferbišek zaradi izključitve; iz tozda Dekor v Kozjem steklobrusilka Ana Pavič Zaradi premestitve v tozd Kristal; iz tozda Servisne dejavnosti zidar Anton Šeligo zaradi upokojitve. Rodili so se V februarju so se po zbranih podatkih rodili našim sodelavcem: Ksenija Boršič - hči Sofije, Vanja Grujič - hči Ande, Boštjan Hladnik - sin Jožefa, Marinka Kunej - hči Jožefa, Damir Mikša - sin Milice in Bernardka Škor-jak - hči Cecilije. Vsem novorojenčkom želimo mnogo sreče v življenju, staršem pa za veseli dogodek iskreno čestitamo! Poročile so se Po razpoložljivih podatkih so se v februarju poročile tri naše sodelavke: Cvetka Artič - poročena Drozg, Milica Kitak - poročena Mikša in Sofija Žerjav - poročena Boršič. Vsem sodelavkam želimo na novi življenjski poti mnogo šreče! ZDENKA SITeK V spomin Jožeta Jankoviča Vse delavce steklarne je presunilo sporočilo, da je 26. februarja iznenada preminil naš dolgoletni sodelavec Jože Jankovič. Jože Jankovič se je rodil v Rogaški Slatini 5. junija 1931 v stekla-ski družini. Kakor je to storil že njegov oče, se je tudi Jože zapisal stekiastvu in pred petintrideseti-' mi leti začel z delom pri peči. Najprej je bil krogličar, potem je bil pomočnik. Toda njegovo zanimanje za steklarstvo je preraslo željo po oblikovanju, saj je hotel stekleno maso tudi izdelovati, izboljševati. In ker se je ta njegova želja skladala z razvijanjem tehnologije steklarne, ga je njegov kolektiv poslal na šolanje v steklarsko šolo v ZR Nemčijo, kjer je praktičnemu znanju dodal še teoretično. Tako je Jože »fajfo« zamenjal z delom za izboljšanje tehnologije topljenja, za iskanje novih delovnih prijemov pri pečeh in za vzgajanje steklarskega kadra. Potem je bil dolga leta tehnični vodja v naši delovni organizaciji. Tudi na političnem in samoupravnem področju je bil Jože Jankovič silno dejaven. Bil je predsednik delavskega sveta v letih, ko smo sprejemali pomembne poslovne in razvojne odločitve, in zelo delaven član zveze komunistov. Jankovičeva življenjska pot je bila zelo razgibana in ustvarjalna. Razdajal se je na vse strani, pa mu je tudi zdravje kmalu opešalo. Zato se je moral mnogo premlad in- validsko upokojiti. Tako smo upali, da se mu bo zdravje zato izboljšalo, a - žal - ni bilo tako. Umrl je mnogo prezgodaj, nepričakovno. Njegova smrt je prizadela vse njegove sodelavce, prijatelje in še zlasti vse njegove najbližje, sorodnike in tudi številne prijatelje. Vsi, ki so ga imeli radi, so ga pospremili na njegovi zadnji poti. V imenu steklarne se je od njega poslovil direktor Vojo Djinovski. Nekdanjega sodelavca Jožeta Jankoviča bomo še dolgo pogrešali ter ga ohranili v trajnem spominu. Poslednjič se mu na ta način zahvaljujemo za vse njegovo požrtvovalno delo in za njegov neprecenljiv prispevek k razvoju naše delovne organizacije. Njegovim svojcem, sorodnikom in znancem pa še enkrat izrekamo sožalje.! SODELAVCI Ignaca Pelka - Vest, o nenadni smrti delovnega tovariša Ignaca Pelka nas je vse zelo prizadela! Pokojni Ignac Pelko se je rodil 26. julija 1911 v Ratanski vasi. Leto 1949 je bilo zanj pomemben mejnik na njegovi življenjski poti, saj je takrat prišel kot mlad delavec v našo steklarno in se pridružil drugim delavcem, da bi poma- gal obnavljati med vojno prizadeto in porušeno domovino. Pomagal je graditi veliko steklamiško zgradbo in nove steklarske peči. Izučil se je za zidarskega in šamo-terskega delavca, si v tem pridobil poklic in uspešno končal s strokovnim izpitom usposabljanje za taka dela. Od leta 1956 do leta 1959 je Ignac delal pri Splošnem gradbenem podjetju v Rogaški Slatini, v katerem so tiste čase združili vso grad-' beno dejavnost in bil tam, dokler steklarna ni potrebovala sposobne ekipe za nadaljnjo gradnjo in vzdrževanje steklarskih peči. Takrat se je vrnil med nas in delal z nami do 20. septembra 1971, ko se je redno upokojil. Ignac Pelko je bil dober zidarski mojster in resno je prijel za vsakršno delo. Vse sodelavce pa je presenečal tudi s svojim življenjskim optimizmom ter smislom za humor, s katerim je bodril duhä sodelavcev, ko so včasih omahovali pred težavnimi, zlasti napornimi in vročimi remonti peči. In nad vse je ljubil svojo družino ter svoj dom, ki si ga je sezidal... Pomagal pa ga je sezidati še prene-kateremu krajanu. Naš nekdanji sodelavec Ignac bi lahko dal družbi še več, če bi ga ne bila prizadela nesreča pri delu. Življenje mu je bilo po tem dogodku težje, saj je pretres, ki ga je doživel takrat, težko prenašal. Živel je Ignac Pelko zelo delavno in ustvarjalno življenje, umrl je tiho in neopazno. Toda ljudje ga bomo pomnili po njegovih delih. Hvaležen mu je tudi kolektiv Steklarne, kateremu je poklonil najbolj ustvarjalna življenjska leta! PETER RASPOTNIK Ob nenadomestljivi izgubi najdražjega moža, sina in brata Josipa Humskega in v globoki žalosti za njim se iskreno zahvaljujemo ribičem ribiške družine Klen, ki so ga ponesli v večno počivališče, govornikom za ganljive poslovilne besede, godbenikom iz Straže, sosedom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, vsem organizacijam in posameznikom za darovane vence in darovano cvetje ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti! Žena Marjana, mama Marija, oče Stjepan, brat Zvonko in dnigi sorodniki t Naši upokojeni sodelavci... Janez Führer Naš nedavno upokojeni sodelavec Janez Führer iz kartonažne delavnice se je rodil 28. septembra 1925 v Vincu pri Rpgaški Slatini. Izhaja iz kmečke družine, v kateri je bilo kar enajst otrok. In podobno svojim bratom ter sestram, ki jih je bilo v steklarni zaposlenih vseh deset, si je tudi Janez poiskal delo med nami. Dvanajstega decembra 1940 je prestopil steklarniški prag in začel odnašati steklene izdelke pri peči, potem se je do leta 1943 usposobil za krogličarja, dokler ni bil podobno kot njegovi vrstniki nasilno mobilziran v nemško vojsko. Vnovič se je Janez zaposlil v naši steklarni po končani vojni in sicer kot' Nedavno tega se je upokojil Vlado Medved, delovodja v grobi brusilnici. Vlado Medved se je rodil 8. septembra 1927 v Prišlinu. Po vzoru na njegove številne rojake se je tudi on že kot štirinajstletni deček odločil potrkati na vrata rogaške »glažute«. Zaposlil se je v steklarni leta 1941, seve' kot odna-šalec in stiskalec ter to delo opravljal do leta 1944, ko je bil nasilno mobiliziran v domobrane. Skupinovodja v kartonažni delavnici Janez Führer se je upokojil... gradbeni delavec, ki je obnavljal med voj o uničeno upravno zgradbo. To je bilo začasno delo, saj se je že leta 1947 vrnil k peči in tam delal kot krogličar. Po vrnitvi iz JLA leta 1950 je svoje delo nadaljeval prav tam in bil pomočnik. Leta 1960 pa je Janezu bolezen iztrgala steklarsko pipo iz rok. Postal je invalid III. kategorije, zato se je zaposlil v kartonažni delavnici in bil tam skupinovodja. Tam je delal vse do svoje nedavne upokojitve. Za sodelavca Janeza je premalo reči, da je bil priden in vesten delavec. V svoje delo je vgradil vso svojo osebnost. Nejevoljen je bil, če delo ni šlo od rok, kakor si je želel, da bi šlo... Uspešno je deloval tudi v organih samoupravljanja. Tak je bil Janez Führer tudi doma, o čemer priča tudi njegov nanovo zgrajeni dom, v katerem bo sodelavec sedaj užival zasluženi pokoj v ženini družbi in v družbi treh otrok. Naša skupna želja je, da bi zdravje Janezu služilo čim dlje in da bi še dolgo užival sadove svojega dela! SODELAVCI Med zaposlitvijo se je Vlado usposobil za krogličarja, vendar je po vojni najprej delal do odhoda k vojakom ♦ rudniku premoga Mali Tabor. Po od-služenju kadrovskega roka pa se je znova zaposlil pri nas, vendar ne pri peči, ampak v grobi brusilnici, kjer so takrat potrebovali delavce... Do Upokojitve je bil Vlado prizadeven delavec in zato ni slučaj, da je napredoval v skupinovodjo. Vlado Medved si želi, da bi mu zdravje omogočilo dolga leta uživati pokoj... Zgrajena nova hiša priča o tem, da je bil upokojeni sodelavec enako prizadeven tudi doma, kot je bil marljiv pri delu v steklarni. O svojih letih in o pričakovanjih za naslednja leta pa je med drugim povedal: ».,, Lahko rečem, da smo se v steklarni kar dobro razumeli, čeprav je kdaj pa kdaj prišlo tudi kaj vmes, kar nam je skalilo razpoloženje. Vendar, to je razumljivo, saj pride do kaj takega v Vsakem delovnem okolju... Upam, da bom v naslednjih letih dobrega zdravja in da se bom še dolgo dobro počutil!« Vladovim željam se pridružujemo tudi mi! Rade Nikolič Sredi februarja letos ali točneje 13. tega meseca se je upokojil steklarski mojster naše steklarne Rade Nikolič. Upokojeni sodelavec Rade se je rodil 25. avgusta 1932 v kmečki družini v Paračinu. V mladih letih je okusil vse tegobe vojne in pomanjkanja, saj je bila njegova družina velika, pa včasih tudi za hrano ni bilo denarja. Po vojni je Rade Nikolič končal šolo in začel delati v steklarni v Paračinu. Tam je bil od leta 1947 do leta 1954, ko je odšel na odsluženje vojaškega roka. Po vrnitvi iz vojske leta 1957 je delal šest let v Skopju, po tamkajšnjem hudem potresu 1963. leta pa je prišel med nas, v Rogaško Slatino in delal kot mojster vse do svoje upokojitve. Rade Nikolič je torej dodobra spoz- Težko je mojster Rade Nikolič dočakal svojo upokojitev... Vlado Medved SODELAVCI nal delo v mnogih jugoslovanskih ste • klamah. Zato upravičeno pravi, da je steklarstvo zagotovo med najtežjimi poklici, saj je vročina neizprosen steklarjev sovražnik, ki neumorno izsesu -je njegovo moč in njegovo zdravje... Pa pravi tudi, Rade, da je težko pričakal upokojitev. Zadovoljen je spričo občutka zjutraj, ko ga ne preganja ana ura in ko sedaj lahko poleži in da je pred njim spet dokaj brezbrižen dan. Zaželimo Radetu zdravja in zado- voljstva v zasluženem pokoju, njegovemu sinu Draganu pa želimo, ki se je tako kot oče nekdaj zapisal »glažeriji«, enako uspešno delo, kot ga je žel njegov oče! NB Delo disciplinske komisije v preteklem letu 172 kršilcev delovnih dolžnosti V preteklem letu je disciplinska komisija steklarne izrekla 172 kršilcem delovnih dolžnosti 99 opominov, 32 javnih opominov, 15 pogojnih izkljuqjtev ter dve razporeditvi na druga dela in naloge. Takšno število kršilcev je po naši oceni izredno veliko! Med vzroki kršitev je bilo največ neupravičenih izostankov z dela, uživanje alkoholnih pijač na delovnem mestu, malomarno opravljanje dela in tudi medsebojnih fizičnih obračunov. Najbrž je bilo kršitev delovnih dolžnosti več kot 172, kolikor jih je obravnavala disciplinska komisija? Vendar zaradi nedoslednosti odgovornih in zaradi njihovega popuščanja kršilcem Tradicija se nadaljuje... niso bile disciplinski komisiji prijavljene. Največ kršilcev je bilo v tozdu Osnovna izdelava in najmanj v delovni skupnosti skupnih služb, nobene pa ni bilo v tozdu Delavska restavracija. Disciplinska komisija se je v lanskem letu sestala dvanajstkrat. Njeno delo ni bilo lahko. Predvsem ne zaradi neustreznega odnosa kršilcev delov- nih dolžnosti in drugih, ki so ali ki naj bi sodelovali v samem postopku... Kršilcev, ki so se udeležili obravnave, da bi se zagovarjali, je bilo malo. Pa tudi priče so se poredkoma odzvale vabilu na obravnavo. Komisiji so povzročali najrazličnejše dodatno delo pri ugotavljanju objektivne resnice. Kljub vsemu povedanemu je dis-ciplnska komisija v danih okoliščinah dokaj objektivno odločala, saj je v nekaterih primerih prišlo do postopka na drugi stopnji. LJUBA TlSMA Vzorno delovanje gasilcev Dvajsetega februarja smo gasilci TIGD steklarne imeli občni zbor, ki se ga je udeležilo 87 članov in 23 gostov, med njimi tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja in sosednjih gasilskih društev. Iz poročil in iz razprave je razvidno, da društvo dobro dela. Navajam samo nekaj podatkov, ki zadosti zgovorno povedo o delu društva v letu 1981. Sodelovali smo pri gašenju dvaindvajsetih požarov, pri čemer je bil samo eden v steklarni in še to le začetni. Reševali smo tudi v prometnih nesrečah, izčrpovali vodo v podjetju KORS v Rogaški Slatini ter štirikrat izčrpovali vodo izpod tretje peči v steklarni. Sodelovali smo tudi na raznih gasilskih tekmovanjih. Na ravni občinske gasilske zveze smo dosegli naslednje uspehe: mlajši pionirji so bili četrti, starejši pionirji četrti in deveti, ženske sp bile prve, člani pa so bili prvi, drugi in tretji. Na ravni celjske regije pa so ženske osvojile četrto mesto, moški pa smo bili drugi in tretji. Da smo mogli doseči take uspehe na raznih tekmovanjih, je bilo treba žrtvovati za vaje 2.110 prostovoljnih ur. In prav toliko ur ali celo več smo namenili za izvedbo dveh srečelovov. Na požarih in v drugih intervencijah smo porabili 3.170 ur. Lansko leto se je število naših članov povečalo za 24%. Za svoj največji uspeh pa štejemo, da smo uspeli ustanoviti žensko desetino in jo tako izuriti, da je že na svojem prvem nastopu osvojila prvo mesto. Kljub vsem opisanim in še drugim uspehom pa se gasilci spopadamo s problemi in težavami, kot so: prostor ska stiska, nedograjen stolp za sušenje cevi, namestitev telefona v gasilskem" domu in pomanjkanje nekatere prepotrebne opreme. Toda upamo, da bo sodelovanje med organi samoupravljanja, strokovnim kolegijem in gasilskim društvom še boljše, kot je bilo dosedaj, kar je zagotovilo, da bo naša požarna varnost ostala na dosedanji zadovoljivi ravni! VINKO.PLAVCAK Takole je član našega gasilskega društva Miha Vnučec prejel zasluženo priznanje! - foto Z. Novak Sestal se je akcijski odbor za pripravo delovne akcije Brigada Steklarji YU Delovne akcije, na katerih delovne brigade združeno in prostovoljno opravljajo dela ter hkrati gojijo tudi bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije, so izvorna jugoslovanska pridobitev. Delovno brigado sestavljajo različne skupine ljudi - od študentov, mladih delavcev in dijakov do pionirjev in mladih iz drugih dežel. Imamo občinske brigade, brigade kovinarjev itn. in tako imamo tudi mladinsko delovno brigado steklarjev Jugoslavije, ki se imenuje Steklarji YU. Ta brigade združuje mlade delavce - predstavnike vse steklarske industrije naše države. Sodeluje na zveznih Knjiga in mi akcijah in ima že veliko število priznanj za svoja opravljena dela. Letos bo brigada »Steklarji YU« sodelovala na zvezni delovni akciji Kozjansko 82. Sestavljali jo bodo brigadirji iz vseh jugoslovanskih steklarn, njen letošnji pokrovitelj pa bo kolektiv hrastniške steklarne. Mladinci steklarne smo imeli nalogo organizirati sestanek akcijskega odbora za pripravo letošnje delovne akcije. Udeležili so se ga poleg predstavnikov naše, rogaške steklarne, še predstavniki steklarn Hrastnik, Samobor, Straža, Pančevo, Pula in Skopje. Na njem smo govorili o organizaciji letošnje brigade, o kadrovanju vodstva zanjo in o številnosti udeležencev iz posameznih steklarn. Izoblikovali smo tudi družbeni dogovor o ograniziranju in poteku oziroma dolžnostih pokrovitelja delovne brigade. Predstavniki drugih steklarn so si z zanimanjem ogledali našo steklarno. Med njimi pa se je razvil tudi zanimiv pogovor o uspehih in problemih, ki tarejo steklarsko industrijo v Jugoslaviji. BORIS FIRER Ste lani prebrali kakšno knjigo? Knjiga označuje določeno število popisanih ali potiskanih listov, ki so med seboj zbiti, sešiti, zlepljeni ali uvezani v platnice. Predhodnice današnje knjige so bile glinaste tablice Babiloncev, so bili knjižni zvitki iz papirosa kot podlaga za pisanje ali pergamenta iz ustrojenih', na zraku posušenih in brušenih živalskih kož, ter srednjeveški kodeksi, nekakšne zvezane tablice. Knjiga je sredstvo narodnostnega osveščanja... Slovenska književnost je že od Trubarja naprej odločilno vplivala narodnostno vprašanje, na združevanje po-litično-upravnih in tujcem dodeljenih slovenskih pokrajin. Še preden je slovensko ljudstvo dobilo svoje politične voditelje, je bila slovenska književnost narodno prebuditeljska in narodno obrambna. Imena: Trubar, Vodnik, Prešeren, Levstik, Gregorčič, Cankar so zelo močno vplivala na zavest slovenskega ljudstva. To je bilo narodno-preroditeljsko, obrambno in združevalno bistvo slovenske literature... Prav to pa na prelomu v dvajseto stoletje in v zorenju novih družbenih razmer dopolnjuje močno poudarjeno revolucionarnost. Vprašanje slovenske narodne samostojnosti ni več zgolj nacionalno vprašanje, temveč postane tudi vprašanje o spremembi družbenega reda. Skoraj vsa naša književnost med obema vojnama je prepojena z revolucionarnimi idejami. Naš jezik je bil vedno izraz resnice in iskrenosti, zato ni mogel izražati v svoji stari obliki in v svojem kulturnem duhu prestopkov gospodarstva proti naravi, proti zdravju in proti človeku samemu. Tako se je nenadoma pojavila spačena govorica med nami samimi, ki je še komajda podobna pravi slovenščini. Le-ta je sestavljena iz grozljivo pomanjšanega in skrčenega izražanja, neverjetno revnega besednega zaklada, hude miselne praznine in surovega zaporedja balkapskih kletvic in psovk. Literatura lahko brezmejno spodbuja dpmišljijo že samo z besedami, brez vidnih in slušnih sredstev. Brez šumov, -slik, brez gibov, glasbe in barv lahko na straneh knjige slišimo besede in zvoke, vidimo barve, čutimo vonj. Knjiga ne omejuje naše domišljije, saj pušča dovolj prostora za lastno razlago. Prav v tem pa se kažejo možnosti za izražanje lastne osebnosti in za razmah prve otroške domišljije. Knjiga je otroška spremljevalka Otroški radovednosti in želji po zabavi je treba zadostiti in si na vso moč prizadevati, da otroci ohranijo svojo bogato domišljijo, neposrednost in svobodo izražanja. Literarno kulturo najmlajših je treba negovati; lahko jih zbiramo v skupine, katerih naloga je, da si otroci v njih pridobijo sposobnost samostojnega opazovanja - ugotavljanja lepega, dragocenega in resničnega. Naša dolžnost pa je, da otroku ponudimo literaturo, ki bo spodbujala njegov celovit razvoj in razširjala njegova obzorja. Le tako bo lahko razumel ljudi in čas, v katerem živimo! Brez pomoči literature ne bo mogel biti sam dejaven ustvarjalec vsega, kar vpliva na nadaljnji napredek. Starši - otrokovi voditelji - morajo vedeti, da je bistvo dati otroku pravo knjigo ob pravem času...! Šele tedaj si bo otrok lahko pridobil občutek za lepo v njej in sam spoznal njene skrivne zaklade. Pri tem pa ne smemo pozabiti ugotovitve, kako vpliva literatura na posameznega otroka. Knjiga naj bi otroka spremljala že od njegovega rojstva. S knjigo, z bogastvom njene besede in slike, naj bi spodbujali otrokovo domišljijo, ustvarjalnost, vsestransko razvijali njegove sposobnosti. Če hočemo vse to doseči, moramo dati otroku pravo knjigo ob pravem času. Čeprav ima današnji otrok številne naloge in obveznosti, lahko prav na tak način zastavljeno delo pritegne njegovo zanimanje. Svoj prosti čas bo namenjal književnosti in si skozi umetniško oblikovanje sveta v litera- turi ustvaril lastne predstave ter stališča o življenju nasploh in razlage zanj. In knjiga je še vedno najpomembnejši kulturni medij! Kako velik vpliv ima dobra knjiga na bogatenje besednega zaklada vsakega človeka, še vse premalo vemo. Iz različnih razprav je razvidno, da bi dobra knjiga pomagala marsikomu do bolj uglajene in boljše oblikovane besede ter stavkov. Podatki iz leta 1973 povedo, da kar 48 Slovencev ne prebere letno niti ene same knjige!? Podatek je zaskrbljujoč, če pomislimo, da izdajo naše založbe y povprečju tri do štiri knjige na dan, letno torej • kakšnih 1.200 različnih knjig. .Torej celo knjižnico! Seveda niso vse knjige na zgledni jezikovni ravni; vse pa tudi niso namenjene vsem bralcem... Vse izdane knjige torej nte dvigujejo naše duhovne kulture. Toda med izdanimi deli ne manjka takih, ki so vredna temeljitega, počasnega in premišljenega branja. Tak način branja, zlasti leposlovja, nas nehote pritegne. Lepota stavka, moč in izraznost besede, vse to nalaga v naš bogastvo in moč izražanja, ki prevzema našo duševnost. Tudi jezikovno manj šolan bralec si zapomni izraz, ki mu da določene sposobnosti, ko sam poskuša izražati rrusli v ustni in pisni obliki. Od tod tudi že znane resnice, da so vsi pisatelji, ki so imeli manj formalne izobrazbe, našli v dobri knjigi najboljšo učiteljico in prijateljico (Gorki, Prežih ...) Obiščite knjižnico v Rogaški Slatini! In kaj se na tem področju dogaja pri nas? Nekaj besed je o tej tematiki spregovorila profesorica slovenskega jezika in vodja matične knjižnice Pepi Čakš: »Prva knjižnica, ki je bila ustanovljena v Rogaški Slatini, je bila v prostorih TVD Partizan in je delovala do leta 1968. To je bila med najboljšimi knjižnicami na celjskem območju. V njej je bilo. kakšnih 4.500 knjig. Toda, leta 1968 so' jo zaprli zaradi kadrovskih in prostorskih problemov. Leta 1978 so adaptirali prostore v stavbi stare direkcije. Adaptacijo je omogočila in financirala kulturna skupnost. Prostore sp opremili z novim pohištvom in začeli nabavljati nov knjižni fondi S podstrešja hotela Boč je bilo uporabljenih le 2.500 knjig, ostalo je načel čas in razni škodljivci. Začasni prostori knjižnice niso najbolj funkcionalni, kajti stavba je stara, vlažna, prostor za čitalnico pa je pozimi neuporaben. Nova, načrtovana knjižnica bo v novem, kulturnem domu.. Knjižnica ima mladinski, družboslovni, leposlovni oddelek in čitalnico. V njej je vsega skupaj kakšnih 3.500 knjig. Knjižnica je odprta dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih od 10. do 14. ure in ob sredah od 15. do 18. ure. Članarina jel za-otroke, dijake, študente in upokojence 50 dinarjev, za odrasle pa je 100 dinarjev letno. Knjižnica spada pod občinsko matično knjižnico Šmarje, v okvirih katere deluje še pet knjižnic v občini. V knjižnico v Rogaški Slatini je vpisanih 334 bralcev, v glavnem dijakov, mladine in upokojencev. Podatek je zares zaskrbljujoč, če pomislimo, da živi v Rogaški Slatini in njeni okolici približno osem tisoč ljudi. Nekaj vzrokov za nizek obisk knjižnice je že poznanih: ni redno zaposlenega knjižničarja, ki bi se z ljudmi spoznal ter jim znal svetovati; neprimerna lokacija, ki onemogoča dostop z vozili; ni v središču mesta, kjer se ljudje največ zbirajo; malomarnost prosvetnih delavcev; pa tudi ljudje sami ne kažejo posebnega zanimanja! Sedaj se - na žalosti- ljudje vse pra-več zatekajo v svet tako imenovane šund literature. Ta je fokusu škodljiva, za mlajše bralce sploh neprimerna. Ne samo, da je brez kakfšne koli umetniške vrednosti, apapak tudi sicer ne teži k temu! DARJA ČOH Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin & Uspešno preteklo leto... Po temeljiti pripravi in evidentiranju možnih kandidatov smo v naši krajevni skupnosti uspešno izvedli konferenco krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. Na konferenci smo analizirali svoje delo v preteklosti in si hkrati zadali nov delovni načrt za leti 1982 in 1983. Seveda smo pri tem upoštevali kon-cepcijsko zasnovo in doktrino splošnega ljudskega odpora, kar pomeni hkrati več dela na uspešno obvladovanje zastavljenega programa in za še bolj vitalno delovanje naše organizacije. Prvi pogoj za uspešno delovanje organizacije je pripravljenost naših članov, da se idejno-politično usposabljajo in da poglabljajo svoje strokovno vojaško znanje ter pri tem upoštevajo tehniške novosti ter pridobitve naše Armade in izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja. Poudarili smo tudi, da je aktivnost zveze rezervnih vojaških starešin velikega pomena za dvig bojne pripravljenosti naše skupnosti. Zato pričakujemo od naših članov zavzeto delo in primerno znanje. Sprejeli smo ustrezen delovni program, ki ga moramo uresničiti, kajti zasnova splošnega ljudskega odpora zahteva takšne rezervne vojaške starešine, ki bodo strokovno in idejno-politično podkovani in ki bodo znali uporabiti svoje znanje ter izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja. Ugotovili smo tudi, da je naše sodelovanje z mariborsko garnizijo še nadalje uspešno, da se dobrp razvija, navezati pa smo sklenili stike še s pripadniki JLA v Ptuju in Zagrebu. Skupaj z delovnim programom smo sprejeli na konferenci tudi nov statut naše organizacije, ki ustreza njeni družbeni vlogi in ki zahteva od članov ustvarjalno delo še zlasti na področju podružbljanja obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Novoizvoljeno predsedstvo krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije bo dograjevalo kolektivni način dela in krepilo delovno odgovornost. Na osnovi novega, statuta smo v članstvo naše organizacije sprejeli deset novih članov, ki sicer niso vojaški starešine, zasedajo pa pomembna mesta na področju družbene samozaščite in splošnega lj'udskega odpora. Na koncAi konference smo se spomnili misij pokojnega tovariša Tita: »Delajmo, kot da bo sto let mir; pripravimo se, kot da bo jutri vojna!« FRANC PODHRASKI \ Sa NOČ HI LOKAL ZNIŽANA NOTA PLENO TITULO KONSER- VIRATI TINE ROŽANC OLJE (r/EDN.) NAELEKTRE NI DELCI RADIJ, POLMER REKA V ISTRI ORGAN NO-TR. ZADEV OLJNI SADEŽ HOKEJIST KLINAR IVAN MINA ITI ŽUŽELKE REKA, RIVER KARL JASPERS NAUK O BULAH OČITNA RESNICA % POLJE- D^EC ŠVEDSKO Ž.IME SUŽENJSKI OBROČ TUJA VALUTA ČEKAN OSVEŽILNA PIJAČA MAJHNO OKNO JAPONSKO Ž.IME RASTLINSKA ZAJEDALKA NOGOMETNI KLUB TgŠITI ŽEJO ŠVEDSKO MESTO KONEC ŽIVLJENJA PEVEC VICE MLEČNI IZDELKI akra,9 4047 nr UREDNIŠKA MIZA ROBNIK; ZAPORA ČEŠKI PEVEC RUSKA REKA EKSPLO- ZIJA OKROV; BARVA PIJAČA,KI REDI PAUL ADAM TOČKE KRALJ PRI ŠAHU LETENJE, POLET NEUŽIVA NJE HRANE ŽVEPLO PRERIJSKI VOLK 4. ČRKA m2 POŽIVILA Za razvedrilo Nagradna križanka št. 93 Med reševalce nagradne križanke št. 93 bomo z žrebom razdelili 370 dinarjev» in sicer prvo nagrado 150 dinajev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinajev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodnih vratih v steklano! Pri tem ne pozabite na pisemski ovitek pripisati: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 93. Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za naš časopis najpozneje do 15. aprila letos. Za nagradno križanko št, 92 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Jožici Galun, drugo nagrado 120 dinarjev Darji Coh in tretjo nagrado 100 dinarjev Marku Kobaletu. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 92 - vodoravno: PRAZNIK ŽENA, ako, Ukral, g, zebu, AB, on, UPRAVLJALKA, b, PR, ter, Rant, Rab, apel, pivo, u. s., avec, pita, s, s, pulz, buli, FT, it., suma, SAE, Lee, abota, UTOK, komat, SA, Ero, 1. aluvij, načelno. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.