^ Ptuj, torek, :c--14. novembra 2006
letnik LIX • št. 87 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993

Kompleti koles (zimske pnevmatike s platiiii) Menjava pnevmatik Kontrolni pregled Nosilci za smuH ( Sfreini koviki

Več infonnacij o zimski
na pooblaščenem servisu Volkswagen.
.iinnogradniigri

Dominko d.o.i>., Zadmini tig 8, 2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
V
Štajerski
Sport
Nogomet • Z
desetimi igralci do točke v 93. minuti
Stran 7
Rokomet •
Ormožani v Ribnici izgubili drugo točko Stran 8
Judo • Drava zapravila priložnost za finale
Stran 9
Foto: Črtomir Goznik
Volitve
Slovenija • Grenka slovesa in sladke dobrodošlice
Stran 2
Po naših občinah Hajdina • Bodo šli na upravno sodišče?
Stran 4 Po naših občinah Lenart • Župan umaknil točko o prodaji zemljišča
Stran 5
Po mestni občini
Ptuj • Protestno brezplačno točili mošt
Stran 16
Na god sv. Martina, ki je tudi jesenski pust, so na Ptuju imenovali že osmega princa karnevala. To je postal član etnografskega društva Ježevka s Ptuja Slavko Kolar, ki kurentovo opravo oblači že dobrih dvajset let. Prinčevanje sprejema kot častno, odgovorno in spoštovanja vredno delo. V okviru svojega poslanstva se bo še posebej obračal na otroke, pri vladnih institucijah bo poskušal doseči, da bodo otroci z območja UE Ptuj imeli zimske počitnice v času pustnih prireditev na Ptuju, ki bodo v letu 2007 potekale med 10. in 20. februarjem.
Čestitka
Vsem županom in svetnikom iz Spodnjega Podravja čestitamo ob izvolitvi v občinske svete in jim želimo čim uspešnejša štiri leta!
Uredništvo
Slovenija • Zaključen drugi krog volitev
Grenka slovesa in sladke dobrodošlice
Če je kakšna misel skupna vsem, tako tistim, ki so se dali voliti za župane v drugem krogu letošnjih lokalnih volitev, kot onih, ki so (jih) volili, je gotovo ta, da je končno vsega konec. Rezultati, čeprav zaenkrat še neuradni, so, kakršni so, enim povšeči, drugim ne. Sprememb ni pričakovati - čeprav je v občini Izola že slišati, da poražena kandidatka Pečanova zahteva ponovno štetje glasov (kar se zna zgoditi še kje) - in v 72 občinah, kjer so v prvem krogu ostali brez župana, je od nedelje jasno, kdo bo prvi mož.
Volilna udeležba je bil tokrat v povprečju nekolika nižja kot pred tremi tedni, saj je znašala 52,57 odstotka, najnižja pa je bila ponovno v petih mestnih občinah, kjer so volili župane (povprečno 47,7-odstotna).Neslavni rekord najnižje udeležbe v državi si je tokrat pripela občina Kranj, kjer je na volišča prišlo le 36,34 odstotka volivcev, najvišja udeležba pa je bila zabeležena v občini Tržič (74,04 odstotka). Sicer pa statistični podatki pravijo še to: največ županov, ki
Uvodnik
bodo v prihodnjih štirih letih vodili 210 občin v Sloveniji, prihaja iz vrst neodvisnih kandidatov - teh je kar 67, na drugem mestu po številu županskih mandatov je SLS z 49 župani, na tretjem SDS s 25 župani, na četrtem so župani koalicijskih zvez, ki jih je 19, sledi LDS s 17 župani, 13 jih je iz vrst SD, 10 iz vrst N.Si, dva pa ima SNS itd. Po številu potrjenih svetniških mandatov pa ima večino mest SDS (577), nato LDS (510), 425 je neodvisnih funkcionarjev, sledijo SD (357), SLS (353),
Županski mnogoboj končan
županski mnogoboji v drugem krogu volitev v 72 slovenskih občinah so se v nedeljo ob 19. uri končali. V drugem krogu je imelo pravico glasovati 711.876 volivcev. Volitev se je po neuradnih podatkih ministrstva za javno upravo in vladne službe za lokalno samoupravo udeležilo 377.832 volivk in volivcev, kar pomeni 53,08 % volilno udeležbo. Vpetih mestnih občinah je bila udeležba nekoliko nižja, 48,21 %.
Glavna značilnost drugega kroga so decimalno tesni izidi, kjer pri nekaterih kandidatih lahko rezultat spremeni celo še, sicer popolnoma zanemarljivo, glasovanje po pošti, ki še ni zajeto v te prve neuradne rezultate. Spet se je pokazalo tudi to, da se na lokalni ravni pač vsi bolj ali manj poznamo in strankarska opredeljenost ni nujno razlog za volilno zvestobo. Padlo je nekaj županov in županj, ki jim je na županskem stolčku zrasla že dolga brada. Pa še ena zanimivost nedeljskih volitev je bila v naših krajih vidna: po mar-tinovanju je precej volivcev bolj prestrašeno mežikalo v svet - za rezultat, če jim ni všeč, pa še vedno lahko okrivijo Martina! Volitve so bile začinjene tudi z aferami, lokalnimi afericami, veliko mero politične in obče nekulture sodelujočih ter neokusa, ki so ga trosile različne PR agencije.
Rezultati volitev bodo imeli svoje posledice tako za zmagovalce kot za poražence, za njihove družine, sodelavce, zaposlene v upravah; nekomu se bodo časi zjasnili, drugim bo padel mrak na oči. Ena podjetja čaka svetla prihodnost ob občinskem proračunu, drugi ne bodo dovolj konkurenčni. Sodelovanje se bo lahko še utrdilo ali pa vzpostavilo na novo.
V ormoški občini smo po 12 letih dobili novega župana. Izvolitev Alojza Soka za župana pa ne bo imela posledic le za ormoško občino. Če me občutek ne vara, je Ptuju tako (s pomočjo Ormoža) ponovno zasijala možnost za pokrajino Spodnje Podravje (morda s Pr-lekijo).
Viki Klemenčič Ivanuša
N.Si (190) itn.
Tudi za spodnjepodravske občine velja, da se je drugega kroga lokalnih volitev udeležilo povprečno manj volivcev kot na prvih volitvah. Največ volilnih upravičencev je svoj glas oddalo v občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah, najmanj pa v Kidričevem. Nasploh je bila volilna udeležba višja kot v prvem krogu le v dveh spodnjepodravskih občinah, in sicer v Dornavi in Vidmu, praktično enaka kot v prvem krogu pa je bila pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Podatki govorijo tako: v občini Cirkulane je bila volilna udeležba 54,96 %, v Dornavi 68,98 %, v Kidriče-vem52,52 %,vLenartu 54,28%, v Ormožu 59,50 %, v Poljča-nah 58,04 %, v Središču ob Dravi 65,33 %, pri Sv. Juriju v Slov. goricah kar 72,17 %, v Vidmu pa 67,40 %.
Med največjimi poraženci Segula in Trofenik
Eden gotovo najbolj nepričakovanih oz. presenetljivih izidov drugega kroga županskih volitev se je zgodil v občinah Dornava in Ormož, kjer sta že po dva mandata zaporedoma trdno sedela v županskem sedlu Franc Šegula in Vili Trofenik. V Dornavi je namreč z visokim odstotkom podpore volivcev zmagal sicer že v prvem krogu vodilni kandidat Rajko Janžekovič (N.Si), kljub temu pa pred nedeljskimi volitvami praktično ni bilo človeka, ki bi upal z gotovostjo trditi, da bo zmaga Janžekovičeva, čeprav so njegovo kandidaturo podprli vsi ostali odbori strank v občini oz. županski kandidati, ki so izpadli že v prvem krogu. Nedvomen poraz dosedanjega župana Franca Šegule, ki pred štirimi leti ni imel nobenega (pravega) protikandidata, je zato toliko bolj boleč. Tudi tokrat se je izkazalo dejstvo, da predvolilna kampanja, zasnovana na blatenju ostalih kandidatov, ne more biti po-
Cirkulane
Ormož
Janez Jurgec (SDS)
Alojz Sok (N.Si)
zitivna, ampak prav obratno. Dornavčanom je bilo očitno dovolj „starega" in so jasno pokazali, da hočejo nekaj „novega"; pred novim in mladim županom Rajkom Janžekovi-čem pa gotovo ne bo lahka naloga, saj se bo moral, kot je napovedal že pred volitvami, najprej spopasti s problematiko neurejenega dolga domače osnovne šole.
Grenak poraz pa je doživel tudi - prav tako kot dornav-ski - dolgoletni ormoški župan Vili Trofenik, le da je bil rezultat volitev v tej občini hudo, hudo tesen. Kdo si je ob njegovem porazu bolj oddahnil - ali Ptujčani ali njegovi nasprotniki v Ormožu, pa je težko izmeriti - gotovo pa oboji ...
In če je omenjenima dvema, v kratkem bivšima županoma, martinova gos brez dvoma težko obležala v želodcu, s prebavo niso imeli nobenih težav zmagovalci drugega kroga volitev: novi in prvi cirkulanski župan je postal Janez Jurgec (SDS) z 58,80 % glasov, v Dornavi, kot povedano, bo županski stolček zasedel Rajko Janže-kovič (N.Si) z 61,79% glasov, Kidričevo bo po novem vodil Jožef Murko (LDS), ki ga je podprlo 63,57 % volivcev, Lenartu bo načeloval Janez Kramberger (SLS) s podporo 50,97 % volivcev, v Ljutomeru je zmagal neodvisni kandidat Franc Jurša s 55,99 %, Ormož bo naslednja štiri leta vodil Alojz Sok (N.Si), ki mu je podporo izreklo 51,11 % volivcev, v Poljčanah se je na županski stolček s 64,78 % glasov povzpel Stanislav Kovačič (SDS + N.Si), prvi župan občine Središče ob Dravi je z 61,56 % postal Jurij Borko (SDS), pri Sv. Juriju v Slov. goricah je z 61,91 % zmagal Miroslav Breznik, Vidmu pa bo naslednja štiri leta še na-čeloval dosedanji župan Friderik Bračič (SLS), ki mu je podporo izreklo kar 67,40 % volivcev.
SM
Rajko Janžekovič (N.Si)
Dornava	Poljčane
Stanislav Kovačič (SDS, N.Si)
Kidričevo	Središče ob Dravi
Jožef Murko (LDS)	Jurij Borko (SDS)
Lenart	Sveti Jurij v Slov. goricah
Janez Kramberger (SLS)	Miroslav Breznik (neodvisni)
Franc Jurša (neodvisni)
Ljutomer
Videm
Friderik Bračič (SLS)
Drugi krog volitev za župane se je v nedeljo končal tudi za pet mestnih občin. Po (neuradnih) rezultatih RVK je v Kranju župansko bitko ob izjemno „skromni" udeležbi volivcev dobil neodvisni kandidat Damijan Perme, v Mariboru so si za novega župana izbrali Franca Kanglerja (SLS), Novo Gorico bo vodil Mirko Brulc (SD), Novo mesto Alojzij Muhič (Zveza za Dolenjsko), Velenje pa Srečko Meh (SD).
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radi^tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Dr. Adolf Žižek izdal novo znanstveno delo
Kompleksnost se ukvarja z zapletenim
Kompleksnosti se žal na da razložiti na tako preprost način, da bi jo v celoti razumeli vsi ljudje, pravi dr. Adolf Žižek, avtor prvega dela znanstvene trilogije Kompleksni sistemi, ki je izšla pod naslovom Kompleksni sistemi l; novi formalni modeli. Strokovnjake za kompleksne sisteme zanima izključno tisto, kar je skupno vsem sistemom, razlike pa spadajo na področja posameznih ved.
V pričujočem intervjuju avtor novega znanstvenega dela, ki se kompleksnosti loteva na edinstven način, temelječ na njegovi t. i. Teoriji o potenčnih množicah, ki je v knjigi Kompleksni sistemi objavljena prvič, vendarle poskuša le-to pojasniti čim manj komplicirano, četudi gre za zapletene stvari.
Št. tednik: Dr. Žižek, leta 2003 ste izdali znanstveno monografijo Zanesljivost in vzdrževanje sistemov, tri leta kasneje pa prvo delo v okviru znanstvene trilogije Kompleksni sistemi pod naslovom Kompleksni sistemi 1; novi formalni modeli. Kompleksnost je v svetu novo, hitro razvijajoče se področje znanosti. S čim se ukvarja?
Dr. A. Žižek: »Kompleksnost se ukvarja z vsem, kar je v svetu zapleteno oziroma komplicirano, torej kompleksno. Takih pa je večina stvari in pojavov, od tistih na družboslovnih in humanističnih, do onih na naravoslovnih in tehničnih področjih. Beseda kompleksnost je le okrajšava za tisto, kar strokovnjaki za to področje imenujemo kompleksni sistemi, kar je tudi naslov moje trilogije Kompleksni sistemi. Kompleksnost je interdisciplinarna znanost, pomeni, da spada na področja vseh ved. Na primer sociologija se ukvarja s kompleksnimi sistemi ljudi, zgodovina s kompleksnimi sistemi med seboj povezanih zgodovinskih dogodkov, matematika s sistemi enačb, astronomija s sistemi nebesnih teles, kemija s sistemi atomov, ki tvorijo molekule, biologija s sistemi celic, ki tvorijo organizme, ekologija z okoljskimi sistemi, tehnika s tehničnimi sistemi, itd. Strokovnjake za kompleksne sisteme zanima izključno tisto, kar je skupno vsem sistemom, razlike pa spadajo na področja posameznih ved. Strokovnjaki za kompleksne sisteme sprejemamo iz vseh ved nove informacije, ki so jih ugotovili specialisti za posamezne vede in jih morda ne znajo razložiti. Njihove ugotovitve poskušamo razložiti na sistemski način z novimi znanstvenimi pogledi (modeli), ki jih nato posredujemo nazaj vsem vedam, da jih lahko le-te uporabijo za razlago pojavov, ki jih doslej niso razumele, znale razložiti. Na tak način poteka sodelovanje med specialisti za posamezne vede in strokovnjaki za kompleksne sisteme. Seveda pa je potrebna na področju kompleksnosti visoka stopnja abstrakcije, da lahko obravnavamo na enoten način tako različne sisteme, kot smo jih navedli. Prav zato menijo mnogi, v svetu najuglednejši znanstveniki, da bo kompleksnost postala vodilna znanost v 21. stoletju.«
Tudi svet in ljudje so kompleksni
Št. tednik: Kako bi »kompleksnost« razložili laiku?
Dr. A. Žižek: »Kompleks-
nosti žal ni moč razložiti na tako preprost način, da bi to vsi ljudje razumeli v celoti, kar bom ilustriral z zgledom. Nekdo, ki obvlada le računanje do števila 20, se sicer lahko računsko ukvarja z množico svojih prstov na rokah in nogah, ki jih je skupaj 20, ne more pa se računsko ukvarjati z bolj kompleksno ekonomiko podjetij. Tudi svet, ki nas obdaj a, je izrazito kompleksen, kompleksna bitja pa smo tudi ljudje sami. Posamezniki, ki bodo bolje obvladali področje kompleksnosti, kompleksnih sistemov, bodo dogajanja okoli sebe bolje razumeli od ostalih. Le tisti, ki pa dogajanja razumejo, lahko pozitivno vplivajo na njih ter jih (v primeru, da so neustrezna, nestabilna) stabilizirajo. Tudi sam človek je kompleksno bitje, ki ima poleg svoje telesne komponente, ki vsebuje njegove organe, tkiva, tudi duševno komponento in duhovno. Vsaki od teh treh komponent pa pripada njeno vedenje oziroma delovanje. Tako pripadajo človekovi telesni komponenti delovanja njegovega živčnega, obtočnega, prebavnega sistema, človekovi duševni komponenti pripadajo kot njena vedenja človekovo čustvovanje, počutje, zaznavanje, vedenje človekove duhovne komponente pa predstavlja njegovo mišljenje in sklepanje. Vedenja vseh treh človekovih komponent vplivajo drugo na drugo, čemur rečemo sinergi-ja. Človek s svojo telesno, duševno in duhovno komponento vpliva na svojo okolico, ki jo predstavljajo vsi ljudje, živali, rastline in neživa narava okoli njega, obratno pa trudi njegova okolica vpliva na človeka. Temu obojestranskemu medsebojnemu vplivu pravimo dialektika, le-ta pa je odvisna od vseh lastnosti človeka in tudi od lastnosti okolja, v katerem se nahaja človek v nekem trenutku. Vedenja vseh treh človekovih komponent, telesne, duševne in duhovne, so lahko v izbranem trenutku ustrezna (stabilna) ali neustrezna (nestabilna), kar povzroči v dalj časa trajajočem primeru nestabilnosti človekovo bolezen (telesno, duševno ali duhovno). Zaradi
sinergije lahko nestabilno vedenje ene (katerekoli) od človekovih komponent vpliva na nestabilnost preostalih dveh. S stabilizacijo vedenja človekovih komponent se ukvarjajo terapevti. Zaradi omenjene sinergije je pomembno, da se terapevti ukvarjajo hkrati s stabiliziranjem vseh treh človekovih komponent, kar upošteva tako imenovana ho-listična medicina, ki je pred nedavnim prevzela tudi mesto uradne medicine v nekaterih, v svetu najbolj razvitih, državah. Holistična medicina zahteva od holističnega terapevta, da odlično pozna strukturo in vedenje človekove telesne komponente, kar se ujema z današnjo običajno medicino, pa tudi, da dobro pozna vedenje človekove duševne komponente, kar se ujema z današnjo psihologijo. Poznati pa mora tudi vedenje človekove duhovne komponente, kar spada na področje filozofije, logike in ostalih oblik duhovnosti ter vseh mogočih medsebojnih vplivov vseh treh navedenih vedenj, kar predstavlja njihovo sinergijo.«
Žižkova knjiga prva slovenska knjiga o kompleksnosti
Št. tednik: Prvo knjigo v znanstveni trilogiji Kompleksni sistemi ste izdali v samozaložbi, kako to? Se bo ponovno moralo zgoditi, kot že večkrat doslej, da tujina izjemna dela naših ljudi priznava prej kot domače okolje. Kot ste ob neki priložnosti že dejali, je najtežje biti prerok v domačem okolju.
Dr. A. Žižek: »Če sem bil pri moji prejšnji (znanstveni) knjigi primoran, da je knjiga lahko sploh izšla, sam poskrbeti za vse svoje sodelavce in dona-torje ter organizirati vse aktivnosti, povezane z izdajo knjige, založnik pa je bil le formalen, sem sklenil, da naj bo knjiga tokrat tudi formalno izdana v (moji) samozaložbi. Sicer pa jemljem to moje samozaložni-štvo kot izziv in kot neko obliko podjetništva. Založnika pa
Na prvi predstavitvi prvega dela znanstvene triiogjje Kompleksni sistemi pod naslovom Kompleksni sistemi 1; prvi formalni modeli avtorja dr. Adolfa Žižka, vodila jo je Branka Bezeljak Glazer, sta sodelovala tudi recenzenta doc. dr. Oto Težak in doc. dr. Rok Strašek.
Foto: Črtomir Goznik
Dr, Adolf Žižek: »Strokovnjake za kompleksne sistem zanima izključno tisto, kar je skupno vsem sistemom, razlike pa spadajo na področja posameznih ved.«
sem iskal tudi v okviru celotne Slovenije, in to takega, ki bi bil sposoben prevzeti vse aktivnosti, ki so potrebne za izdajo tako zahtevne knjige (znanstvene monografije), kot so Kompleksni sistemi, sam pa bi mu naj predal le moj rokopis. Žal pa takega založnika v okviru Slovenije še nimamo. Naši založniki so, žal, zaenkrat sposobni izdajati poleg romanov in raznih poljudnoznanstvenih knjig le še priročnike in kuharske knjige. Zato sem sam prevzel vse aktivnosti, potrebne za izdajo moje knjige; zadovoljen pa sem, da mi je knjigo sploh uspelo izdati. S to aktivnostjo pa sem si pridobil za to potreben know how, ki ga bom lahko morda posredoval komu, ki se bo v prihodnosti odločil za podoben korak. Knjiga Kompleksni sitemil; novi formalni modeli je prva slovenska knjiga s področja kompleksnosti, pa tudi v svetu jih je izšlo šele nekaj - vse v zadnjem letu ali dveh. S kompleksnostjo se sam ukvarjam že dobrih trideset let, popolnoma neodvisno od ostalih raziskovalcev, šele v zadnjih nekaj mesecih sem odkril na internetu, da se tudi drugod po svetu znanstveno ukvarjajo s tem področjem, ne toliko v ZDA in Veliki Britaniji, kot v Kanadi in Avstraliji, kjer se zlasti mlajši znanstveniki povezujejo v posebna združenja, ki se ukvarjajo s kompleksnostjo. O tem je moč več izvedeti na spletu, če npr. v brskalnik Google vnesemo angleško be-sedo»complexity«. Nočem poviševati sebe, drži pa, da sem se s problemi, ki jih danes obravnavajo v omenjenih združenjih za kompleksnost, sam ukvarjal pred kakšnimi 20 leti. Za izdajo angleške verzije moje trilogije Kompleksni sistemi se resno zanimata svetovni knjižni založbi, Springer (Verlag) iz nemškega Heilderberga in britanski Cambridge University Press. Že nekaj mesecev v zvezi s tem komuniciram z obema založbama, vendar je tudi za njiju področje kompleksnosti
popolnoma novo. Springer ima šele slabo leto založnika za to področje in je v svoji knjižni zbirki »Undersatanding Complex Systems« (Razumeti kompleksne sisteme) doslej izdal le dve knjigi. Cambridge University Press zaenkrat založnika za kompleksnost še nima. Editor za matematiko, ki sicer ni identična s kompleksnostjo, po znanstvenih metodah pa ji je najbližja, mi je prijazno pojasnil, da britanska vlada in parlament pravkar na veliko razpravljajo, kje dobiti potrebna sredstva za raziskave na področju kompleksnosti, saj se Britanci dobro zavedajo, da bo država, ki bo zaostala na tem področju zaostala v znanosti, tista pa, ki bo postala vodilna v svetu na tem področju, bo prevzela tudi vodilno vlogo v znanosti, pa bodi to Velika Britanija, Švedska ali Slovenija. Družbeni sistemi so kompleksni sistemi z veliko vztrajnostjo, kar pomeni, da je treba dolgo časa aktivno vplivati na njih, da se začnejo iz začetnega mirovanja postopoma, vedno hitreje gibati v določeni smeri; potem pa, ko smo jih uspeli zagnati, tečejo zaradi velike vztrajnosti nezadržno naprej sami od sebe.«
Edinstvena obravnava kompleksnih sistemov
Št. tednik: Kaj bosta obravnavani druga in tretja knjiga v okviru znanstvene trilogije?
Dr. A. Žižek: »Način, na katerem so v trilogiji obravnavani kompleksni sistemi, je edinstven in temelji na moji t. i. Teoriji o potenčnih množicah, ki je v knjigi Kompleksni sistemi 1 objavljena prvič. Začel sem jo razvijati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, tako, da sem mnogokrat zaporedoma uporabil znani matematični »aksiom o potenčni množi-
ci«, skupaj s splošno teorijo o množicah. Teorija o potenčnih množicah je zahtevno znanstveno področje, ki predstavlja trd oreh tudi za matematike, zlasti zaradi zahtevnih dokazov izrekov, ki zahtevajo popolno obvladanje formalne logike. Logika je nauk o človekovem pravilnem mišljenju in sklepanju. Deli se na opisno logiko, ki uporablja pri obravnavanju besede vsakdanjega jezika in na formalno logiko, ki uporablja formule. Po zakonitostih, ki jih obravnava formalna logika, delujejo tudi vsi računalniški (elektronski) sistemi. Prvi del trilogije vsebuje nove formalne izraze (formule), ki temeljijo na omenjeni moji Teoriji o potenčnih množicah, drugi del, Kompleksni sistemi 2, bo nadaljevanje in nadgradnja prvega dela, zadnji del, Kompleksni sistemi 3, pa bo vseboval zglede, kako je mogoče uporabiti teorijo iz prvih dveh delov v praksi, na vseh področjih. Za njegovo praktično uporabo ne bo treba obvladati vse zapletene teorije, vsebovane v prvih dveh delih. To je analogno drugim področjem, saj tudi noben praktik, ki se ukvarja z elektromagnetnimi sevanji, ni primoran obvladati celotne Maxwellove teorije o elektromagnetnih valovanjih, z vsemi dokazi; analogno velja tudi za Einsteinovo teorijo.«
Št. tednik: Čeprav vas znanost zaposluje v največji meri, nas zanima, čemu se še posvečate, saj človek ob zapletenosti tem, ki jih obravnavate, potrebuje tudi relaksacijo.
Dr. A. Žižek: »Raziskovanja, ki jih izvajam, spadajo na področje temeljnih, fundamentalnih raziskav, ki so v znanstvenem svetu najbolj cenjene, vendar name ne vplivajo obremenjujoče, saj obveznosti, ki sem si jih postavil sam, rad uresničujem, in to na izredno sproščen način - ob poslušanju (zame) prijetne glasbe; delo prekinem, še preden sem resnično utrujen.«
MG
Hajdina • Konstitutivna seja novega občinskega sveta
Pritožba je prišla prepozno, bodo šli na upravno sodišče?
Hajdinski župan Radoslav Simonič je v četrtek, 9. novembra, sklical konstitutivno sejo sveta občine Hajdina. Vabilu se je odzvalo vseh 14 novoizvoljenih članov občinskega sveta: Ivo Rajh, Andrej Tkalec, Danica Hernec, Stanko Kokot, Karl Svenšek, Ivan Brodnjak in Dragica Meglič iz SLS, Franc Krajnc, Ivan Vegelj in mag. Stanislav Glažar iz SDS, Slavko Burjan in Janko Merc iz LDS, Jožica Šijanec iz DeSUS in Franc Mlakar iz SD.
Seja je bila končana v manj kot eni uri kljub manjšemu zapletu pri imenovanju komisije za potrditev mandatov. V tričlansko komisijo so v prvem poskusu imenovali Ivana Brodnjaka za predsednika, za člana pa Franca Krajnca in Slavka Burjana. Ker pa je 9. novembra ob 14. uri, tri ure pred začetkom konstitutivne seje, prišla pritožba iz stranke SDS na mandat Franca Krajn-ca, so se v komisiji odločili, da bo namesto njega v komisiji sodelovala Jožica Šijanec. Pisno pritožbo je podala oziroma napisala predstavnica liste kandidatov SDS Evelin Zelenik. Pritožujejo se na rezultate lokalnih volitev za člane občinskega sveta občine Hajdina v zvezi z dodelitvijio mandata na podlagi prefe-renčnih glasov pri listi SDS v I. volilni enoti. Evelin Zelenik je v obrazložitvi zapisala, da so po preteku pritožbenega roka na občinsko volilno
komisijo prišli do informacij od najmanj treh volivcev, ki so volili na volišču v Spodnji Hajdini, da le-ti niso dodelili preferenčnega glasu nobenemu izmed kandidatov na listi SDS, temveč so obkrožili le listo SDS. Iz uradnih rezultatov pa izhaja, piše v pritožbi, da je na omenjenem volišču od 21 dodeljenih glasov listi SDS 20 preferenčnih glasov dobil kandidat Franc Krajnc. »Ker so bile že pred volitvami podane grožnje s strani nekaterih posameznikov, da se bo to tudi dejansko zgodilo, zahtevamo pregled pisave pri pre-ferenčnih glasovih v 1. volilni enoti za listo SDS,« še izhaja iz pritožbe.
Poročilo o izidu lokalnih volitev za župana in občinskega sveta je podala predsednica volilne komisije občine Hajdina Diana Šeruga. Ivan Brodnjak, predsednik komisije za potrditev mandatov, je svetnike seznanil, da so se pred potrditvijo
mandatov seznanil s pritožbo na volilni odbor v Spodnji Hajdini. Ker gre za pritožbo na volilni odbor, bi ta morala biti dana na občinsko volilno komisijo dan po volitvah, o ugovoru oziroma pritožbi pa bi slednja morala odgovoriti v štirih dneh. Predstavnica liste kandidatov SDS Evelin Zele-nik jo je poslala na občinski svet po preteku pritožbenega roka, zato jo je moral svet občine Hajdina na seji 9. novembra zavrniti. Možna pa je še pritožba na upravno sodišče. Za zavrnitev pritožbe, ker je bila prepozno vložena, je glasovalo vseh 14 svetnikov, ki so tudi soglasno potrdili mandate svetnikom in ugotovili, da je bil za župana občine Hajdina v tretjem mandatu izvoljen Radoslav Simonič. Za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so izvolili Franca Mlakarja, za članici pa Dragico Meglič in Danico Hernec. Župan Ra-
doslav Simonič je novoizvoljenim svetnikom razdelil tudi vprašalnike, ker bi rad dobil
čim več predlogov o tem, kje oziroma na katerih področjih bi posamezniki svetniki radi
delovali, da bi bilo delo občinskega sveta čim bolj uspešno.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Svetnice in svetniki občinskega sveta občine Hajdina v novem mandatu z županom občine Hajdina Ra-dosiavom Simoničem, direktorico občinske uprave Valerijo Šampri in tajnico Karolino Kaisersberger
Središče ob Dravi • Obisk ministra Simonitija Sv. Tomaž • Konstitutivna seja občinskega sveta
Šolo na Grabah
Jure Borko je v uvodu povedal, da se v novi občini Središče ob Dravi lahko pohvalijo kar s tremi kulturnimi dvoranami, 120-letno godbo na pihala in številnimi društvi, ki so pokazatelj dejavnega kulturnega življenja. Med vprašanji so Središčani ministra Si-monitija hitro pobarali o tem, kakšne so možnosti sofinanciranja obnove le-teh objektov s strani države. Simoniti je odgovoril »Občina naj pokaže željo in država ji bo prisluhnila. Če boste pripravili kvalitetne projekte, lahko pridobite sredstva. Teh bo v prihodnosti za kvalitetne projekte precej, saj bo kulturi iz evropskih skladov namenjeno med 16 in 17 milijard tolarjev.« Precej negodovanja so ljubiteljski ustvarjalci izrazili tudi nad neživljenjskimi zahtevami Sa-zasa, ki so mu dolžni od vsake prireditve, kjer izvajajo dela slovenskih avtorjev, plačati določen odstotek. Ker gre za ljubiteljsko kulturo,, se jim to zdi nesprejemljivo, saj ne na-
Foto: vki
Minister Vasko Simoniti je pred nedeljskimi volitvami prišei v Središče ob Dravi izrazit podporo kandidatu svoje stranke Juretu Borku.
stopajo v komercialne namene, ampak s svojo dejavnostjo skrbijo za živo kulturno dogajanje v kraju. Kulturniki so tudi mnenja, da je financiranje kulture neustrezno, saj je preveč razdrobljeno in tako vsakdo dobi nekaj malega, kar mu ne pomaga pri reševanju problemov.
Kot ena družina
V četrtek se je na prvi konstitutivni seji sestal občinski svet občine Sv. Tomaž. Občinski svet šteje osem članov - Robert Korada, Janez Rep, Aleš Luci, Kristina Grašič in Sonja Balažič iz SDS ter Franc Pondrk, Marjan Goričan in Robert Skuhala, člani N.Si.
je mogoče rešiti
Minister Vasko Simoniti se je v četrtek pred drugim krogom županskih volitev oglasil v Središču ob Dravi, kjer se je sestal s predsedniki kulturnih društev in nosilci kulturnega življenja v kraju in tako izrazil podporo kandidatu svoje stranke SDS Juretu Borku.
Izrazili so tudi nestrinjanje s prepovedjo prodaje pijač v zbirališčih alternativnih kulturnikov, saj se jim zdi, da je to edini način kako spodbujati tovrstno kulturo. Minister Simoniti je bil v tem pogledu neizprosen in je svetoval, naj zainteresirani odprejo lokal, plačujejo davke in prihodek porabijo, kakor želijo. Za financiranje projektov alternativne kulture pa država menda letno porabi 1,3 milijarde tolarjev.
Dotaknili so se tudi problematike šole na Grabah, ki nosi častitljivo letnico 1812. Vendar zaradi razpadajočega stanja ogroža varnost in je bila z odlokom občine Ormož predvidena za rušitev. Minister je Središčanom ponudil pomoč pri rešitvi tega problema, vendar le pod pogojem, če bodo za zgradbo našli zanimivo in živo vsebino. Muzej to vsekakor ni, Središčani bodo torej morali razmisliti o drugi vsebini.
vki
Svetniki so se sestali na sedežu nekdanje KS, sedanje občine, po novem letu pa naj bi bil nared prostor v domu krajanov. Kot najstarejši svetnik je prvo sejo, ki je imela na dnevnem redu sedem točk, vodil Janez Rep. Najprej so potrdili mandate članov občinskega sveta in ugotovitev o izvolitvi župana Mirka Cvetka. Svetniki so sprejeli statutarni sklep in začasni poslovnik nove občine. Petčlanski komisiji za mandatna vprašanja bo predsedoval Aleš Luci, člani pa bodo še Robert Korada, Sonja Balažič, Franc Pondrk in
Marjan Goričan.
Sledila je svečana prisega župana Mirka Cvetka in priložnostni nagovor. Le-ta je povedal, da je nova občina plod trdega dela v preteklosti in spoznanja, da je potrebno iti v korak s časom, kar pa v občini Ormož ni bilo mogoče. Obsojeni so bili na životarjenje in le lastna občina je lahko spremenila stvari. To so po mnenju Cvetka spoznali tudi krajani, ki so se v tako velikem številu izrekli za lastno občino. Občinski svet in župana čaka sedaj veliko dela pri usklajevanju vseh potrebnih dokumen-
tov. »Na nek način pa je današnji večer zgodovinski. Od jutri zjutraj se ne bomo več pojavljali kot krajevna skupnost Sv. Tomaž, ampak bodo povsod naši dokumenti nosili žig občina Sv. Tomaž. Vesel sem, da je sestava sveta takšna kot je, saj sem prepričan, da bomo kljub težavam, ki nas gotovo čakajo, znali najti skupni jezik in delovati kot družina,« je ob tem zgodovinskem trenutku povedal prvi župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko, ki je zbranim prebral tudi čestitko poslanca Alojza Soka.
Viki Klemenčič Ivanuša
Zgodovinski trenutek - prvi občinski svet nove občine Sv. Tomaž z županom Mirkom Cvetkom (v sredini)
Foto: vki
Majšperk • Konstitutivna seja občinskega sveta
Največ sedežev Slovenski ljudski stranki
Na povabilo ponovno izvoljene županje dr. Darinke Fakin so se na prvi redni, konstitutivni seji v četrtek, 9. novembra, sestali člani novoizvoljenega 14-članskega sveta občine Majšperk, v katerem ima največ, kar 5 sedežev SLS, med njimi pa so tudi tri svetnice.
Zaradi nujne zadržanosti se 1. redne oziroma konstitutivne seje sicer nista udeležila dva od skupaj štirinajstih članov novo izvoljenega sveta občine Majšperk, kljub temu pa je seja, ki so ji na dnevni red dodatno uvrstili imenovanje komisije za volitve in imenovanja, potekala brez zapletov.
Kot je pojasnila predsedni-
ca občinske volilne komisije Jerneja Kokol, so se na lokalnih volitvah 22. oktobra za župansko mesto potegovali štirje kandidati: Branko Novak iz LDS, ki je prejel 122 glasov ali 5,60 % vseh glasov, Franc Bezjak iz N.Si, ki je prejel 381 ali 17,50 % vseh glasov, Tatjana Vele iz SDS, ki je prejela 332 ali 15,25 % glasov, dr. Darinka Fakin iz
SLS, ki je prejela 1342 ali 61,64 % vseh glasov, zato je bila izvoljena za županjo občine Majšperk že v prvem krogu.
V skladu z Zakonom o lokalnih volitvah pa so bili v 14-članski svet občine Majšperk izvoljeni Franc Bezjak in Zdravko Haložan iz Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke, Zlatko Žnidar s Socialnih demokratov, Marjan
Destrnik • Prva seja občinskega sveta
Imenovali člane odborov in komisij
V četrtek, 9. novembra, so se na 1. redni - konstitutivni seji sestali svetniki občine Destrnik. Po potrditvi mandatov članom občinskega sveta in županu so svetniki imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Branko Zelenko, člana pa sta Janez Irgl in Irena Bauman.
V	nadaljevanju so imenovali člane nadzornega odbora, ki ga sestavljajo Olga Sagadin, Tatjana Vogrinec Burger, Ivan Slukan, Dragica Čuček, Ivan Karo, Marjan Tašner, Simona Koletnik in Ivan Zorec.
V	nadaljevanju seje so imenovali člane odborov in komisij. Tako bo odbor za infrastrukturo, plan in finance vodila Irena Bauman, člani pa bodo Branko Zelenko, Janez Irgl, Sabina Žampa, Srečko Vrečar, Klavdija Sluga, Boštjan Caf in Janez Murko. Odboru za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem bo predsedoval Mitja Mohorič, člani odbora pa bodo Jože Flajšman, Alojz Anžel, Ivan Hauptman, Jani Volgemut, Janez Zelenik, Vinko Vajt in Marjan Lovrec. Odbor za šolstvo, kulturo, socia-lo in društva bo vodil Branko
Širec, člani pa so Ivan Hauptman, Matej Kramberger, Irena Bauman, Jožica Januševec Šemnički, Erika Maurič, Marko Pukšič in Elizabeta Fras. Odbor za požarno varnost in civilno zaščito bo vodil Janez Irgl, člani odbora pa so Branko Zelenko, Zdenko Zorec, Branko Širec, Marjan Irgl, Jože Korošec, Marjan Zelenik in Jože Fras.
Komisijo za pripravo praznovanj v občini Destrnik bo vodil Janez Irgl, Branko Zelenko, Sabina Žampa, Matej Kramberger, Milena Širec, Danica Pernat in Danijela Cartl. Statutarno pravni komisiji predseduje Jože Flajšman, člana pa sta Alojz Anžel in Boris Bajec. Komisijo za odlikovanja in priznanja bo vodila Sabina Žampa, člani komisije pa so Branko Širec, Zdenko
Foto. M. Ozmec
Člani novoizvoljenega sveta občine Majšperk, v katerem so poleg 11 svetnikov tudi 3 svetnice.
Zorec, Mitja Mohorič, Lidija Caf, Patricija Kramberger in Julijana Černezel. Komisijo za elementarne nesreče bo vodil Alojz Anžel, člani pa so Zdenko Zorec, Ivan Haupt-man, Matej Kramberger, Nataša Čeh, Janez Nipič in Jože Mohorič.
Svetniki so na seji imenovali tudi Sabino Žampa za predstavnico v svet zavoda glasbene šole Karol Pahor Ptuj.
Svetniki pa so sprejeli tudi dopolnjen aneks k prodajni pogodbi med rimokatoliško župnijo sv. Urban in občino Destrnik. Aneks so dopolnili v petem členu in tako dovolili, da se pri kulturni dvorani - Volkmerjevem domu vknjiži predkupna pravica v korist rimokatoliške župnije sv. Urban.
Zmago Šalamun
Novak, Tatjana Vele in Ve-koslav Širec iz Slovenske demokratske stranke, Marjan Planinc, Branko Novak, Adolf Kopše iz Liberalne demokracije Slovenije in Edi Leskovar, Ida Lorber, Cvetko Pepelnik in Anica Rejec iz Slovenske ljudske stranke. V občinski svet je bila izvoljena tudi dr. Darinka Fakin iz SLS, ki pa je zaradi mesta županje svetniško mesto odstopila naslednjemu kandidatu iz te stranke, tako da naj bi se že na naslednji seji
svetnikom priključil po vsej verjetnosti Franc Križanec iz SLS. Med potekom volitev občinska volilna komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti, zoper potek volitev pa ni prejela tudi nobenih pripomb ali pritožb.
V tričlansko komisijo za potrditev mandatov so soglasno izvolili za predsednika Ve-koslava Širca iz SDS, za člana pa Branka Novaka iz LDS in Franca Bezjaka iz N.Si , nato pa so zaradi delovnega posveta omenjene komisije sejo za
nekaj časa prekinili. Ker v nadaljevanju seje ni bilo nobenih pripomb, so potrdili mandat ponovno izvoljeni županji dr. Darinki Fakin in vsem 14 članom novoizvoljenega občinskega sveta. Brez pripomb in z veliko večino glasov so imenovali tudi najpomembnejšo občinsko komisijo za volitve in imenovanja, v kateri so odslej Vekoslav Širec kot predsednik in Branko Novak ter Franc Bezjak kot člana. Predsednica občinske volilne komisije Jerneja Kokol pa je županji dr. Darinki Fakin in vsem novoizvoljenim članom občinskega sveta izročila uradna potrdila o potrditvi mandata.
Novoizvoljena županja dr. Darinka Fakin, ki je bila na čelu občine tudi v prejšnjem mandatu, je v svečani prisegi pred člani občinskega sveta poudarila, da bo z vsemi svojimi močmi delovala za večjo blaginjo občine Majšperk in vseh njenih občanov. V imenu občinske uprave je novoizvoljeni županji in vsem članom občinskega sveta čestital Marjan Gorčenko, direktor občinske uprave.
M. Ozmec
Lenart • Zadnja seja v tem mandatu
Župan umaknil točko
o prodaji zemljišča
V torek, 7. novembra, so se svetniki občine Lenart sestali na 28. redni seji.
Novoizvoljeni svetniki občine Destrnik skupaj z županom Francem Pukšičem in direktorjem občinske uprave Miranom Čehom
Najprej so na seji sprejeli sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi v k. o. Sp. Senar-ska. V nadaljevanju so razpravljali o prodaji zemljišča v k. o. Lenart, ki naj bi ga kupilo podjetje Vinstor-Vis s Ptuja. Gre za njivo ob cesti, ki povezuje športnorekrea-cijski center Polena in cesto Maribor-Lenart. Omenjeno podjetje je v vlogi navedlo, da potrebuje zemljišče za ureditev parkirnih prostorov za poslovno-stanovanjske objekte, ki bodo po projektih zgrajeni na zemljiščih med potokom Globovnico in cesto Maribor-Lenart. Svetnik Saša Tomažič je menil, da ni primerno na zadnji seji v mandatu sklepati o prodaji občinskega premoženja, zato je sejo zapustil. Enakega mnenja je bil tudi svetnik Darko Fras in novi župan občine Sv. Trojica, ki je tudi opozoril, da omenjena prodaja ni predvidena v programu nakupa in prodaje stvarnega premoženja občine Lenart. Fras je dejal, da bo sejo zapustil,
če bodo o tej točki glasovali, zato je župan mag. Ivan Vo-grin točko umaknil.
Župan Vogrin je svetnike seznanil tudi s prodajo družbe Dom starejših občanov, ki jo je kupila Krekova družba za storitve. Ta bo po odkupu to darovala Škofijski karitas, ki bo nato upravljala z domom in izvajala institucionalno varstvo starejših občanov. Svetniki so tudi soglašali z imenovanjem Jasmine Gruden za direktorico Centra za socialno delo Lenart. Seznanili so se tudi s postopkom podelitve koncesij v Zdravstvenem domu Lenart in s poročilom o realizaciji letošnjega proračuna do 31. oktobra 2006.
Župan jih je seznanil tudi s sporom z družbo Landis, ki je v celoti prevzela projekt delne komunalne opreme Novi center Lenart. Občina Lenart sedaj omenjeno družbo toži zaradi nepravilnega vrednotenja deleža in zahteva razveljavitev pogodbe o prodaji zemljišč. Župan mag.
Ivan Vogrin pa je svetnike seznanil tudi s sklepom o izredni odpovedi delovnega razmerja direktorju občinske uprave Bojanu Mažgonu. Delovno sodišče je odločilo, da ga mora občina Lenart pozvati nazaj na delo, vendar se Mažgon ni vrnil, saj je v bolniškem staležu.
Ravnatelj OŠ Voličina Tone Goznik je svetnike seznanil s sodnim postopkom, ki teče proti OŠ Voličina s strani bivšega zaposlenega. Vrhovno sodišče je šoli naložilo plačilo 16 milijonov tolarjev za povračilo neizplačanih plač s prispevki in zamudnimi obrestmi. Župan Vogrin je predlagal, da se OŠ Voličina na sklep pritoži, in ravnatelju obljubil, da bo občina kot ustanoviteljica poravnala morebitne stroške. S tem predlogom so soglašali tudi svetniki. Ob koncu seje so svetniki še sprejeli sklep o podelitvi priznanj ob letošnjem občinskem prazniku.
Zmago Šalamun
Ptuj • Sestanek šolskih knjižničarjev
Knjižnica podarila pet tisoč knjig
Na knjižni polici
Mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča vsako leto pripravi dve srečanji s šolskimi knjižničarji. Letošnjega so pripravili v četrtek, 9. novembra, ob 13. uri v prostorih knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.
Knjižničarji so si knjige lahko izbrali sami
Na sestanek je mladinski oddelek knjižnice Ivana Potrča povabil 22 knjižničarjev s Ptuja in okolice, vsako leto pa povabijo tudi ormoške kolege. Letos se je srečanja udeležilo kar 16 knjižničarjev, ki so si, po posvetu, svoje arhive v šolskih knjižnicah obogatili s pestro izbiro knjig, ki jih je podarila knjižnica Ivana Potrča. Kar 5000 knjig so v knjižnici izločili, nekaj so jih podarili bralcem, večino pa so podarili šolskim knjižničarjem, ki so si knjige lahko sami izbirali. Gre za leposlovne in poučne knjige, nekaj pa je bilo na razpolago tudi zvočnih kaset.
Knjižničarji so srečanje izkoristili tudi za debato o zaključku bralne značke za odrasle, akciji Naj knjiga in Megakviz, ki ga je podrobneje predstavila knjižničarka mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča na Ptuju Melita Zmazek. Ob tej priložnosti je knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič svojim kolegom predstavila tudi nekaj odličnih knjig ter prebrala nekaj odlomkov iz njih.
Dženana Bećirović
Ptuj • Odprtje razstave v Pokrajinskem muzeju
Toplina svetlobe
V arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj so v petek, 10. novembra, ob 11. uri odprli razstavo Toplina svetlobe.
Gre za zadnjo letošnjo razstavo, ki so jo pripravili v okviru Muzejskih odsevov. Na zelo zanimivi in poučni razstavi si je mogoče ogledati različna svetila iz prazgodovine, antike, srednjega veka ter 18., 19. in 20. stoletja. Avtorji
razstave so Tatjana Eržen Dolžan, Nataša Kolar, Ve-rena Vidrih Perko, Tita Porenta, Jože Rataj in Mojca Vomer Gojkovič.
»Za to razstavo smo se odločili zato, ker je jesenski čas, dnevi se krajšajo in bliža se
sveta Lucija. Naš namen je bil pokazati, kar imamo v de-pojih. Vsak muzej s svojimi predmeti popestri razstavo. Tokrat smo jo mi postavili prvi, od tu pa razstava potem potuje v Kranj,« je dejala soavtorica razstave Mojca
Svetila so razdeljena v osem vitrin
Vomer Gojkovič. Po besedah avtorjev je bila razstava kar zahteven zalogaj, saj je bilo potrebno uskladiti izbor predmetov med muzeji ter predelati ogromno literature. Predmeti na razstavi so last Gorenjskega muzeja Kranj, Pokrajinskega muzeja Ptuj, Pokrajinskega muzeja Celje, Tržiškega muzeja in last nekaterih zbirateljev. Na razstavi si je mogoče ogledati različna svetila, od sveč, voska, bakel, oljnih svetilk do oljenk, leščerb in petrolejk. Vse do 19. stoletja so za vir svetlobe uporabljali oljne snovi in maščobe, vendar so strokovnjaki že v drugi polovici 18. stoletja pojasnjevali, da je za dobro izgorevanje teh snovi potrebna zadostna količina kisika. Revolucijo na področju razsvetljave je prineslo leto 1850, ko so v Ameriki odkrili velike zaloge nafte in nekaj let zatem pride do uporabe petrolejke. Petrolejke so bile na slovenskem zelo uveljavljene, v zadnji četrtini 19. stoletja pa so tudi pri nas začeli uporabljati plinske svetilke. Revolucionarni napredek pri uporabi svetil je pomenila iznajdba elektrike in žarnic Thomasa Alva Edisona. V začetku 20. stoletja so svetilke elektrificirali, z uvajanjem elektrike pa so oljn, petrolejska in druga svetila začela toniti v ozadje.
Zelo nazorno si lahko razvoj svetil ogledate na razstavi, ki bo postavljena vse do konca novembra.
Dženana Bećirović
Rick Warren Smisel življenja
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Ogledalo)
upal bi si trditi, da je vprašanje o smislu življenja eno izmed temeljnih vprašanj in si ga zastavljate nič kolikokrat. Knjiga Smisel življenja, ki se bo znašla pred vami, ni po naključju prišla v vaše roke, pač pa je Bog načrtoval ta trenutek v vašem življenju. Podobno misel sem zasledil že v knjigah Donalda Walscha. V obeh primerih gre za poglede in nauke krščanskega verovanja, pri Walschu gre za dialog z Bogom, Warren pa govori o smislu in drugih ontoloških vprašanjih na podlagi citatov iz Svetega pisma. Priročnik za štiridesetdnevno duhovno popotovanje naj bi odgovoril na vaše najpomembnejše vprašanje, zakaj ste na svetu?
Avtor zatrjuje, da to ni knjiga nasvetov, kako si lahko vi pomagate pri odkrivanju smisla in pri duhovni rasti, pri tem pa ni dosleden. Knjiga je razdeljena na štirideset kratkih poglavij, na koncu vsakega poglavja je misel v razmislek, vrstica za pomnjenje in vprašanje. Čemu nas je Bog poslal na ta planet? Če ni Boga, je vprašanje smisla življenja brez pomena, meni Bertrand Russell, filozof in ateist. Rodili smo se zaradi Boga in zanj. Pogosto začnemo z napačnega izhodišče - sebe. Smisel našega življenja je vtkan v kozmični smisel. Bog ne kocka (Einstein) in mi nismo naključje. Bog nas je ustvaril z razlogom, odločil je, kdaj se bomo rodili in umrli. Nič naključnega ni v našem življenju in mi smo središče njegove ljubezni. Vesolje je načrtovano kot celota. Vsakega človeka v življenju nekaj žene. Mnoge krivda, zamere in jeza, strah, materia-lizem in potreba po potrjevanju. Poznavanje smisla daje pomen in poenostavlja življenje. Kdor je v zgodovini dosegel največ, je bil osredotočen. Delajmo le tisto, kar je najpomembnejše. Mnogi si prizadevajo, da bi pustili trajno sled. Na Zemlji nismo zato, da bi se nas spominjali, ampak, da bi se pripravili na večnost. Na dve vprašanji nam bo odgovorila knjiga, na tisti dve, ki nam jih bo na koncu življenja zastavil Bog. Življenje na Zemlji je le vaja pred resnično predstavo. Smrt se nam zdi nenaravna in nepoštena. Številni problemi bodo postali plehki, nepomembni in nevredni pozornosti. Smrt je prehod v večnost. Kakšno bo videti večno življenje z Bogom? Ker tega nismo sposobni razumsko dojeti, nam avtor posreduje primero, da je to tako, kot če bi mravlji razlagali, kaj je internet. V nebesih pa nikakor ne bomopoležavali na oblakih s siji okrog glav in ob poslušanju harfe! To, kako gledamo na svoje življenje, ga tudi oblikuje. Tri metafore življenja so: življenje je preizkus, življenje je zaupanje in življenje je začasna naloga. Preizkušajo nas tudi velike spremembe, neuslišane prošnje in brezsmiselne tragedije. V življenju ni nič nepomembnega. V bivanju na Zemlji nimamo nikoli ničesar v lasti. V primerjavi s stoletji nazaj ni bilo življenje nikoli lažje kot danes. Bogato življenje nima kaj dosti opraviti z materialnim bogastvom. Ko bomo umrli, bomo šele prišli domov. Razlog, da vse obstaja, je Bog. Bomo živeli za lastne užitke in udobje, ali bomo preostanek življenja posvetili širjenju Božje slave? Tudi Bog ima čustva. Razveseljevanje Boga se imenuje čaščenje, antropologi so ugotovili, da je to univerzalna težnja, notranja potreba po povezavi z Bogom. Noe je potreboval 120 let, da je zgradil svojo barko. Ko razveseljujemo Boga, se tudi naša srca napolnijo z veseljem. Boga veseli, ko nas vidi uživati v njegovem stvarstvu. Tudi v 21. stoletju išče ljudi, kot je bil Noe. Ljudje pa si ne želimo priznati, da smo le navadna bitja, ki ne zmorejo vsega nadzorovati. Prijateljstvo z Bogom se gradi tako, da delimo z njim vse svoje življenjske izkušnje, ne samo, da enkrat tedensko obiščemo cerkev ali enkrat na dan molimo. To, da izrazimo svoje dvome, je navadno prvi korak do naslednje ravni prijateljstva z Bogom. Jezus je iz ljubezni naredil vse, za kar ga je prosil Oče. Bogu smo tako blizu, kot si sami izberemo. Priznanje brezupnosti je lahko izkazovanje vere. Božja družina vključuje vse vernike iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Ljubezen je glavni cilj in prva prioriteta našega življenja. Smisel življenja je, da se naučimo ljubiti Boga in ljudi. Danes traja povprečno življenje 25.500 dni. Največje darilo, ki ga lahko nekomu damo, je naš čas. Najboljši trenutek za ljubezen pa je prav zdaj.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Foto: DB
Rokomet
Ormožani izgubili drugo točko v Ribnici
Stran 8
Rokomet
Minimalen poraz Goriš-nice in zmaga Drave
Stran 8
Judo
Drava zapravila priložnost za finale
Stran 9
Odbojka
Sloving premočan tudi za Benedikt
Stran 9
Nogomet
Kidričani v 11. minutah odločili tekmo
Stran 10 Pred skupščino NZS
V četrtek odločitev o predsedniku NZS
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Tadej Podvršek
Velika točka Drave
V18. krogu nogometne lige Telekom sta se že v petek pomerila vodilne Domžale in ptujska Drava. Kljub temu, da so domačini že jesenski prvaki, tega v njihovi igri ni bilo opaziti, saj je bila igra prej slaba kot dobra, kar so varovanci trenerja Beska s pridom izkoristili. Kot kaže je Domžalčanom simbolični naslov jesenskega prvaka spo-drezal krila, saj v zadnjem času ne igrajo več takoprepri-čljivo kot na začetku.
Publikum še naprej igra po sistemu toplo-hladno. Tokrat so bili igralci iz knežjega mesta razpoloženi za igro, saj so se znesli nad Črnomaljci in jih premagali s kar 5:0. Na petkovem družabnem srečanju z navijači je trener Žil-nik govoril o nezadovoljstvu z napadalci, ki so ga nato naslednji dan »demantirali« na najboljši možen način. Bela krajina, vsaj tako se zdi, počasi postaja glavni konkurent za izpad iz našega najmočnejšega nogometnega tekmovanja.
Vijoličasti so proti prerojenemu Factorju do zadnjega sodnikovega žvižga trepetali za zmago. V prvem polčasu so po dobri igri dosegli tri zadetke in nato ležerno stopili v drugi del, kar bi se jim skoraj maščevalo, saj je Factor, pri katerem tokrat ni branil Simeunovič, v drugem delu zaigral precej bolj odločno, toda za kaj več kot časten poraz jim je zmanjkalo tako sreče kot tudi znanja. S to zmago in porazom Primorja je Maribor postal prvi zasledovalec vodilnih Domžal. Loči ju 10 točk.
Spet ni zmagal Koper, ki je dosegel že 12. remi v sezoni, kar je za moštvo, ki je pred sezono glasno napovedovalo boj za najvišja mesta, vsekakor veliko razočaranje. V prvem delu so bili Primorci sicer absolutni gospodarji na igrišču in bi lahko zraven dveh zadetkov Jakomina dosegli še kakšnega, saj je bila Nafta v tem delu povsem razglašena. Drugi polčas pa je minil v dominaciji Lendavča-nov, ki so tik pred koncem zasluženo prišli do točke.
V primorskem derbiju smo videli štiri zadetke in zmago Goričanov, pri katerih je izstopala predvsem naveza Nikezič - Matavž, ki je tudi dosegla vse tri zadetke za »kockarje«. Ajdovci so bili ponovno nerazpoznavni, saj so nekaj nogometne igre prikazali le na začetku tekme in več kot očitno je, da so rdeče-črni v krizi. Kljub nekoliko slabšim rezultatom pa trener Prašnikar po trditvah vodilnih mož Primorja še naprej trdno ostaja v sedlu.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 18. KROGA: Domžale - Drava 1:1 (1:0), HIT Gorica - Primorje 3:1 (0:0), Koper - Nafta 2:2 (2:0), CMC Publikum - Bela krajina 5:0 (1:0), Maribor - Factor 3:2 (3:0)
1. DOMŽALE	18	11	7	0	33:15	40
2. MARIBOR	18	8	6	4	32:22	30
3. PRIMORJE	18	8	4	6	25:22	28
4. NAFTA	18	7	6	5	26:25	27
5. HIT GORICA	18	6	7	5	26:24	25
6. DRAVA	18	6	6	6	28:25	24
7. CMC PUBLIKUM	18	4	7	7	25:26	19
8. KOPER	18	2	12	4	22:24	18
9. BELA KRAJINA	18	2	7	9	20:34	13
10. FACTOR	18	2	6	10	19:39	12
AL d.o.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o.. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI:
10 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 9 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Dario Zahora (Koper), Ermin Rakovič (Domžale), Nikola Nikezič (HIT Gorica); 6 zadetkov: Mate Eterovič (Nafta), Saša Ranič (HIT Gorica), Zoran Pavlovič (Nafta), Sebastjan Cimerotič (Domžale), Mitja Brulc (Publikum); 5 zadetkov: Senad Tiganj (Drava), Amir Agič (Bela krajina), Oskar Drobne (Koper), Damir Pekič, Dimitar Ivanov Ma-kriev, Zajko Zeba (vsi Maribor), Jože Benko (Nafta).
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 18. krog
Z desetimi do toči(e v 93. minuti
Domžale - Drava 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Žinko (18), 1:1 Kronaveter (93)
DRAVA: Dabanovič, Emeršič (od 78. Tisnikar), Šterbal, Zajc, Tiganj (od 69. Kelenc), Trenev-ski (od 90. Prejac), Kronaveter, Gorinšek, Berko, Horvat, Zilič. Trener: Dražen Besek.
V petek zvečer so ptujski nogometaši gostovali v Domžalah pri vodečemu moštvu v 1. slovenski nogometni ligi. Že po položaju na lestvici in po zbranih točkah je bilo jasno, katera ekipa bo nastopila v vlogi favorita. Gostje iz Ptuja so nastopili v kompletni sestavi, saj se je v ekipo vrnila peterica nogometašev, ki proti CMC Publikumu niso nastopili zaradi kazni rumenih kartonov in izključitev (Šterbal, Trenevski, Zilič, Go-rinšek, Kronaveter).
Sicer pa so v Domžalah Dravo pričakali z vsem spoštovanjem, saj so imeli z njimi grenke izkušnje v minuli sezoni. Takrat je v domžalskem športnem parku zablestel Rok Kronaveter, ki je z dvema doseženima zadetkoma zagotovil svoji ekipi zmago. To je bil tudi zadnji poraz Domžalčanov, od takrat so nanizali zavidljivo serijo 23 zmag.
Ptujčane ni zanimalo, da so njihovi domačini že v prejšnjem krogu postali jesenski prvaki. V Domžale so odšli dokaj samozavestno, saj so vedeli, da nimajo kaj izgubiti, lahko samo veliko pridobijo. Tako so se tudi postavili na igrišču, kjer so delovali zelo mirno, svoje priložnosti pa so iskali s hitrimi prehodi v napad. V 10. minuti je bilo zelo vroče pred domačimi vrati, v ugodnem položaju za dosego zadetka se je znašel ptujski napadalec Zilič, ki pa ni uspel izkoristiti odlične podaje Tignja in je žogo poslal preko domačih vrat. V 18. minuti pa so domačini iz prve prave akcije povedli. Kapetan Drave Emil Šterbal je storil prekršek, prosti strel je izvajal Rakovič, ki je žogo natančno podal do Žin-ka, ta pa je z razdalje desetih metrov premagal nemočnega vratarja Drave Dabanoviča. Po

Foto: Črtomir Goznik
Mladen Dabanovič (Drava, temni dres) je odlično branil v Domžalah, na koncu pa je v sodnikovem podaljšku svojim soigralcem pomagal doseči tudi izenačujoči zadetek.
tem zadetku se je igra razžive-la. Ptujčani so želeli rezultat čim prej izenačiti. Priložnost zato so imeli v 30. minuti, ko je bil ponovno v glavni vlogi Zilič, ki pa v petek ni imel svojega dneva. Osem minut kasneje je s strelom poskušal še Kronaveter, vendar ni bil natančen. Domžalčani so imeli priložnost za zvišanje vodstva v 43. minuti, Rakovič ni zadel iz
Slaviša Stojanovič, trener Domžal: »Za zadetek, ki smo ga dobili v zadnjih trenutkih tekme smo si krivi sami, kakor tudi za nekaj neizkoriščenih priložnosti. Gostom iz Ptuja čestitam za nepopustljivost in borbenost.«
Dražen Besek, trener Drave: »Priznati moram, da smo v Domžalah srečno prišli do točke. Gre za zelo kvalitetno ekipo, ki pa je zadetek dosegla iz polpriložnosti. Nič drugega nam ni preostalo, kot da se borimo do konca in uspeli smo izenačiti. Ob tej priložnosti bi čestital svojim nogometašem, ki so igrali z veliko željo, zato so bili na koncu nagrajeni z osvojitvijo točke.«
ugodnega položaja.
V šesti minuti drugega polčasa se je še tretjič ponudila priložnost Ziliču, ki je bil hitrejši od Domžalčana Elsnerja. Ptujski napadalec je streljal v desni spodnji kot, vendar je bil domači vratar uspešnejši in je žogo zadržal. Potem je bilo nekaj časa zelo mirno, igra je potekala med obema kazenskima prostoroma. V 60. minuti se je v priložnosti znašel Tiganj, ki je sicer močno streljal vendar je žoga zadela enega izmed obrambnih domačih nogometašev in priložnost za izenačenje je splavala po vodi. Osem minut pred koncem regularnega dela srečanja je drugi rumeni karton prejel kapetan Drave Šterbal in izgledalo je, da je upanje za točko že izgubljeno.
Domžalčani so res močno pritisnili, idealne priložnosti pa sta zamudila Ljubijankič in Ra-kovič. V sodniškem podaljšku so Dravaši začutili svojo priložnost, v napad se je preselil tudi vratar Dabanovič. Domžalčani nikakor niso mogli izbiti žoge iz svojega kazenskega prostora, v zadnjih trenutkih je žoga prišla do Kronavetra, ki jo je le uspel spraviti za hrbet domačega vratarja in izid izenačiti. Rok je še enkrat pokazal, da mu domžalska zelenica leži. Razumljivo je bilo veliko veselje gostov, nezadovoljni navijači Domžal pa so z žvižgi nagradili svoje nogometaše. Slednji so bili besni kot risi, točka pa je zasluženo odpotovala na Ptuj.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (ž, m), 8. krog
Ormožani izgubili drugo točko, Ptujčanke tokrat zanesljivo
Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje 40:20 (21:7)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajišič, Majcen 1 (1), Šijanec 1, Prapotnik 4, Ciora 5, Ramšak 2, Volarevič 3, Marin-ček, Brumen, Murko 3, Mihič 11, Raškovič 3, Strmšek, Derčar 7 (2). Trener : Mišo Toplak.
SEDEMETROVKE: Merator Tenzor Ptuj 3(3), Zagorje 6 (7)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor 10, Zagorje 8.
V zadnjem letošnjem nastopu pred domačimi navijači so rokometašice Mercator Ten-zorja s Ptuja gostile ekipo novink v prvoligaški konkurenci iz Zagorja ter jih po pričakovanjih tudi premagale. V ekipi
tokrat ni bilo mladinske repre-zentantke Sanje Potočnjak, ki je imela prometno nezgodo. Že po desetih minutah je bilo jasno, da je to srečanje dveh, po kvaliteti različnih ekip, saj so domačinke v tem času vodile z 9:0. Šele v 13. minuti so gostje dosegle prvi zadetek in to s strelom iz sedemmetrovke. Do odhoda na odmor je prednost domačink narasla na štirinajst zadetkov. Že pred tekmo ni bilo verjeti v presenečenje, bolj se je pojavljalo vprašanje, kako velika bo razlika v korist domačih rokometašic.
Vse skupaj se je nadaljevalo v drugem polčasu, ko je prednost domačih še naprej naraščala. Mlada ekipa Zagorja, ki jo vodi nekdanji odlični roko-metaš Jani Čop, se pač ni bila
1. A SRL ŽENSKE					
REZULTATI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj -				Zagorje 40:20 (21:7),	
Olimpija PLK - Celeia Žalec 25:36 (11:19), Izola				- Krka 26:18 (10:8),	
Krim Mercator - Kočevje 44:25 (22:13), Celjske mesnine - Inna Dolgun					
41:31 (21:18), KSI Škofja Loka -		Europrodukt Brežice 35:18 (16:10)			
1. KRIM MERCATOR	8	8	0	0	16
2. CELJSKE MESNINE	8	7	0	1	14
3. KSI ŠKOFJA LOKA	8	5	1	2	11
4. MERCATOR TENZOR PTUJ	8	5	0	3	10
5. CELEIA ŽALEC	8	5	0	3	10
6. KOČEVJE	8	4	1	3	9
7. EUROPRODUKT BREŽICE	8	4	0	4	8
8. OLIMPIJA PLK	8	3	0	5	6
9. INNA DOLGUN	8	1	3	4	5
10. ZAGORJE	8	2	0	6	4
11. IZOLA	8	1	1	6	3
12. KRKA	8	0	0	8	0
1. A SRL MOŠKI					
REZULTATI 8. KROGA: Gorenje - Slovan 33:28 (15:11), Ribnica Riko hiše					
- Jeruzalem Ormož 29:29 (13:15), Cimos Koper - SVIŠ 30:25 (13:13).					
Velika Nedelja - Gold Club (v torek, 14. novembra, ob 19.30), 18.30 Ce-					
lje Pivovarna Laško - Prevent (v sredo, 15. novembra, ob 18.30 uri), Trimo					
Trebnje - Rudar EVJ Trbovlje (v sredo, 15. novembra, ob 19.00).					
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	7	7	0	0	14
2. CIMOS KOPER	8	6	1	1	13
3. GORENJE	7	5	1	1	11
4. GOLD CLUB	6	5	0	1	10
5. JERUZALEM ORMOŽ	8	3	3	2	9
6. PREVENT	7	4	0	3	8
7. RIBNICA RIKO HIŠE	8	2	1	5	5
8. TRIMO TREBNJE	7	2	0	5	4
9. RUDAR EVJ TRBOVLJE	7	2	0	5	4
10. SVIŠ	8	2	0	6	4
11. VELIKA NEDELJA	7	1	1	5	3
12.SLOVAN	8	1	1	6	3
sposobna enakovredno zoper-staviti ekipi s Ptuja; največ zadetkov so dosegle po napakah domačih rokometašic. Trener Mišo Toplak je dal v nadaljevanju priložnost nekaterim rokometašicam, ki običajno ne igrajo veliko, a se stanje na igrišču ni bistveno spremenilo. Na koncu je zmaga z 20 zadetki prednosti pač realen odsev razlike v kvaliteti, ki je vsekakor bila v korist ptujskih »trgovk«. Mogoče bi bila prednost lahko višja, če domačinke ne bi ob 40 danih zadetkih zgrešile še nekaj metov z izredno ugodnih položajev.
Danilo Klajnšek
Riko Hiše - Jeruzalem 29:29 (13:15)
JERUZALEM: G. Čudič (4 obrambe), Dogša, Cvetko; Ra-dujković, Halilovič 1, Bezjak 3, Bogadi, Ivanuša 5, B. Čudič 10, Turković 4, Sok, Blažević 5(2), Grizolt, Golčar 1. Trener: Saša Prapotnik
IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož)
Če bi nekdo Ormožanom pred tekmo ponudil točko na vročem igrišču v Ribnici, bi jo z obema rokama sprejeli. Po sami tekmi pa lahko »jeruza-lemčki« žalujejo za drugo točko. Moštvo Ribnice se je pred tekmo ubadalo s številnimi težavami in po samem srečanju so bili zadovoljni s točko. Kako ne bi bili, ko pa so prekinili niz štirih zaporednih porazov. Med tednom so Ribničani zamenjali trenerja in mesto Janeza Ilca je prevzel nekdanji igralec CPL in državni reprezentant Tomaž Tomšič. Pri Ormožanih se je po poškodbi gležnja na igrišče vrnil Bezjak.
Gostje so v 8. minuti povedli s 5:3, nato pa so Ribničani s serijo 5:1 prevzeli vodstvo z 8:6. Že v 1. polčasu se je videlo, da so Ribničani v krizi, saj so do odmora storili kar 11 tehničnih napak. Te napake so ob zaključku 1. polčasa izkoristili Ormožani in povedli s 15:13. Prednost pa bi bila še večja, če ne bi v vratih Jeruzalema slabe-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so se iz Ribnice vrnili s točko, čeprav so vodili praktično celotno tekmo; Tomaž Tomšič je za Ribnico izenačil v zadnji minuti. Na sliki je Bojan Čudič (10 zadetkov).
Foto: Črtomir Goznik
Danijela Volarevič (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je na tekmi z Zagorjem dosegla tri zadetke.
ga dne imel Gregor Čudič, ki je do odmora zbral le tri obrambe (celo tekmo le 4 obrambe!).
Po ponovni slabi igri Halilo-viča, ki je v hudi krizi, je trener Prapotnik v nadaljevanju tekme Bojana Čudiča preselil na levo krilo, Bezjak pa je dobil priložnost na mestu organizatorja igre. Ribničani so večjo pozornost posvetili Blaževiću, kar sta izkoristila Bezjak in Bojan Čudič, ki sta v napadu odlično sodelovala. Slednji je v 2. polčasu dosegel kar osem zadetkov, skupaj pa deset. V 34. minuti je Jeruzalem pove-del s +6, 20:14. Še v 41. minuti je Jeruzalem vodil s 25:20 in popolnoma nadzoroval potek tekme. Nato je sledil preobrat. Ribničani so zaigrali čvrsto v obrambi, sodniški par Krašna - Vodopivec pa je izključeval Ormožane kot po tekočem
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Zadovoljni smo s točko v gosteh, je pa res, da nam je lahko žal še za tisto drugo.«
Tomaž Tomšič (trener Riko hiš): »S točko moramo biti zadovoljni tako mi kot Ormožani. Zadnjih deset minut smo na igrišču obstajali le mi.V Ribnici bomo morali hitro najti rešitev glede trenerja, saj jaz kot igralec ne utegnem biti dovolj zbran, da bi vodil ekipo iz igrišča.«
traku (kar 12 minut kazni v 2. polčasu) in Ribničani so se z igralcem več v polju počasi, a vztrajno približevali. Tri minute pred koncem je četa trenerja Saše Prapotnika še vodila z 29:27, nato pa je Tomšič iztržil izključitev Ivanuše, Gregor Ilc pa je z levega krila zadel mrežo Dogše, ki je zamenjal nerazpol-
oženega Gregorja Čudiča. Vratarja Jeruzalema sta v 2. polčasu zbrala pičlo eno obrambo! V napadu z igralcem manj so Ormožani izgubili žogo, Tomšič pa je minuto pred koncem zadel za 29:29. Zadnji napad je preostal Jeruzalemu, toda »vinarji« si niso pripravili prave priložnosti za strel. Na koncu je Blaževiću, ki v 2. polčasu iz igre ni zadel niti enkrat, preostali met iz devetih metrov, vendar je silovit poskus končal tik ob golu gostiteljev. To je tretji remi Ormožanov v tej sezoni.
Uros Krstic
V torek ob 19.30 bo v Veliki Nedelji v zaostali tekmi 8. kroga gostovala ekipa Gold Clu-ba, ki se je v nedeljo uvrstila v osmino finala evropske Lige prvakov.
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL - vzhod (m)
Minimalen poraz in zmaga
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 6. KROGA: Gorišnica - Istrabenz plini Izola 33:34, MIP Gorica Leasing - Klima Petek Maribor 33:29, Dol TKI Hrastnik - Dobova 33:35, Pekarna Grosuplje - Sevnica 26:25, Krka - Atom Krško 28:19, Termo - Radeče MIK Celje 37:26
1.	TERMO	6	6 0 0	12
2.	KRKA	6	6 0 0	12
3.	MIP GORICA LEAS.	6	4	0 2	8
4.	KRKA	6	3	12	7
5.	KLIMA PETEK MB	6	3	0 3	6
6.	ISTRABENZ P. IZO^	6	3	0 3	6
7.	PEKAR. GROSUPLJE	6	3	0 3	6
8.	SEVNICA	6	2	13	5
9.	RADEČE MIK CELJE	6	2	13	5
10.	DOBOVA	6 1 1 4 3
11.	GORIŠNICA 6 114 3
12.	DOL TKI HRASTNIK 6 0 15 1
Gorišnica -Istrabenz Plini Izola 33:34 (15:18)
GORIŠNICA: T. Valenko, R. Žuran 11, S. Žuran, Lozinšek 10, Vincek 1, Firbas 3, M. Šošta-rič, B. Šoštarič 5, Sok, Zorli 2, Kelenc; Petek 1, Fištravec, Golob. Trener: Stanko Bezjak.
Rokometašem Gorišnice ni uspelo potrditi težko pribor-jene točke iz Dobove v domačem srečanju proti Istrabenz plinom iz Izole. Škoda, saj je to bila priložnost za dober preskok na prvenstveni razpredelnici. V srečanju proti Izolčanom so gledalci videli zanimivo rokometno predstavo, ob koncu prvega polčasa pa so
gostje izkoristili svoje priložnosti in povedli s tremi zadetki prednosti, kar jim je dajalo dobro osnovo za igro v drugem polčasu.
V nadaljevanju srečanja so gostje vodili, domačini pa so jih lovili, na koncu pa so le uspeli izenačiti na 28:28. Nato so sledile nekatere izključitve pri domačih in gostje so ponovno povedli, domačini pa so jih dobro minuto in pol pred koncem uspeli ponovno uloviti ter izenačiti rezultat na 33:33. Rokometaši iz Izole so v naslednjem napadu dosegli zadetek, rokometašem Gorišnice pa je ostalo za izenačenje le deset sekund. V tem kratkem času si niso uspeli pripraviti dobrega položaja za strel, na koncu je kljub temu poskusil Drago Golob, gostujoči vratar Slamnik pa je njegov strel ubranil. Vratar Izole je tudi sicer eden najzaslužnejših za zmago svoje ekipe.
Danilo Klajnšek
2. SRL VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj 19:20, Aleš Praznik
-	Grča Kočevje 36:33, Šmartno 99
-	Črnomelj 36:26
1.	POMURJE	6 5 0 1 10
2.	ALEŠ PRAZNIK 6 3 12 7
3.	ŠMARTNO 99 6 3 0 3 6
4.	GRČA KOČEVJE 6 3 0 3 6
5.	ČRNOMELJ 6 3 0 3 6
6.	DRAVA PTUJ 6 3 0 3 6
7.	ARCONT RADGONA 6 0 1 5 1
Arcon Radgona -Drava Ptuj 19:20 (10:14)
DRAVA PTUJ: Štumberger, Kelenc 2, Ferk, Štager 5, Pre-dikaka 5, A. Kotar, Kvar, Bezjak, Vajda 4, Bedrač, Pislak, P. Kotar, Kokol 4. Trener: Marjan Valenko.
Po neugodnem porazu v sredo proti ekipi Aleša Praznika so se rokometaši ptujske Drave le nekako zbrali in prinesli točke iz Gornje Radgone. Ptujčani so na začetku povedli s 6:1 in izgledalo je, da bodo gostje imeli lahko pot do svoje tretje zmage v letošnjem prvenstvu 2. SRL - vzhod. To je bilo še bolj na dlani, ko so rokometaši Drave povedli s 13:7. V zadnjih minutah prvega dela pa so nekoliko popustili in domačini so to znali izkoristiti in znižali razliko.
V drugem polčasu je bilo še bolj pestro, predvsem v zadnjem delu tekme. Gostje so tri minute pred koncem vodili s tremi zadetki prednosti 17:20, vendar pa so se jim igralci Radgone ob izključitvah dveh ptujskih igralcev uspeli približati na samo zadetek zaostanka, za preobrat pa jim je zmanjkalo časa. S samo šestimi doseženimi zadetki v drugem polčasu so rokometaši Drave vendarle dosegli pomembno zmago pred sobotnim gostovanjem v Šmartnem.
Judo • 1. SJL - zaključni turnir
Drava zapravila priiez nost, na kencu tretja
Judoisti Impola so se v sobotnem play-offu petič zapored in dvanajstič skupno veselili zmagoslavja v 1. slovenski judo ligi, potem ko so v finalu tesno s 3:2, po tehničnih točkah (30 :13) premagali Olimpijo. Bistri-čani so na sklepnem turnirju ekipnega prvenstva Slovenije samo potrdili uvrstitev iz rednega dela prvenstva, ko niso doživeli poraza. Ptujska Drava je po tesnem polfinalnem porazu z Olimpijo v boju za bron ugnala Sankaku iz Celja.
Oba polfinalna dvoboja sta bila izjemno zanimiva. Najprej so stopili na blazino Impol-čani in tekmovalci celjskega Sankaka. Strateg Marjan Fabjan je postavil taktiko, po kateri bi Sankaku povedel 4:0, kar bi zadostovalo za zmago. A to se je izkazalo za račun brez krčmarja, saj so motivirani domačini kot za stavo premagovali favorizirane tekmovalce Sankaka. Predvsem je bil presenetljiv poraz tretjega, zadnjega mladinskega svetovnega prvenstva Roka Drakšiča proti Dani-ju Rusu. Uvodno borbo v kategoriji do 60 kg je sicer dobil Matjaž Trbovc (Sankaku), nato pa so vajeti v svoje roke prevzeli domačini in po vrsti zmagali vseh šest nadaljnjih borb. Drugi polfinalni dvoboj med Olimpijo in Dravo je bil bolj napet. Olimpija je povedla z 2:0 potem, ko sta uvodna izenačena dvoboja Belšak in Kolednik (Drava) izgubila v zadnjih sekundah. Rok Tajh-man je priboril prvo zmago za Ptujčane, ko je ugnal za yuko Jaka Slugo. Na 2:2 je izenačil Klemen Ferjan in sicer s tesno a zasluženo zmago 3:0 proti Marku Petriču. Sledilo je prvo ptujsko vodstvo 3:2, ki ga je pridobil Ervin Vinko, , ko je atraktivno (za ippon) vrgel Roka Ferjana in Drava se je že videla v finalu, saj so imeli v najtežjih kategorijah v ognju še dva iz-
kušena borca, od katerih so pričakovali gladki zmagi. Toda na blazinah ni potekalo vse po pričakovanjih, saj je Igor Spaso-jevič (Drava), ki je bil do tega dvoboja letos še neporažen, tokrat nepričakovano z 0:5 izgubil proti Juretu Šimicu in Olimpija je izenačila. Ptujčani so tudi v kategoriji nad 100 kg, kjer je tekmoval Darko Pet-elinšek, pričakovali zmago, a je Darko storil napako in padel za wa-zari 0:7. Razlike do konca boja ni uspel uloviti, kar je pomenilo poraz Drave s 4:3 in konec upov za finale.
Takoj za polfinalnima bojema je bil na vrsti boj za tretje mesto, kjer je Drava tesno s 4:3 ugnala Sankaku, ter tako po treh letih zopet prišla do medalje v 1. SJL. Prve tri boje so dobili Celjani, in sicer so zmagali Matjaž Trbovc, Igor Trbovc in Roki Drakšič ter tako
povedli Sankaku s 3:0. Nato pa je na svoj račun prišla Drava in z zmagami Klemna Ferjana, Ervina Vinka, Igora Spasojevi-ča in Darka Petelinška slavila v naslednjih štirih borbah ter se tako veselila zmage in bronaste kolajne.
Finalni obračun med Impolom in Olimpijo, ki je odločal, komu bo pripadala letošnja krona, je potekal v napetem in izenačenem vzdušju, toda na koncu so Bistričani le dokazali svojo premoč in so slavili nad moštvom Olimpije. Vsi boji so bili prava poslastica za polno dvorano v Slovenski Bistrici. V kategoriji do 60 kg je s prvo zmago povedla Olimpija, nato sta bila Dani Rus in Mark Faflja izenačena. Jaka Sluga je z zmago proti Bojanu Sevšku povedel Olimpijo v vodstvo z 2:0. Nato pa so sledile odločilne kategorije za Impol. Boris
Judoisti Drave so letos osvojili 3. mesto v 1. SJL, imeli pa so odlično priložnost celo za finale. Na sliki sta Ervin Vinko (JK Drava, levo) in Rok Ferjan (JK Sankaku).
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž)
Sieving premočan tudi za Benedikt
1. DOL
REZULTATI 7. KROGA: Sloving Vital - Benedikt 3:0, Broline Kamnik - Galeb Grup Hitachi 3:1, Šentvid - Jesenice Bled 3:0, HIT Nova Gorica - Luka Koper 3:0
1.	HIT NOVA GORICA 7 7 0 21
2.	SLOVING VITAL	7 6 1 17
3.	BENEDIKT	7 5 2 15
4.	LUKA KOPER	7 4 3 12
5.	BROLINE KAMNIK 7 3 4 12
6.	ŠENTVID	7 2 5 6
7.	GALEB GRUP HITACHI 7 1 6 3
8.	JESENICE BLED	7 0 7 1
2. DOL
REZULTATI 6. KROGA: Ecom Tabor
-	MTD ŽOK Ptuj 0:3, Magro Grosuplje
-	Partizan Škofja Loka 3:2, Mislinja
-	Formis Bell 3:0, ŽOK Kočevje - Comet Zreče 2:3, Prevalje - Kajuh Šoštanj 3:0, Aliansa Šempeter - Nova KBM Branik II. 3:0
1.	MTD ŽOK PTUJ	6 6 0 18
2.	MAGRO GROSUPLJE 6 6 0 16
3.	PREVALJE	6 5 1 15
4.	MISLINJA	6 4 2 12
5.	COMET ZREČE	6	4	2	10
6.	PARTIZAN ŠKOFJA LOKA	6	3	3	9
7.	ALIANSA ŠEMPETER	6	2	4	8
8.	KAJUH ŠOŠTANJ	6	2	4	7
9.	NOVA KBM BRANIK II.	6	2	4	4
10.	ŽOK KOČEVJE	6	1	5	4
11.	FORMIS BELL	6	1	5	4
12.	ECOM TABOR	6	0	6	1
Ecom Tabor - MTD ŽOK Ptuj 0:3 (-7, -13, -13)
MTD ŽOK Ptuj: Kutsay, Vidovič, Cvirn, Vicman, Andjelkovič, Draškovič, Mihalač, Zupanič
Po težki sredini tekmi v pokalnem tekmovanju so v soboto v 6. krogu 2. DOL za ženske ptujske odbojkarice gostovale v Mariboru. Dvoboj prvega in zadnje uvrščenega moštva lige je po pričakovanjih pripadel letos uspešnejšim. Mariborčanke so v slabi uri igre skupno zbrale le 33 točk.
Ptujčanke so odlično pričele srečanje, saj so jim domačinke v uvodnem nizu odščipnile le sedem točk. Nič kaj slabše pa niso igrale niti v nadaljevanju,
ves čas so nadzorovale potek igre in rezultat. Tako v drugem kot tretjem nizu so na mariborskem parketu »pustile« le 13 točk ter zasluženo dosegle še šesto zaporedno letošnjo zmago.
Na prvenstveni lestvici so se Ptujčanke še oddaljile od za-sledovalk, saj je drugouvrščena ekipa iz Grosuplja doma izgubila točko proti neugodnemu nasprotniku iz Škofje Loke. Za vodilno ekipo tako trenutno zaostajajo za dve točki, tretje uvrščena ekipa iz Prevalj pa zaostaja še točko več. Ostala moštva so še precej bolj oddaljena.
V naslednjem krogu se obeta zanimiva tekma na Ptuju, saj v športni dvorani gimnazije gostujejo Prevaljčanke. Še prej, v četrtek, pa bodo Ptujčanke na povratni tekmi osmine finala slovenskega pokala v Ljubljani poskušale presenetiti prvoliga-ško ekipo Sloving Vital.
UG
Novi (stari) ekipni državni prvaki v judu: JK Impol Slovenska Bistrica
Greif (JK Impol) je z zmago nad Markom Petričem znižal vodstvo Olimpije, nato sta se Gregor Greif (Impol) in Jure Šimic razšla z neodločenim izidom. Tako je borba v kategoriji do 100 kg med Primožem Ferjanom (Impol) in Denisom Štihom odločala o zmagovalcu, saj Olimpija v najtežji kategoriji ni imela svojega predstavnika. Primož Ferjan je z efektnim metom spravil gledalce v dvorani na noge in postavil končni rezultat srečanja - 3:2 (30:13). Impol se je tako vnovič veselil naslova prvaka.
Dopoldan je v Slovenski Bistrici potekal tudi turnir najboljše četverice v drugi ligi. Polfinalna para sta bila Impol II - Duplek in Bežigrad - Lendava. Lendavčani na turnir iz neznanih razlogov niso pripotovali. Drugi polfinale je brez večjih težav zmagala ekipa Du-pleka z rezultatom 5:2. V finalu je bil rezultat med Duplekom in Bežigradom na koncu 3:3, vendar so prvo mesto in napredovanje v prvo ligo osvojili ju-doisti Dupleka, ki so bili boljši po tehničnih točkah z rezultatom 25:23.
Vlado Čuš (trener JK Drava Ptuj): »V soboto je bil v Slovenski Bistrici pravi športni spek-takel. Proti Olimpiji v polfinalu smo pričakovali napeto borbo, upali smo na tesno zmago. Odločile so zares malenkosti ali naše manjše napake. V borbi za 3. mesto je bila naša ekipa še malo v šoku, a smo se po rezultatu 0:3 pobrali in zmagali ter osvojili odlično 3. mesto. Ob tem bi dodal, da so v letošnjem prvenstvu tri ekipe dominirale in to so Impol iz Slovenske Bistrice, Olimpija iz Ljubljane in Drava iz Ptuja. Katerakoli izmed teh treh ekip bi zmagala, bi po mojem mnenju to bilo zasluženo. Ta izenačenost je dala letošnjemu prvenstvu še dodatno napetost in verjamem, da bo ta izenačenost še dvignila kakovost slovenskega juda.«
Rezultati 1. SJL - končnica:
Polfinalna boja:
Impol - Sankaku 6:1 (57:7)
-	60 kg: Crnič - Trbovc M. 0:7
-	66 kg: Rus - Drakšič R. 7:0
-	73 kg: Sevšek - Trbovc I. 10:0
-	81 kg: Greif B. - Drakšič T. 10:0
-	90 kg: Greif G. - Erjavec 10:0
-	100 kg: Ferjan P. - Pečovnik 10:0
-	Nad 100 kg: Ceraj - Lupše 10:0
Olimpija - Drava 4:3 (32:18)
-	60 kg: Strajnar - Belšak 10:0
-	66 kg: Faflja - Kolednik 10:0
-	73 kg: Sluga - Tajhman R. 0:5
-	81 kg: Petrič - Ferjan K. 0:3
-	90 kg: Ferjan R. - Vinko 0:10
-	100 kg: Šimic - Spasojevič 5:0
-	Nad 100 kg: Štih - Petelinšek 7:0
Za 3. mesto:
Drava - Sankaku 4:3 (32:30)
-	60 kg: Belšak - Trbovc M. 0:10
-	66 kg: Janžekovič - Trbovc I. 0:10
-	73 kg: Tajhman R. - Drakšič R. 0:10
-	81 kg: Ferjan K. - Drakšič T. 7:0
-	90 kg: Vinko - Erjavec 5:0
-	100 kg: Spasojevič - Pečovnik 10:0
-	Nad 100 kg: Petelinšek - Lupše 10:0
Za 1. mesto:
Impol - Olimpija 3:2 (30:13)
-	60 kg: Crnič - Strajnar 0:3
-	66 kg: Rus - Faflja 0:0
-	73 kg: Sevšek - Sluga 0:10
-	81 kg: Greif B. - Petrič 10:0
-	90 kg: Greif G. - Šimic 0:0
-	100 kg: Ferjan P. - Štih 10:0
-	Nad 100 kg: Cerjaj 10:0 b. b.
Sebi Kolednik
Mali nogomet • 2. SFL - vzhod, 5. krog
Tomaž - Benedikt 6:3 (2:2)
Strelci: 0:1 Školiber (9 - ag), 1:1 Kolbl (14), 1:2 Plohl (15 - ag), 2:2 Go-ričan (16), 3:2 Kamenšek (23 - 6 m), 4:2 Goričan (24), 5:2 Miklašič (29), 6:2 Školiber (35), 6:3 L. Črnčič (40).
Tomaž: Trop, Majcen, Školiber, Mi-klašič, Goričan, Gašparič, Kamenšek, Plohl, Kolbl, Krajnc, Bedrač. Trener: Marjan Magdič
Benedikt: Huber, Verbošt, Pinta-rič, Ploj, Klemenčič, Senekovič, R. Šijanec, S. Črnčič, L. Črnčič, Novak, A. Šijanec. Trener: Andrej Šijanec
Začetek tekme je minil v slabi igri na obeh straneh. Gostitelji so sicer prihajali do priložnosti, ampak v zaključku akcij so bili nezbrani ali pa je dobro reagiral vratar Benedikta. V 9.
minuti so zadeli domači, toda v lastno mrežo; nesrečnik je bil Školiber. V 14. minuti je Tomaž po pritisku pred golom Benedikta izenačil. Svoj premierni gol v dresu Tomaža je dosegel Kolbl. Minuto zatem je bivši prvoligaš še v drugo zatresel lastno mrežo, tokrat je bil nesrečnik Plohl. Pester drugi del
1.	polčasa je z golom zaključil Goričan, ki je tudi bil daleč najboljši mož na igrišču.
Po uspešnem dogovoru med odmorom je Tomaž na začetku
2.	polčasa še dvakrat zadel (Ka-menšek, Goričan). Do konca tekme so gostje poskušali ujeti Tomaž z igro z vratarjem v polju, vendar jim ta način igre ni
najbolje uspeval. Po izigrani akciji je na 5:2 povišal Mikla-šič, šesti gol Tomaža pa je delo Školibra, ki je s svoje polovice zadel prazna vrata Benedikta. V samem zaključku tekme so si domači skoraj še tretjič zatresli lastno mrežo, a se je žoge zadnji le dotaknil Leon Črnčič, to je pomenilo končnih 6:3.
Ekipa Tomaža sicer ni blestela, vendar se je lahko vseeno veselila zmage. Gostje so s težavo sprejeli poraz. Po presenečenju v Nazarjah je Tomaž prevzel vodstvo na lestvici. Tu želijo ostati tudi po petkovem sosedskem derbiju z Bio termami.
UK
KMN Tomaž, vodilna ekipa 2. SFL - vzhod
Foto: SK
Foto: SK
Foto: UK
Nogomet • 2. SNL
V 11. minutah odločili tekmo
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij
-	Tinex Šenčur 3:1 (0:0), Mura 05
-	Bonifika 2:0 (1:0), Triglav Gorenjska - Krško 2:1 (0:0), Dravinja Duol
-	Zagorje 2:1 (0:1), Rudar Velenje
-	Livar 3:1 (1:0)
1. BONIFIKA	14 10		2	2	34:15	32
2. LIVAR	14	8	2	4	23:21	26
3. TRIGLAV GOR.	14	6	3	5	16:15	21
4. TINEX ŠENČUR	14	6	2	6	23:22	20
5. KRŠKO	14	5	4	5	17:24	19
6. ZAGORJE	14	5	3	6	23:18	18
7. DRAVINJA DUOL 14		5	1	8	15:16	16
8. RUDAR VELENJE 14		4	4	6	17:22	16
9. MURA 05	14	3	5	6	20:26	14
10. ALUMINIJ	14	3	4	7	13:22	13
Maloštevilni premrzli gledalci na stadionu v Kidričevem so v soboto v prvem polčasu videli povprečno nogometno predstavo. Rahlo terensko pobudo so imeli domačini, tudi bolj nevarni so bili v zaključku akcij, kjer je prvi zapretil Uroš
Veselič. V 6. minuti se je sam znašel pred gostujočim vratarjem, ki pa je bil uspešnejši od mladega reprezentanta Aluminija. Še dvakrat je bil ta nogometaš v središču pozornosti in sicer v 20. in 34. minuti, ko je pripravil dve priložnosti s po-
Aluminij - Tinex Šenčur 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Šimenko (52), 2:0 Firer (54), 3:0 Đakovič (63), 3:1 Ži-pič (89)
ALUMINIJ: M. Rozman, Čeh, Mlina-rič, Vrenko, Krajcer, Topolovec, Firer (od 65. Medved), Dugolin, Veselič (od 46. Đakovič), Marinič (od 75. T. Rozman), Šimenko. Trener: B. Špehonja.
Pred zadnjim jesenskim srečanjem nogometašev Aluminija proti Tinex Šenčurju so bila pričakovanja v domačem taboru velika, saj bi tri nove točke pomenile mirnejše zimovanje. Nekoliko večjo napetost med Kidričani pred tekmo pa sta povzročili poškodbi pri ogrevanju dveh izkušenih nogometašev in sicer Sebastijana Goloba in Gregorja Dončeca; že prej je bilo jasno, da ne bo igral poškodovani Tihomir Tišma.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Vrenko (rdeči dres), kapetan Aluminija, je dobro opravil svoje delo na tekmi s Tinexom Šenčurjem.
begom po desni strani; prvič je bil nenatančen Šimenko, drugič pa Marinič. V 43. minuti pa je bilo zelo vroče pred domačimi vrati, saj se je nenadoma pred domačim vratarjem sam znašel napadalec gostov Buba-nja, vendar je vratar Aluminija Matjaž Rozman ta strel ubranil.
Drugi polčas je prinesel povsem drugačno nogometno predstavo. Domači nogometaši so bili dolgo v slačilnici, nato pa na igrišču zaigrali zelo dobro. Od 52. do 63. minute so praktično »leteli po igrišču« ter dosegli tri zadetke. Prvi je mrežo gostov načel Šimenko po odlični podaji Đakoviča, nato je svoje dodal Firer, delo pa je s tretjim zadetkom domačinov dokončal Đakovič. S tem je bilo konec vseh dilem o končnem zmagovalcu. Gostje iz Šenčurja so v nadaljevanju nekaj poskušali, vendar so bili premalo nevarni za vratarja Aluminija. Dobro minuto pred koncem, ko je bilo praktično že vsega konec, je bil v kazenskem prostoru Aluminija v skoku najvišji Špelič, ki je s strelom z glavo premagal vratarja Aluminija.
Kljub zmagi so Kidričani ostali na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice, saj so tudi vsi njihovi konkurenti (Dravinja Duol, Mura 05 in Rudar Velenje) dosegli zmage. Z osmimi osvojenimi točkami v zadnjih petih krogih (po zamenjavi trenerja) so nogometaši Aluminija tako vendarle nekoliko popravili vtis z začetka prvenstva in se bodo lahko v spomladanskem delu prvenstva enakopravno vključili v boj za obstanek v 2. ligi.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Zajc startal z zmago, trije goli Jurčeca
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Kovinar Štore - Zavrč 0:4, Železničar
-	Stojnci 2:3, Tišina - MU Šentjur 3:3, Malečnik - Trgovine Jager 0:0, Črenšovci - Koroška Dravograd 2:0, Pohorje - Odranci 1:0, Paloma
-	Tehnostroj Veržej 2:1
1. ZAVRČ	14 10		2	2	39:9	32
2. TEHNO. VERŽEJ 14		9	1	4	34:21	28
3. MALEČNIK	14	7	4	3	25:19	25
4. TRGOV. JAGER	14	7	3	4	22:20	24
5. ODRANCI	14	7	1	6	27:19	22
6. ČRENŠOVCI	14	6	4	4	20:19	22
7. KOVINAR ŠTORE 14		6	2	6	13:20	20
8. PALOMA	14	5	4	5	20:23	19
9. MU ŠENTJUR	14	5	3	6	21:22	18
10. POHORJE	14	4	3	7	19:22	15
11. STOJNCI	14	4	3	7	13:32	15
12. ŽELEZNIČAR	14	4	2	8	19:24	14
13. DRAVOGRAD	14	4	2	8	13:28	14
14. TIŠINA	14	1	4	9	12:28	7
Foto: Črtomir Goznik
Matej Murat (Stojnci, rumeni dres) je v Mariboru dosegel dva zadetka in tako bistveno pripomogel k zmagi svoje ekipe.
V	14. krogu so nogometaši vode-čega Zavrča z visoko zmago v Štorah samo še učvrstili vodečo pozicijo na prvenstveni razpredelnici. Zmaga je potrditev dejstva, da imajo dobro ekipo in bo za njih to zimovanje mirno. Uspešni so bili tudi nogometaši iz Stojncev, ki so v Mariboru ugnali Železničarja. Očitno je, da se je menjava na trenerski klopi obrestovala (Ivan Zajc je zamenjal Šketa). Stojn-čani so si v začetku drugega polčasa z dvema zadetkoma Mateja Murata priigrali lepo prednost, ki so ga znali obdržati do konca. Nogometaši Veržeja so izgubili v Sladkem Vrhu pri domači Palomi, ki je ob koncu jesenskega dela pričela igrati dobro. Na račun tega poraza ima Zavrč štiri točke prednosti pred najbližjimi zasledovalci.
V	borbi za naslov prvaka so tako prvi favoriti še naprej Zavrčani, eventualno bi jih lahko ogrožali nogometaši iz Veržeja in mogoče še Malečnika. Še bolj bo spomladi zanimiva borba za obstanek, v nevarnih vodah se nahajajo tudi nogometaši Stojncev.
KOVINAR STORE - ZAVRC
0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Lenart (17), 0:2 Ko-rez (19), 0:3 Rampre (68), 0:4 Korez (75)
ZAVRC: Dukarič, Zdelar, Lenart, M. Kokot,Korez, Golob, Letonja, Ga-iser (od 62. Fijavž), Kupčič (od 79. Železnik), Gabrovec, Rampre (od 79. Poštrak). Trener: Miran Klajderič.
ŽELEZNIČAR - STOJNCI 2:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Bezjak (14. avtogol), 1:1 Žnidarič (21), 1:2 Murat (48), 1:3 Murat (51), 2:3 Verdnik (77)
STOJNCI: Starčič, Arsič, Žuran (od 32. Klinc), Horvat, Bezjak, Fruk, Topolovec, Rižnar, Murat, Žnidarič (od 84. Mulej), Kuserbanj. Trener: Ivan Zajc.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 14. KROGA: Tehno-tim Pesnica - Gerečja vas Unuk-šped 0:1, Šoštanj - Zreče 0:0, Mons Claudius - Holermuos Ormož 1:3, Šmartno 1928 - Bistrica 3:1, Peca
- Rogaška 0:1, Jurovski Dol - Šentilj Jarenina 1:1, Oplotnica - Get Power Šampion 0:0
1. ŠMARTNO 1928 14	9	3	2	40:15	30
2. ROGAŠKA 14	9	3	2	31:14	30
3. ZREČE 14	8	2	4	24:17	26
4. ŠENTILJ - JAR. 14	7	3	4	29:22	24
5. GEREČJA VAS 14	7	1	6	19:20	22
6. BISTRICA 14	5	5	4	24:23	20
7. ŠOŠTANJ 14	5	4	5	15:20	19
8. JUROVSKI DOL 14	5	4	5	21:27	19
9. HOLER. ORMOŽ 14	5	3	6	30:27	18
10. G. P. ŠAMPION 14	4	5	5	14:19	17
11. PECA 14	4	2	8	24:28	14
12. TEH. PESNICA 14	4	1	9	21:30	13
13. OPLOTNICA 14	3	3	8	19:32	12
14. MONS CLAUD. 14	3	1 10		17:34	10
V 14. krogu Štajerske lige, sicer prvem spomladanskem, ni prišlo do velikih sprememb. Na vrhu so ostali nogometaši iz Šmartnega, ki so z boljšo igro v drugem polčasu premagali ekipo Bistrice in to kljub temu, da so od 52. minute naprej igrali z igralcem manj. Žal Bistričani ponujene priložnosti niso znali izkoristiti. Svoje dobre igre v jeseni 2006 so z zmago kronali nogometaši Gerečje vasi, ki so slavili zmago v Pesnici.
Zadetek Marka Vtiča v 13. minuti je bil dovolj za tri pomembne točke in lepo peto mesto, tako, da bo odmor prijetnejši.
Rogatec je bil srečen kraj tudi za ormoške gradbenike, ki so z zmago v gosteh nekoliko popravili vtis ob povprečnih in nestabilnih igrah. Od nekdanjega tretjeligaša so verjetno njihovi najzvestejši privrženci pričakovali višje mesto, kot je trenutno deveto. Pred vsemi klubi je še dvanajst krogov v spomladanskem delu prvenstva, na voljo je torej še 36 točk.
TEHNOTIM PESNICA -GEREČJA VAS UNUKSPED
0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Vtič (13) GEREČJA VAS UNUKSPED: M.
Horvat, Žgeč, Slaček, J. Sagadin, Kaisesberger, D. Horvat, R. Sagadin, Cvetko, Vtič, Gerečnik (od 79. Sel), Hertiš (od 60. Novak). Trener: Zvonko Pignar.
MONS CLAUDIUS - HOLERMUOS ORMOŽ 1:3 (1:0)
STRELCA: 1:0 Gregorčič (36), 1:1 Jurčec (65, iz 11 m), 1:2 Jurčec (66), 1:3 Jurčec (88)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Bohinec, Jerebič, Jambriško (od 84. Mlinarič), Zadravec (od 46. Kralj), Velečič, Jurčec (od 90. Vesenjak), Šeruga, Jerebič, Prapotnik, Kolarič. Trener: Benjamin Krajnc
ŠMARTNO 1928 - BISTRICA 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Jelenko (13), 1:1 Podbrežnik (26), 2:1 Kolemc (62), 3:1 Podlesnik (78)
BISTRICA: J. Stegne, Drosk, Mo-drič, Simončič, Robar, Ferk, Jelenko (od 57. Plevnik), Mlinar, Hrušman (od 46. Habjanič), A. Stegne, Tkavc (od 67. Levart). Trener: Zvonko Hraš.
Pred skupščino NZS
V četrtek odločitev o predsedniku NZS
Približuje se četrtek, ko se bodo delegati NZS sestali na skupščini na Brdu in odločali o zaupnici predsedniku Rudiji Zavrlu; lednji je na tem mestu že več kot 17 let!
Če bi NZS delovala dobro in bi bilo stanje v slovenskem nogometu (tako klubskem, kot reprezentančnem) urejeno, o zamenjavi verjetno ne bi razmišljal nihče. Realnost je seveda povsem drugačna, zato so zahteve po zamenjavi postajale vse bolj glasne. Vrhunec so dosegle po seriji slabih rezultatov članske reprezentance, za katere je (ne)posredno odgovoren tudi Rudi Zavrl, ki si še vedno zatiska oči pred realnim stanjem. Rudiju Zavrlu nekateri sicer upravičeno pripisujejo velike zasluge za razvoj slovenskega nogometa na začetku devetdesetih let (k temu je
objektivno veliko pripomogel Srečko Katanec, ki je reprezentanco z glavnim zvezdnikom Zlatkom Zahovičem vodil zares odlično), tudi nasprotniku pa mu priznavajo veliko sposobnost lobiranja med MNZ. Ali bo to dovolj za novo zaupnico, pa bomo seveda videli po četrtkovem glasovanju.
36 delegatov:
-	MNZ Ljubljana - 5
-	MNZ Ptuj - 4
-	MNZ Maribor - 4
-	MNZ Murska Sobota - 4
-	MNZ Celje - 3
-	MNZ Koper - 3
-	MNZ Gorenjska - 3
-	MNZ Lendava - 3
-	MNZ Nova Gorica - 1
-	Zveza nogometnih sodnikov Slovenije - 3
-	Zveza nogometnih trenerjev Slovenije.
JM
Športno plezanje
Štiri Slovenke v finalu, Mina 6.
V nedeljo pozno zvečer se je v italijanskem mestecu Penne za slovensko ekipo uspešno končala predzadnja letošnja tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Čeprav Slovenke tokrat niso stale na stopničkah, so se kar štiri uvrstile v finale najboljše osmeri-ce in poskrbele za velik ekipni uspeh.
Na koncu se je najbolje odrezala Natalija Gros z nehvaležnim četrtim mestom, Maja Vidmar (5), Mina Markovič (6)
in Lučka Franko (7) pa so se uvrstile takoj za njo. Zmagala je Avstrijka Angela Eiter.
Pred slovensko reprezentanco je le še sklepno dejanje letošnje sezone - tekma v Kranju, ki bo na sporedu konec tedna. »Rezultati iz Italije kažejo na izvrstno formo »vražjih« Slovenk. Tako si na domačem prizorišču ponovno obetamo lep uspeh,« je prepričan Tomo Česen, selektor Slovenije.
STA
Športni napovednik
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
ZAOSTALE TEKME 8. KROGA: Velika Nedelja - Gold Club (v torek,
14.	novembra, ob 19.30), Celje Pivovarna Laško - Prevent (v sredo,
15.	novembra, ob 18.30 uri), Trimo Trebnje - Rudar EVJ Trbovlje (v sredo, 15. novembra, ob 19.00).
ODBOJKA
POKAL SLOVENIJE
OSMINA FINALA: Sloving Vital - MTD ŽOK Ptuj (v četrtek, ob 18.30) - prva tekma 3:1 za Sloving, Štof Jesenice - Benedikt (v sredo, ob 19.00) - prva tekma 3:1 za Benedikt.
STRELSTVO
1. in 2. slovenska liga
Strelski klub Ptuj vabi, da se jim pridružite 18. in 19. novembra 2006, na tako imenovanem ptujskem strelskem vikendu, ko se bo v športni dvorani Center odvijalo dvodnevno strelsko tekmovanje 2. kroga vseh državnih lig, na katerem bo nastopilo okrog 450 strelcev iz celotne Slovenije.
V soboto si lahko že od 9.00 ure naprej ogledate 1. in 2. državno strelsko ligo s puško oziroma s pištolo, vrhunec dneva pa se bo odvijal od 15. ure naprej, ko bodo s tekmovanjem pričeli v 1. državni strelski ligi s pištolo, kjer bomo držali pesti predvsem za domače strelce, ekipo SK Ptuj I, ki se ji obeta vrhunski strelski dosežek, saj bodo Ptujčani ponovno naskakovali prvo mesto v konkurenci 12 ekip, ki sem jim je na prvem turnirju, v seriji sedmih, izmaknilo zgolj za nekaj krogov.
Zanimiva tekmovanja se nam obetajo tudi v nedeljo, ko bodo prav tako od 9. ure naprej svoje strelsko znanje dokazovale še vse mlajše kategorije, med njimi pionirji in ponirke, mlajši mladinci in mlajše mladinke ter mladinci in mladinke, med katerimi bodo nastopali tudi odlični mladi ptujski strelci.
Podpora s tribun bo vsekakor dobrodošla in zaželena, vstopnine
ni.
AvtoD^M
Opel (znova) vstopa v razred športnih terencev
Leta 2003 so prenehali izdelovati fron-tero in od takrat je nemški Opel brez cestnega terenca. Šele lani, na salonu vozil v Frankfurtu, predstavljen prototip antara GTC, je napovedal Oplovo vrnitev k cestnim terencem. Z antaro vstopa v segment vozil, ki je od leta 1998 v Evropi podvojil svoj tržni delež, v teh dneh pa je novi športni terenec dobil tudi serijsko podobo.
Če želi nek avtomobilski proizvajalec svojo blagovno znamko približati tudi mladim, mora v svoji prodajni paleti imeti tudi športnega terenca. Tako kot pri fronteri, je tudi pri opel antari sodeloval z matičnim koncernom; tokrat z znamko Chevrolet (nekaj let nazaj še Daewoo). V Koreji so namreč razvili chevrolet captivo, ki predstavlja osnovo za opel antaro. Upal bi si celo trditi, da je antara kopija captive, z nekaterimi kakovostnimi popravki. Še več: nemško antaro celo izdelujejo v Koreji in jo uvažajo v Evropo.
Podrobnosti, kot sta recimo pregib na motornem pokrovu in letev z ogromnim oplovim logotipom sicer poudarjata pripadnost znamki, kljub temu da je antara nastala v Koreji. Deluje sodobno in dinamično, nekaj svežine prinašajo tudi stranski zračni reži in v prednjih odbijačih integrirana smerokaza. Antara je dolga 457 cm, široka 185 cm in visoka 170 cm, kar pomeni, da je za 7 cm krajša kot captiva. Položno postavljena vrata
prtljažnika vplivajo na njegovo velikost, ob običajni postavitvi zadnje klopi je le-tega za 400 litrov. Za varen prevoz tovora skrbijo mreže, pregradne stene in prevleke, ki jih je možno namestiti v vpetja ob straneh prtljažnega prostora. Zadnja klop je asimetrično deljena in prevračljiva tako, da nastane ravno dno prtljažnega prostora. V potniški kabini izstopa osrednja konzola z velikim informacijskim zaslonom, nadzorni instrumenti so dobro vidni in logično postavljeni. Antara si s captivo deli tudi motorje, menjalnike in sodoben štirikolesni pogon. Še najvidnejšo razliko predstavlja antarino dinamičneje nastavljeno podvozje, s katerim naj bi pri Oplu upravičili športnost svojega tereneca. 2.0-litrski dizelski motor je razvilo italijansko podjetje VM motori in nosi povsem novo oznako VCDi. Gre za dizelski motor s tehnologijo vbrizgavanja goriva po skupnem vodu, ki zmore 150 konjskih moči. Na voljo sta tudi dva bencinska agregata: 2,4-litrski štirivaljnik s 143 KM in 3,2-litrski šestvaljnik s 227 KM. Motornih konjev je kar veliko, sicer pa skupna masa vozila znaša več kot tono in osemsto kilogramov. Serijska oprema antare vključuje štirikolesni pogon z nadzorom nad zdrsavanjem koles, program za uravnavanje stabilnosti vozila in za nadziranje vozila med vožnjo v ovinek, sistem nadzora pri spustu in zaščito pred prevračanjem vozila. Elektronsko vodeni elektro-hidravlični diferencial zmeraj in povsod omogoča optimalno razporeditev navora med prednjo in zadnjo premo. Antara sicer nima reduktorja, pa tudi zapore diferenciala ne. Edina pomoč pri terenski vožnji je sistem za uravnavanje hitrosti ob vožnji po strmem terenu. Pogon na vsa štiri kolesa združuje tudi nekatere prednosti pogona na dve kolesi, kot sta na primer nizka poraba goriva in lahkotno upravljanje z vozilom. Novi Oplov športni terenec skrbi za zaščito potnikov z dvema varnostnima zračnima blazinama spredaj, stranskimi blazinami za voznika in sopotnika, ki ščitijo pred poškodbami prsnega koša in medenice, zračnimi zavesami spredaj in zadaj ter tritočkovnimi varnostnimi pasovi na vseh petih sedežih. O »poreklu« antare priča tudi odprtina za točenje goriva, ki se nahaja na levi strani avtomobila. V matičnem Russelsheimu se torej znova vračajo k športnim terencem.
Moje cvetje
Prihaja
naslednik stila
Uspeh grande punta velja za novo prelomnico v Fiatovem poslovanju, zaradi česar ne preseneča napoved, da bo naslednik stila, povečana in v marsikaterem pogledu izboljšana različica aktualne Fiatove prodajne uspešnice.
Povsem novi fiat bravo znova prevzema ime svojega predhodnika in temelji na platformi alfe romeo 149. Zakaj? Ker je stilo v primerjavi z dvojčkoma bravo / brava dosegel slabši prodajni uspeh in si Fiat v nižjem srednjem (golfovem) razredu enostavno ne sme »privoščiti« še enega poloma. Leta 2001 predstavljeni stilo je plačal davek zaradi zadržanega in neatraktivnega dizajna, zato v Torinu pri novem modelu ničesar niso prepustili naključju. Ravno oblika avtomobila je bila ena izmed glavnih smernic pri razvoju novega modela. Bravo izstopa z agresivno obliko, ki spominja na športne in bolj izjemne maseratije, s prostornostjo in z sodobnimi dizelski motorji. Sprednja maska z elipsasto odprtino za zrak, velikim fiatovim znakom in kromirano letvico nakazujejo obliko prihajajočih modelov. V Torinu so se odločili, da bo nova generacija fiata bravo na voljo zgolj v petvratni karoserijski različici, karavanska izvedba pa je za sedaj še vprašljiva, kajti bravo multiwagon bi lahko neposredno konkuriral tudi večji cromi. Udobje v potniški kabini bo prav tako za stopničko višje, torej po »nemških« standardih srednjega razreda oziroma takšno, kot ga dosega croma. Enako velja za prtljažnik, ki bo z dobrimi 370 litri povečal tržne možnosti novega modela. Na višjem nivoju naj bi bila tudi končna izdelava vozila, o čemer se bomo seveda prepričali sami.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Hepatitis C je zahrbtna bolezen (2.)
Okužba s HCV poteka najpogosteje brez znakov bolezni, le pri 15 % okuženih se pojavi rumenica kože in drugi znaki, ki so značilni za akutni hepatitis - zvišana telesna temperatura, izguba apetita, bolečine v mišicah in sklepih in tiščanje v zgornjem delu trebuha. Pri preostalih 85 % okuženih ostane HCV prisoten v telesu celo življenje in govorimo o kronični okužbi. Pri večini kronično okuženih povzroči HCV kronično vnetje jeter (kronični hepatitis), ki običajno poteka brez bolezenskih znakov in bolezen največkrat odkrijemo povsem naključno (npr. pri sistematskih pregledih). V kolikor kroničnega hepatitisa ne zdravimo, se pri četrtini bolnikov po 10 do 30 letih razvije jetrna ciroza, pri 1-5 % zbolelih pa jetr-
nih rak.
Ker je večina bolnikov okuženih s hepatitisom C brez klinično izraženih simptomov hepatitisa, moramo pri osebah z visokim tveganjem za okužbo s HCV opraviti presejalno biokemično in serološko testiranje na HCV.
Presejalno testiranje krvi na navzočnost označevalcev okužbe s HCV je tako potrebno pri intravenskih uživalcih nedovoljenih drog, otrocih s HCV okuženih mater, spolnih partnerjih in družinskih članih s HCV okuženih oseb, osebah s spolno prenosljivo okužbo, okuženih s HlV in/ ali okuženih z virusom hepatitisa B, hemodializnih bolnikih in transplantiran-cih, hemofilikih in osebah, ki so prejele kri ali krvne pripravke pred l. 1993, ko
Prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med., SB Celje
se še ni izvajalo presejalno testiranje.
Cepivo proti okužbi s HCV zaenkrat še ne obstaja, pred okužbo pa se lahko zavarujemo z upoštevanjem naslednjih navodil:
-	z uporabo lastnega pribora za injiciranje pri intravenskih uživalcih nedovoljenih drog,
-	z izogibanjem nepro-
fesionalnemu tetoviranju, akupunkturi in prebadanju kože in sluznice,
-	z uporabo kondoma pri osebah, ki imajo spolne stike z več partnerji,
-	s presejalnim trestira-njem glede okužbe s HCV takoj po porodu novorojencev mater, ki so okužene s HCV in kasnejšim stalnim zdravniškim nadzorom,
-	z izogibanjem souporabi osebnega pribora (zobna ščetka, brivnik, pribor za urejanje nohtov
in vzdrževanjem osnovnih higienskih navad,
-	s pravilnim ukrepanjem pri naključnem vbodu z okuženo iglo ali ostrim predmetom: z iztiskanjem krvi, izpiranjem mesta vboda pod tekočo mlačno vodo 5 do 10 minut, razkuževanjem mesta vboda in čim hitrejšim obiskom pri dežurnem zdravniku oziroma infektologu. Prof. dr. Gorazd Lešničar,
dr. med., SB Celje
Mraz nas še ne bo pregnal za peč
Po dveh letih, ko smo se zaradi vremena bolj jezili kot ne, nas vreme že dva meseca lepo razvaja. Vendar ni vse spet samo belo, tako vreme je za rastline, predvsem trajne, lahko že kar škodljivo. Ne dovoli jim, da bi pričele s pravim zimskim počitkom. Tako topli dnevi zmedejo rastline. Opazili ste že, da nekatere spomladi cvetoče grmovnice cvetijo. Zato bi vsa rada opozorila, da z rezanjem katerih koli dreves, grmovnic ali trajnic raje še počakajte, da bo mraz resnično stisnil tudi podnevi.
Zelišča in dišavnice
Že dolgo nisem napisala kaj o njih, sem pa vas večkrat opozorila, da jih lahko presadite v lončke, da jih boste imeli tudi pozimi sveže. V lončkih se najbolje obnesejo trajna zelišča, ki pa jih je, tako kot drobnjak, dobro naprej za nekaj dni dati v zamrzovalno skrinjo. Tako jim simuliramo zimo.
Foto: Miša Pušenjak
Kljub temu, da so zelišča lep okras zimskih kuhinjskih oken, le-ta običajno zanje niso najboljše mesto. Posebej, če sodimo med zmrzljivce in je tudi kuhinja vedno zelo topla. Boljši so prostori, kjer temperature ne presegajo 20° C, so pa kuhinje in kopalnice odlične zato, ker je tam običajno zrak dovolj vlažen. Suh in topel zrak naših stanovanj je namreč največji sovražnik vseh rastlin. Lahko si pomagamo tako, da zelišča posadimo skupaj v večjo posodo, tako same rastline poskrbijo za večjo zračno vlago. Lahko naredimo podobno kakor pri orhidejah - uporabimo narobe obrnjen podstavek v okrasni posodi. Nanj postavimo lončke z začimbami. V okrasno posodo pa nalijemo vodo do roba narobe obrnjenega podstavka. Tako korenine rastlin ne bodo v vodi, voda pa bo z izhlapevanjem poskrbela za zračno vlago v bližini rastlin. Lahko pa se malo poigramo in v prozorne okrasne posode nasujemo pesek, ta je lahko tudi obarvan. Pesek je lahko vedno vlažen, samo voda ne sme stati na njem. Tudi različni okrasni kamenčki so uporabni v ta namen. Voda je lahko med kamenčki, le do vrha ne sme priti. Pomembno je, da korenine ne stojijo v vodi. Tako bo zračne vlage v okolici rastlin vedno dovolj, rastline pa ne bodo gnile zaradi tega, ker korenine stojijo v vodi.
Za zelišča izberemo svetla okna z veliko sonca. To je namreč potrebno, da se razvijejo eterična olja. Zaradi njih pa imamo zelišča tako radi. Eterična olja nam popestrijo okus jedi, so pa koristna tudi za naše zdravje.
Sama zelišča so sicer predvsem zaradi eteričnih olj dokaj odporna na različne škodljivce. Vendar se uši v stanovanjih na njih vseeno občasno pojavijo. Še bolj pogoste so pršice in resarji. Seveda uporaba insekticidov ne pride v poštev. Pozimi si pomagamo s pogostim škropljenjem z blago raztopino detergenta za posodo.
Večina zelišč ne potrebuje gnojenja, saj se le tako razvijejo eterična olja. Preveč gnojene rastline ga ne potrebujejo in ga seveda ne ustvarjajo. Če se na naših začimb-nicah pogosto pojavljajo rjavi robovi listov, lahko so tudi rumenkasti ali črnikasti ali pa tudi različne črne in rjave pege na listih, potem ima rastlina preveč hranil v zemlji. Tudi dolgi, nerazvejani poganjki in hitro odpadanje spodnjih listov so lahko znak, da smo zelišča preveč gnojili. Na prostem jih v jeseni obsujemo s preperelim ali neprese-janim domačim kompostom, ki ga spomladi zadelamo v tla. Nikoli ne uporabljamo mineralnih - umetnih gojil. V stanovanju pa jih enkrat mesečno zalijemo s polovičnim odmerkom tekočih gnojil za cvetoče rastline.
Pazite tudi, da boste zalivali samo toliko, da se rastline ne izsušijo. Ravno zalivanje je pogosto vzrok propada rastlin.
Za konec pa bi vas rada še opozorila na zelišča, ki jih lahko v lončkih kupimo v trgovinah s prehrano. Ta niso namenjena temu, da bi jih ohranili celo zimo. So samo sveža zelenjava, da pa traja nekoliko dlje, so s koreninami vred posajena. Lahko jih poskusite obdržati tako, da jih najprej obrežete (seveda liste porabimo v kuhinji), nato pa jih daste za nekaj časa v skrinjo. Žal pa so običajno te rastline pretegnjene zaradi premalo svetlobe v trgovinah, da tega preprosto ne prenesejo. Če preživijo teden dni v zamrzovalniku, jih presadimo v mešanico peska in vrtne zemlje, take pa imajo možnost, da preživijo tudi daljši čas v stanovanjih.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
Ptuj • Prvi praznik ekoloških kmetij na Ptuju
Promocija in prodaja ekoloških pridelkov in živil
Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije in ptujske soroptimistke v sodelovanju z Inštitutom za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor, Fakulteto za kmetijstvo Maribor in KGZS - Zavodom Ptuj pripravljata Prvi praznik ekoloških kmetij na Ptuju. Sodelovalo bo blizu dvajset ekoloških kmetij, ki bodo skrbele za promocijo in prodajo ekoloških pridelkov in živil.
Na stojnicah na Novem trgu, med Gostilno PP in Mer-catorjevo blagovnico, bo to soboto mogoče kupiti različne sokove, čaje, zelišča, izdelke iz žit, različne vrste moke, vino, začimbe, orehe, sojo, buče, testenine, jabolka, če-maz, bezgovo vino, gibanice
iz krušne peči in številne druge ekološke pridelke in živila. Vsa ekološka živila so kontrolirana in jih spremlja certifikat, označena so z zaščitnimi znaki in kolektivnimi blagovnimi znamkami. Najbolj razširjeni znak za ekološka živila slovenskega porekla je kolek-
tivna blagovna znamka Bio-dar Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Zveza društev za biološko - dinamično gospodarjenje Ajda Demeter Slovenija pa ekološka živila označuje z mednarodno blagovno znamko Demeter. Prednosti ekološki živil so
Foto: Črtomir Goznik
Lijana Valentin, predsednica kluba Soroptimist Ptuj, je prepričana, da se bodo ekološke tržnice prijele tudi na Ptuju. Na prvo vabijo že to soboto, 18. novembra, na Novem trgu, na ploščadi med Gostintvom PP in blagovnico Mercator bo delovala med 8. in 12. uro.
številna, ohranjajo in izboljšujejo zdravje, pridelana so brez gensko spremenjenih organizmov, sintetičnih pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil, so minimalno predelana in ne vsebujejo škodljivih aditivov. Prvi praznik ekoloških kmetij na Ptuju so ptujske soroptimistke želele prvotno povezati z mednarodnim srečanjem Alpe Jadran, na temo gensko spremenjenih organizmov. Zaradi številnih drugih aktivnosti, ki v tem času zaposlujejo sorop-timistke v sosednjih državah, so srečanje preložile na april 2007, častni pokrovitelj srečanja bo predsednik države dr. Janez Drnovšek. Predsednica Lijana Valentin je povedala, da bo praznik ekoloških kmetij na Ptuju postal tradicionalen, organizirale ga bodo vsaj štirikrat letno. Z organizacijo in izvedbo 6. mednarodnega simpozija o gensko spremenjenih organizmih pa želijo povečati vedenje o gensko spremenjenih organizmih, kot nevarnosti za človeka in naravo, ki so javnosti malo poznane.
MG
Ormož • 12. turnir mladega vina
Ne zelo dobro, odlično bo!
Tako kažejo tudi rezultati 12. turnirja mladega vina vinorodne dežele Podravja, ki se je v petek zgodil v hotelu Ormož. Ob Martinovem se ocenjujejo vina tekočega letnika, ki so do takrat že dovolj čista. Vinogradniki so pri tem zelo previdni in letos so se opogumili in na ocenjevanje prinesli 20 vzorcev.
Zato petčlanska komisija v sestavi: Lidija Ruška, Aleksander Štampar, Slavko Žalar in Cvetka Sekelšek, ni imela veliko dela. Kljub temu so dobili prvi vtis o tem, kakšen bo letošnji letnik. Predsednik Mitja Kociper je povedal, da so letos prejeli nekoliko več vzorcev kot minula leta, ker
so vina letošnjega letnika že lepo izoblikovana z izraženimi s sortnimi lastnostmi. Letošnji letnik je količinsko za 10 do 15 odstotkov skromnejši od lanskega, vendar ne zaradi gnilobe ampak na račun dozorevanja in izhlapevanja vode, kar pa zagotavlja boljšo kvaliteto. Na ocenjevanju je
Komisiji je predsedoval Matija Kociper: »Z veliko gotovostjo lahko ocenjujemo, da bo letnik 2006 zelo dober in nadpovprečen.«
bilo največ renskih rizlingov in zvrsti. Najboljši rizling je letos pridelal Aleksander Štampar z oceno 18,27; najvišje ocenjena zvrst je bila pridelana v Vinogradništvu Lah, najvišje ocenjeno vino (ocenjevanja 18,80) pa je bil traminec kleti Jeruzalem Ormož VVS. Ocene so bile izjemne, saj je bilo med 20 vzorci 12 vzorcev ocenjeno z odlično, ostali pa s prav dobro. Vinogradnik Franček Puklavec je bil mnenja, da je bilo letošnje leto še zlasti naklonjeno laškemu rizlingu in chardonnayu, z odličnim vinom, pa se popravlja tudi tržišče, saj so naše vinogradnike odkrili tuji kupci, ki znajo ceniti naša vina.
Enologinja Lidija Ruška je povzela letnik v katerem so »v času trgatve zunanje temperature dosegale precej visoke vrednosti, grozdje je bilo obrano ob suhem in sončnem vremenu, kar je doprineslo k visokim sladkor-
Pa brez zamere
Obalna meditacija
Sonce, toplota, okolje
Pretekli vikend, natančneje v soboto zjutraj, je naneslo, da sem se znašel na balkonu prijetnega stanovanja na Obali. Pa sem opazoval borovce, dihal sveži morski zrak in se martin-čkal na toplem soncu. Skratka, lahko bi rekli, da sem popolnoma užival. In ko sem se takole nastavljal božajočim sončevim žarkom, mi je prišlo na misel, da smo pravzaprav enajstega novembra, ko bi po vseh pravilih in štajerskih navadah moral biti v topli bundi in najmanj kavbojkah. Jaz pa sem stal tam v jesenskem soncu v kratkih hlačah ter kratki majici in nisem od omenjene zimske garderobe pogrešal niti najmanjše krpice. Pa sem dalje razmišljal, ali je to normalno (vseeno zadnje čase nisem kaj prida pohajkoval po obmorskih krajih). Sam sem bil sicer izredno zadovoljen in vesel, da so klimatske razmere bile take, da so dovoljevale tak luksuz, a vseeno se nisem mogel znebiti občutka, da pa to za ta letni čas vseeno ni najbolj normalno (spet, dopuščam možnost, da je to zgolj posledica moje celinske mentalitete). In so mi na misel spet prišle zle napovedi o globalnem segrevanju in ostalih svinjarijah, ki jih počenjamo na tem planetu, tako da sem spet malce skočil na splet pregledat moj priljubljeni naslov za te teme, spletno izdajo časopisa 'New Scientist. In glej, glej, kaj meje čakalo na ekranu.
Dragi moji, emisije ogljikovega dioksida, glavnega krivca za globalno segrevanje (kije dandanes že dejstvo in ne neka paranoična teorija), v nasprotju z vsemi ukrepi in pobožnimi željami še stopnjujejo, namesto da bi padale. Pravzaprav emisije ogljikovega dioksida navkljub vsem ukrepom naraščajo hitreje kot kdajkoli prej. To je sklep, ki so ga dorekle znanstvene glave v petek na kongresu na to temo v Pekingu. Nadalje so ugotovili, da so emisije v obdobju med letoma 2000 in 2005 rasle štirikrat hitreje kot v preteklih desetih letih. Od leta 1990 pa do leta 1999 je bila stopnja naraščanja emisij 0,8% letno, v zadnjem obdobju (do vključno leta 2005) pa je ta stopnja narasla na 3,2 %. Glavni krivci za to so znani in pričakovani: Evropska unija, ki z dovoljenimi emisijami in kuponi za trgovanje z njimi ne dosega pričakovanih rezultatov in jih verjetno tudi ne bo do leta 2008, ko se začne druga etapa sheme. Nato Kitajska, kjer poraba fosilnih goriv skokovito narašča, in kije po nekaj obetajočih letih, koje uspela emisije zmanjšati, le-te spet nabila v višave in je zdaj drugi največji svinjač sveta. Na prvem mestu pa so, kakopak, naftna nacija ZDA, ki jim niti na pamet ne pride, da bi na nacionalni ravni uvedle kake ukrepe, ki bi zmanjšali emisije. Seveda pa tudi še niso in verjetno tudi nikoli ne bodo ratificirale Kjotskega protokola. Kaj to pomeni za nas? Nič kaj dobrega. Še posebej ob na tem mestu že omenjenem podatku, da moramo biti pozorni in upoštevati tudi »okoljsko inercijo« (environmental inertia) - ekosistem namreč nekaj energije, ki jo proizvedejo toplogredni plini shrani in jo sprosti kasneje. Kar pomeni, da bi, četudi bi v tem trenutku nehali po planetu svinjati s toplogrednimi plini, okolje v atmosfero vseeno sprostilo še ogromno energije in stopnja ogljikovega dioksida bi se povečevala še najmanj sto let. Skratka, nič kaj prijazna situacija, ki ji ne moremo ubežati.
Kaj storiti? Vsi znanstveniki se strinjajo, da je nujno treba prepričati ZDA, Kitajsko, Indijo in druge velike države v razvoju, da naj za božjo voljo sodelujejo z ostalimi pri postavljanju in uveljavljanju strategij za zmanjšanje emisij, če ne že zdaj, pa v naslednji fazi boja proti emisijam, po letu 2012. Vsekakor mamutska in bojim se, da na neuspeh obsojena naloga. Prepričati kapital, naj stori nekaj, kar je proti njegovim interesom. Skoraj utopija.
Gregor Alič
nim stopnjam in ekstraktu ter dozorelosti skupnih kislin. Dodajanje sladkorja v večini primerov ni bilo potrebno. Skupne kisline so optimalne, prisotna dozorela vinska kislina se v mladih vinih čuti v zaokroženem harmoničnem okusu, prisotnost jabolčne kisline pa je močno izražena samo pri tistih vinih, ki so nastala iz grozdja, čigar rodnost je presegla meje pridelave vrhunskih vin. Močno izražene ekstraktne snovi botrujejo polnosti in prefinjenosti okusov posameznih ranih, sred-nje-poznih in poznih sort.«
Tudi predsednik Društva vinogradnikov Jeruzalem mag. Gustek Janežič je bil mnenja, da je bil letnik 2006 pridelavi vina na našem območju naklonjen, tako trti kot vinogradnikom.
Ocenjevanje sta skupaj organizirala Društvo vinogradnikov Jeruzalem in Turistično društvo Podgorci.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Nastop Lare P. Jankovič
Kabaret Kot jaz
V sredo, 22. 11., ob 19.30 se bo na enem izmed nadomestnih gledaliških prizorišč, v cafe Cantante (nasproti kina), predstavila dramska igralka in šansonjerka Lara P. Jankovič s svojim avtorskim projektom Kot jaz.
Ta intimno-glasbeni kabaret je nastal po biografiji Edith Piaf, ki jo je napisala njena sestra Simone Berteaut in z mislijo Laro, ki se skozi igro, petje, močno prezenco in nezgrešljiv temperament ob pomoči režiserja,
enega največjih mojstrov mo-nodramskih nastopov, Zijaha A. Sokolovića na novo izpiše kot zgodba, ki je v celoti zavezana francoskemu espritu, ljubezenskim napevom in igri srca.
gp
Foto: vki
MO Ptuj • Volitve članov svetov mestnih in primestnih četrti
Prvič volitve tudi v novi primestni četrti Spuhlja
Od letošnjih lokalnih volitev ima MO Ptuj eno primestno četrt več, primestno četrt Spuhlja, ki je ob Rogoznici in Grajeni tretja primestna četrt v najmanjši slovenski mestni občini. Mestnih četrti je pet: Center, Panorama, Ljudski vrt, Breg in Jezero.
Nove člane sveta v mestni četrti Breg so volili v treh volilnih enotah. V volilni enoti ena so bili v svet izvoljeni Jožica Težak, Vladimir Koritnik in Lidija Kokol, v drugi Franc Malek, Janez Rožmarin in Gorazd Orešek, v tretji Maks Ferk in Marijan Rozman. V MČ Center so sedem članov sveta četrti volili v eni volilni enoti. Izvoljeni so bili Branka Bezeljak Glazer, ki je od vseh, ki so kandidirali za člane če-trtnih svetov v mestni občini
Ptuj dobila tudi največ glasov (499) oziroma največje zaupanje volivcev, tudi Boris Miočinovič in Andreja Čelan (žena ptujskega župana) sta dobila izredno visoko volilno podporo, 471 oziroma 461 glasov. Svetniki v MČ Center so še postali Tomaž Alič, Dejan Levanič, mag. Ksenija Vuk Kostanjevec in Oto Mesarič. Tudi v MČ Jezero so volitve potekale v eni volilni enoti, kjer so volili sedem članov četrtnega sveta. Izvoljeni so
bili Črtomir Rosić, dr. Ljubica Šuligoj, Iztok Rogina, Branko Korošec, Janez Žitnik, Andrej Korošec in Katja Bezjak. Gre za popolnoma nov sestav v tej četrti, ki se je razdelila na dva dela. V MČ Ljudski vrt so volitve v četrtni svet potekale v štirih volilnih enotah. V tej četrti je v volilni imenik vpisanih skupaj 4969 volivcev, največ od vseh četrti v MO Ptuj, glasovalo jih je 2690. V volilni enoti ena so bili v če-trtni svet izvoljeni Boris Per-
Paviljon v MC Ljudski vrt sameva že več kot deset let, ga bo novi četrtni svet uspel oživiti?
ger, Lijana Valentin in Milan Zupanc, v drugi Alenka Kra-bonja, v tretji Erik Šolman, Iztok Uhan in David Visenjak, v četrti pa Valter Pliberšek, Bojan Sabath in Mateja Muzek. V MČ Panorama so prav tako volili v eni volilni enoti, v če-trtni svet so bili izvoljeni Igor Majnik, Rudolf Vrabl, mag. Kristina Dokl, Lidija Vurcer, Josip Čačkovič, Barbara Cen-čič Krajnc in Rozalija Ojster-šek. Od prejšnjega sestava četrti Panorama je ostala le Rozalija Ojsteršek, ki je mesto v svetu dobila na podlagi žreba, s kandidatom Alešem
Štrafelo sta namreč prejela enako število (225) glasov. V PČ Grajena so nove člane če-trtnega sveta izvolili v štirih volilnih enotah. V prvi je bil izvoljen Milan Petek, v drugi Peter Vajnberger, v tretji Andrej Rebernišek in Sonja Očišnik, v četrti pa Branko Polanec in Marjan Germov-šek.V PČ Roogznica so člane četrtnega sveta volili v kar sedmih volilnih enotah. V prvi sta bila izvoljena Drago Zorko in Franc Duh, v drugi Ivan Šenkiš, v tretji Marjan Cajnko, v četrti Franc Slatič, v peti Danijel Brunčič, v šesti
Janko Čeh in Mitja Lah, v sedmi pa Lucija Lah in Hedvika Breznik. V novi PČ Spuhlja, ki so ji jo izgovorili Spuhljani v pogodbi za Gajke, so člane četrtnega sveta volili v eni volilni enoti. V svet so bili izvoljeni Edvard Strelec, Aleš Kolarič, Edvard Rižner, Jelka Majcen in Dušan Kralj.
Novi svet MČ Center se bo konstituiral med prvimi, že 16. novembra, konstitutivna seja v MČ Jezero bo 20. novembra, 21. pa v PČ Spuhlja. Sklicali jih bodo dosedanji predsedniki svetov.
MG
Rogoznica • Podpisana listina daje dobre rezultate
Od besed k dejanjem
Pred dvema letoma sta vodstvi Društev upokojencev Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Rogoznica podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. Takratna vnema in predanost delovanju starejših na področju kulturne dejavnosti je bil razlog in osnova za tesnejše sodelovanje.
Foto: Črtomir Goznik
Res je, takrat so se srečali ljudje z življenjskimi izkušnjami, spoznanji in modrostjo, ljudje, seznanjeni z običaji in načinom življenja, ki ga je zaznamovala preteklost, ki pomembno vpliva na sedanjost in bodočnost ljudi, in ljudje, ki so dočakali oziroma zaslužili upokojitev. Imena, kot so: Feliks Bager, Janko Mlakar, Stanko Menoni, Marica Klobučar, Frenki Padovnik, Francka Štefanec in še mnoga druga bodo ostala zapisana v kroniki društva kot imena funkcionarjev, ki so se zavedali svojega poslanstva in dragocenosti ljudi, s katerimi živijo na svojih območjih.
Za mnoge starejše, ki so to sodelovanje spremljali in doživljali, je to bilo obenem tudi vabilo in priložnost, da so odprli vrata iz občutka osamljenosti v prijetno druženje, v druščini sebi enakih ali vsaj
bližnjih. Zastavljen cilj po opredelitvi podpisane listine je nakazoval medsebojno spoznavanje, druženje, razvedrilo, sprostitev, zadovoljevanje kulturnih potreb in ostalega, ki povezuje starejšo generacijo. In pričelo se je uresničevati. Medsebojna izmenjava kulturnih skupin na posameznih prireditvah, udeležba posameznih skupin na rekreacijskih srečanjih, reševanje in dogovarjanje članov upravnih odborov o aktualnih nalogah je dovolj utemeljen razlog za oceno dobro in iskanje odgovora, kako naprej.
Obe vodstvi društev se zavedata, da je potrebno svojim članom ponuditi vsebino in obliko dela, s katerimi bodo lahko obogatili ta čas zrelosti, starosti in bo vsakdo našel nekaj zase. Prisluhniti je potrebno ljudem, ki nas obkrožajo, njihovim željam in jih z orga-
nizirano obliko in vsebino izpolniti. Tako si bomo pridobili nov krog prijateljev in znancev. Vredno se je družiti in biti v družbi enako čutečih ljudi. So spoznanja, ki jih ne bomo zanemarili, sta poudarila oba predsednika društev na nedavnem srečanju upravnih odborov obeh društev pri Sveti Trojici. Tega ne počnemo zaradi nas samih. To moramo ohraniti tudi zaradi tistih, ki še delajo. Njim je treba pokazati, kaj jih čaka, zakaj morajo še delati, čemu je lahko čakati na upokojitev, se je veseliti in se nanjo pripravljati počasi. Skladno z navedenim se prepleta vizija našega bodočega dela, sta poudarila Marica Klobučar in Janko Mlakar. Zdaj se veselimo in uživajmo v sem, kar nam ta čas prinaša in daje. Uživajte z njima tudi vi!
Ivan Černčec
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PRSTAN, RATINE, EDAMKA, DIR, EM, MAKART, SENAD, TAT, ELS, STRIP, ATLET, PRE-GANJALKA, LAMA, ALT, TR, AGON, SARKOM, VINJAK, MURA, AKT, NOVAČAN, RA, EKANIT.
Foto: arhiv
Listino o prijateljstvu in sodelovanju sta podpisala predsednik DU Rogoznica Feliks Bagar in Marija Klobučar, predsednica DU Sveta Trojica, 23. septembra 2004.
Kidričevo • Obisk ministra Vaska Simonitija
Naselje, spomenik državnega pomena
Na povabilo občinskega odbora SDS Kidričevo sta se v četrtek, 9. novembra, mudila na obisku minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in direktor Direktorata za varovanje kulturne dediščine dr. Damjan Prelovšek. V pogovoru smo med drugim slišali, da naj bi naselje Kidričevo kmalu razglasili za spomenik državnega pomena, prizadevajo pa si tudi za obnovo gradu Ravno polje.
Čeprav je šlo za skoraj eno-urno zamudo in je bil eden glavnih namenov obiska izraziti podporo kandidatu za župana, sicer strankarskemu kolegu Antonu Leskovarju, je bil obisk ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija in direktorja direktorata za varovanje kulturne dediščine dr. Damjana Prelovška za občino Kidričevo izredno zanimiv in vsekakor pomemben. Pred farno cerkvijo v Lovrencu na Dravskem polju sta pomembna gosta poleg predstavnikov občinskega odbora SDS pričakala tudi poslanec v državnem zboru, sicer strankarski kolega Branko Marinič in farni župnik Karel Pavlič, ki je gostoma najprej razkazal lepo obnovljeno farno cerkev, nato pa je v prostorih knjižnice DPD Svoboda Kidričevo potekal zanimiv pogovor o varovanju kulturne dediščine na območju občine Kidričevo.
Predsednik občinskega odbora SDS Anton Leskovar je uvodoma poudaril, da so v občini Kidričevo na področju varovanja kulturne dediščine pripravili več strokovnih podlag in konkretne predloge kulturnih spomenikov na območju celotne občine, gostoma pa je predstavil tudi bogato kulturno dejavnost v občini, ki temelji na aktivnem delu društev in predvsem zagnanih posamez-
nikov. Minister Vasko Simoniti ob uvodnem pozdravu ni skrival, da je v Kidričevem predvsem zato, da bi dal vso podporo Antonu Leskovarju, ki je kandidiral za župana občine Kidričevo. Vendar je takoj, ko je sedel na ponujeni sedež, dokazal, da je dober poznavalec stroke, dediščine in občine Kiričevo, saj je takoj ugotovil, da sedi na stolu, ki ga je oblikoval arhitekt Kralj, eden najuspešnejših slovenskih oblikovalcev, katerega sloves je obšel ves svet. Takoj zatem pa je poudaril izredno vlogo in pomen arhitekta Fursta, ki je z izrednim občutkom izdelal urbanistično in arhitektonsko zasnovo naselja Kidričevo. To mesto je po mnenju ministra Simo-nitija urejeno lepše kot druga mesta, ki so bila zgrajena kmalu po vojni, predvsem pa naj bi Kidričevo bolje zaživelo z občani in okoljem kot denimo Velenje ali Nova Gorica, zato se mu zdi zelo primerno, da so za naselje Kidričevo že predlagali, da ga razglasijo kot spomenik državnega pomena.
Veliko laskavih besed na račun arhitekta Fursta, ki je bil eden najboljših Plečnikovih učencev, in na račun izrednega okusa in posledično vzorne urbanistične urejenosti naselja Kidričevo je izrazil tudi Damjan Prelovšek, ki je poudaril, da v Slo-
veniji ni kraja ki bi kot celota funkcioniral tako dobro kot Kidričevo. Tudi on je podprl predlog, da proglasijo Kidričevo za spomenik državnega pomena, ob tem pa Kidri-čane spomnil tudi na žal že propadajoč grad Ravno polje v Kungoti pri Kidričevem, ki sodi med najlepše gradove te vrste v Sloveniji, in jih pozval, da čimprej ukrepajo in storijo vse, da bi čimprej pričeli revitalizacijo tega gradu, za kar bi lahko pridobili tudi sredstva iz Evropskih skladov. Tako Prelovšek kot minister Simo-niti sta pri tem izrazila vso pomoč in podporo ministrstva za kulturo in spomnila, da je lokalna skupnost oziroma občina dolžna zagotoviti le okoli 15 % potrebnih sredstev za obnovo gradu, preostalih 85 % pa naj bi pridobili iz evropskih skladov. Vodstvo občine sta pozvala, da se na projekt "Revitalizacija gradu Ravno polje" temeljito pripravi in v njem predlagajo tudi bodočo namembnost obnovljenih grajskih prostorov ter se z njim čimprej prijavi na ministrstvu za kulturo, saj do sedaj iz občine Kidričevo niso prejeli še nobene prijave na kakršenkoli razpis. Minister Simoniti je ob tem poudaril, kako pomembna je usklajenost občinskega vodstva z vlado, in dodal, da so si za tovrstne kulturne projekte v Sloveniji uspeli zagotoviti
Foto. M. Ozmec
Minister dr. Vasko Simoniti: »Veseli me, da sedim na stolu, ki ga je oblikoval arhitekt Kralj, katerega sloves je obšel ves svet.«
dovolj denarja, saj imajo na voljo okoli 1,6 milijarde tolarjev, žal pa zanje ni dovolj ponudnikov.
V pogovoru smo med drugim slišali, da imajo v občini Kidričevo že pripravljen predlog za sanacijo gradu Šterntal in bodo storili vse, da bi prišlo tudi do obnove in revitalizacije gradu Ravno polje. Samo Vrabič iz Kidričevega pa je ministra opozoril, da se v zadnjem času v nase-
lju dogajajo čudne dozidave in prezidave balkonov, oken in streh, tako da je nujno Kidričevo čimprej proglasiti za kulturni spomenik, saj ga lahko le na ta način zaščitijo pred nadaljnjim propadanjem in izgubo prvotne urbanistične in arhitektonske zasnove. Obenem pa je opozoril, da imajo v Kidričevem knjižnico, v kateri so se pravkar zbrali, z okoli 1000 knjižnimi enotami, ki je ena prvih
povojnih knjižnic in je dolga leta uspešno delovala pod okriljem Delavskega prosvetnega društva Svoboda Kidričevo, v zadnjem času je nihče noče, zato so se dogovorili, da bodo raje ostali svojstvena knjižnica, kot otok sredi oceana. Minister Simoniti je obljubil, da bodo z njihovo pomočjo zlahka rešili tudi to problematiko, saj si kraj, kot je Kidričevo, zasluži tudi urejeno knjižnico.
M. Ozmec
Ljubljana, Ptuj • Mladi Forum bi vlado preselil v London
V preteklosti se ni naredilo dovolj
Dan po izvedbi akcije 'Ker nam trenutna vlada ni všeč, jo bomo preselili v London' je predsednik Mladega Foruma SD Ptujčan Dejan Levanič za Štajerski tednik povedal, da so jo izvedli predvsem z namenom opozoriti na način komuniciranja in ravnanje te vlade. Po mnenju Mladega foruma je v primeru reševanja konfliktov z ambruškimi Romi ravnala napačno in neprimerno.
»Tako kot mi, četudi nam vlada ni všeč, ne moremo vlade kar tako preseliti drugam, tudi vlada ne more kar tako preseliti lastnikov zemljišč,« poudarja Dejan Levanič. Tamkajšnji Romi so lastniki zemljišč; tudi če ne bi šlo za Rome, je to zelo sporno ravnanje, ki je v nasprotju s pravnimi normami in mednarodno regulativo. Poteza varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, ko je na ta problem opozoril tudi Evropo, je bila na mestu, ocenjujejo v Mladem forumu SD.
»V Mladem forumu se zavedamo, da je potrebno Rome na nek način vključiti v družbo, jim ponuditi možnosti izobraževanja, jim povedati, da so za vse zakoni enaki, da
jih ne morejo kršiti, da se morajo ravnati določenih pravil, in če želijo živeti v svojem okolju v miru, morajo najti skupni jezik z lokalno skupnostjo. V nekaterih okoljih Romi niso bili pripravljeni na tak dialog, kljub temu pa ne moremo zgolj na podlagi zahteve, konkretno 150 podpisov občanov, izseliti družine, ki je lastnica zemljišča. V zvezi z ambruškimi Romi smo reagirali tako, kot smo, tudi zato, ker bi se lahko ta vzorec prenesel tudi naprej, to bi pa bil začetek konca pravne države. V nobenem primeru pa naše reakcije ni mogoče razumeti tako, da podpiramo Rome v njihovih negativnih dejanjih. Način, ki ga je ubrala trenutna vlada, ni bil pravi.«
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma SD: »Z akcijo Ker nam trenutna vlada v Sloveniji ni všeč, jo bomo preselili v London, smo želeli pokazati na napačno ravnanje sedanje vlade pri reševanju konfliktov z ambruškimi Romi.«
Odmevi na akcijo Mladega foruma so zelo zanimivi, je povedal Dejan Levanič. S strani civilne družbe zelo pozitivni, za odmeve vlade do petka (10. novembra) še niso vedeli, nekaj negativnih pa so prejeli s strani prebivalcev Ambrusa, ki so jim najpogosteje očitali, da zagovarjajo Rome, a so jim v pogovoru skušali razložiti, da to ni njihov namen, da želijo le opozoriti, da se tako ne dela. Vrnitev v Ambrus bi bila sicer pravilna, vlada pa je z izselitvijo naredila to, da vrnitev ni več mogoča. Problem je tudi v tem, da se govori o petih novih lokacijah, o nobeni pa ni bilo pogovora oziroma dogovora z župani. Še naprej ostaja tudi problem, da se
vzorec izključevanja Romov lahko pojavi tudi drugod v Sloveniji. Vlada bi se problema ambruških Romov lahko lotila popolnoma drugače, poznamo zelo dobre primere dobrih praks v Sloveniji, kjer Romi dobro shajajo z lokalno skupnostjo, Prekmurje je že tak primer. Res pa je tudi, da se v preteklosti pri reševanju romske problematike ni naredilo veliko. Sicer pa tudi v Mladem forumu zaznavajo, da se v Sloveniji povečuje nestrpnost do drugače mislečih in do tistih, ki drugače izgledajo. Z dogovorom in pogovorom se da živeti z vsakim, res pa je, da je država tista, ki mora že na začetku razložiti pravila igre.
Prireditvenih
Torek, 14. november
9.00 do 11.00 Ptuj, Šolski zavod Revivis, Krempljeva ulica 1, razstava slik »Jharna-kala«, Umetnost iz izvora mojstra Šri Činmoja, razstava je na ogled do 10. decembra, vstop je prost
Ptuj, v Grajski kavarni, Vino se predstavi, Grajske vinske zgodbe do 17.00 Ptuj, CID, Impro teater, igrajmo se gledališče Ptuj, Aškerčeva 1, prostori Animacije, informativno predavanja ne temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Groninga
Ptuj, Stara steklarska delavnica, Pavlek Maribor, SNG, stroj Hamlet, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven
11.00 14.00 17.00
19.30 19.30
Sreda, 15. november
14.00 do 17.00 Ptuj, CID, Ingliš is okej, zabavne delavnice v uporabni angleščini
18.00 Ptuj, CID, potopisno predavanje, poletno delo v kampu in potepanje po vzhodni obali ZDA, predavanje bo predstavil Zoran Furman 19.30 Maribor, SNG, stroj Hamlet, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven
Četrtek, 16. november
10.00
10.00 12.00
14.00 18.00
18.00
18.30 19.30
Ptuj, na Bregu, v prostorih društva upokojencev, otvoritev razstave »Združene pridne roke«
Videm, prostori občine, predavanje o Učinkovitosti rabe energije Ptuj, CID, razstava, odprte pregledne razstave likovnih del učencev OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj
do 17.00 Ptuj, CID, ustvarjalni četrtki, izdelovanje darilc _ Ptuj, Palacij gradu, likovna razstava in razstava izdelkov Varstveno delovnega centra v Zavodu dr. Marjana Borštnarja Dornava ob 20. obletnici delovanja
Majšperk, prostori občine, predavanje o Učinkovitosti rabe energije
Ormož, prostori Gimnazije, odbojka
Maribor, SNG, stroj Hamlet, StaDvo, za abonma Dijaški 24 in izven
Kolosej Maribor
Torek, 14. november, ob 16.45, 19.15 in 21.45 Čudovito leto. Ob 20.30
Neprijetna resnica. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Borat. Ob 15.40, 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 19.40 in 22.00 Žaga III. Ob 21.50 Osnovni delci. Ob 16.10 in 18.20 Sezona lova. Ob 18.30 in 21.25 Varuh. Ob 17.10 in 19.10 John Tucker, mrtev si. Ob 17.00 in 19.20 Jaz,ti in nadloga Dupree. Ob 21.10 Hudičevka v Pradi. Ob 15.00 Huda mravljica. Ob 15.50 in 17.50 Za živo mejo. Ob 16.00 Avtomobili. Sreda, 15. november, ob 16.45, 19.15 in 21.45 Čudovito leto. Ob 18.50
Neprijetna resnica. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Borat. Ob 15.40, 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 19.40 in 22.00 Žaga III. Ob 21.50 Osnovni delci. Ob 16.30 Sezona lova. Ob 17.30 Varuh. Ob 17.10 in 19.10 John Tucker, mrtev si. Ob 17.00 in 19.20 Jaz, ti in nadloga Dupree. Ob 21.10 Hudičevka v Pradi. Ob 15.00 Huda mravljica. Ob 15.50 in 17.50 Za živo mejo. Ob 15.00 Avtomobili.
Mali oglasi
DOM IN STANOVANJE
V NAJEM oddam dvosobno stanovanje, popolnoma opremljeno, v centru Gorišnice. Tel. 041 312 779.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova drva, možnost dostave, pokličite na tel: 041 723 957.
PRODAM poni kobilico, visoka 90 cm v vihru, črne barve in breja, možnost menjava za kvalitetno balira-no seno. Tel. 041 446 803.
BELE PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 do 3 kg po 270 sit/kg žive teže prodajamo, Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM krmno peso. Tel. 041 800 685.
PRODAM rumeno korenje. Tel. 041 326 931.
KUPIM jabolka stare sorte, mo-šančki, bobovec, ... Telefon 031 838 069.
RAZNO
PRODAM drobilec koruze s cirku-larko, brusilko in šivalni stroj Bagat. Telefon 781 51 21.
NOVO! KREDITI
mobilno bančništvo
> POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let )
( tudi za OD nižji od 100.000 SIT)
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI
SVETOVANJE na : 051 804 324
PMwva ulica 19/a. 2250 PTUJ

ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in svaka
Antona Serdinška
13. 1. 1945 + 24. 10. 2006 IZ APAČ 186
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Vargas AL, kolektivu skladišča Box Mark, kolektivu Pošte Lovrenc, govornici gospe Hedviki Pulko za besede slovesa, godbeniku Taluma za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, pevcem Feguš za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: žena Martina, hčerki Darja in Mojca z družino
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
V 39. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi brat, stric in svak
Franci Črnko
Z DESTRNIKA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in za sv. maše. Iskrena hvala za izrečeno sožalje. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta ter g. Zvonku za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Sestre Danica, Darinka in Marjana ter bratje Miran, Janez in Albin z družinami

1.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Geica in Špeica
2.	ZREŠKA POMLAD - Preti porušenim svetom S.NAVDIH-IVIami.zate
4.	SLOVENSKI IVlUZIKANTJE - Koiiio iiapljiC, tOiilO iet
5.	DUO POLET - Klopotci pojejo
6.	GOLTE-IMinilo je poletje
7.	VESELI SVATJE - Ko boš otihajal
Sopek POSKOČNIH
Ime in priimek: , -Tfel. števlllo: _
_ Glasujem za: _
1.KOŠTRUNI-Franja
2.	HALGATO BAND - Veter boža deidico
3.	WERNER - Mala je ilala
4.	DEŽUR - Dober ilan
5.	PRIJATEUI IZ PTUJA - Solze tiho ml polzijo
6.	ŠTAJERSKI MIŠO - Zame si na svetu samo ti
7.	ZLATKO DOBRIČ - Zaprežite mi konje bele
POP 7 TOP
« na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING <l.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Oríeiíkove
SMS glasbene želfe:
041/818-666
Nagrajenec: Albin Marin Polenci 31 2257 Polenšak
Pomoć Halozam
NAfmVNE NtSRtČE
SKITOMNE MOÍNOSTI ZA PREŽIVETJE

Vrnimo HMózatn^ňasmeK!
Transakcijski raćun za jmitioč Haluzám Poáljl SMS s kljutno besedu HALOZE na:
konlaki: 0Í 32 1J
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AERfS^lKE
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden preJme oser obiskov Centra aerobil
ime in priimek:
Janez Kodrič
Bukovci g, 8881 Markovci
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
PIliVrES. STEP AEROBIKA. LATINO AEROBIKA. AEROBIKA ZA STAREJŠE. TAl JI OUAN. KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACUA
Pilâtes: O.Š. Olee Meelič. Prešernova 31. Ptuj
Step aerobika: Nad tribuno Mestnera stadiona Ptui. Čuitova 1. Ptui
Aerobika: Peiionova SO. Ptui
Ptuj • Martinovanje brez vinogradnikov
Protestno brezplačno točili most
Letošnje ptujsko martinovanje je iz javnosti že predstavljenih razlogov (nova zakonodaja vinogradnikom, lastnikom vinotočev in turističnih kmetij prepoveduje prodajo zunaj njihovih stalnih prostorov) potekalo v skrčeni obliki.
Ker je najnovejša razlaga zakona o gostinstvu onemogočila sodelovanje vinogradnikov na prireditvi, se je dogajanje omejilo na Mestni trg, v ptujski kleti pa so poskrbeli za brezplačno vodenje ogledov kleti. Osrednje dogajanje se je v soboto pričelo z brezplačnim točenjem mošta; sedem vinogradnikov ga je protestno točilo brezplačno med 10. in 11. uro. V nedeljo pa so že po tradiciji vinarji in vinogradniki na VTC 13 odprli svoje kleti v okviru dneva odprtih vrat.
V soboto ob enajsti uri in enajst minut je ptujsko kuren-tovanje dobilo novega princa karnevala. To čast je prevzel Slakov Kolar, član etnografskega društva Ježevka s Ptuja, s prinčevskim imenom - Slavko plemeniti Kacherl, deželni proviantni mojster. Temperaturo letošnjega ptujskega martinovanja se je trudil dvigniti tudi lanskoletni najmočnejši Slovenec (Martin Krpan) Gregor Stegnar iz Tržiča, kot za šalo je vlekel kočijo s ptujskim županom in njegovim spremstvom, nosil pol sod vina in zavitke soli.
Spremembe zakona o gostinstvu so nujno potrebne, če hočemo ohraniti in ponuditi tipično slovensko doma
pridelano hrano domačim ljudem in turistom, ki prihajajo v našo državo od drugod. Čar prireditvam v mestu in na podeželju pa gotovo daje domača ponudba kmetij, je med drugim zapisal v predlogu za spremembo zakona o gostinstvu Peter Pribožič iz KGZ Ptuj, ki si skupaj z vinogradniki in vinarji prizadeva, da bi do spremembe prišlo po hitrem postopku, saj bodo sicer okrnjene številne tradicionalne prireditve. V drugem odstavku petega člena tega zakona naj bi se v tekstu dodalo: «Gostinsko dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetije, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih, na kmetijah in prireditvah, povezanih s prestavitvami podeželja, če so izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.« V šestem členu zakona pa naj bi se dodal odstavek: «Gostin-ska dejavnost kmetij se lahko opravlja zunaj kmetije na javnih prireditvah, razstavah, sejmih in ostalih predstavitvah podeželja v času trajanja prireditev.«
Dodatno temperaturo je vinogradnikom s Ptujskega dvignila razlaga oziroma odziv ministrstva za gospodarske dejavnosti glede na
Foto: Črtomir Goznik
Letošnje ptujsko martinovanje je potekalo v okrnjeni vsebini, vinogradnikov ni bilo in to se je poznalo tudi pri obisku in pri prodaji.
pisanje nekaterih medijev, češ da naj bi šlo za zavajajoče komentarje in da so pogoji za praznovanje martinovega tudi letos takšni kot pred enajstimi leti, ko je bil zakon o gostinstvu sprejet. Lani oktobra je bila z novelo zakona dosežena le deregulacija go-
stinskih poklicev, odpravljena nesprejemljiva nelojalna konkurenca, ki so si jo lahko pri opravljanju gostinske dejavnosti privoščila različna društva, in zagotovljene boljše možnosti oddajanja sob, z ničimer pa ni bilo bistveno poseženo v dosedanjo pravno podlago za prirejanje tradicionalnih praznovanj. Najbolj pa jih je seveda zabolel stavek v odzivu ministrstva: »Žal res ni mogoče, da bi kar vsak, ki bi trdil, da je vinogradnik, postavil stojnico in začel mimo zakonov ljudem
prodajati mošt ali celo domnevni mošt.«
Znana vinogradnika in vinarja s Ptujskega Konrad Jan-žekovič in Andrej Rebernišek sta nad povedanim ogorčena. Razpolagata z vsemi papirji, ki so potrebni, , vključno z analizo mošta, pa nista mogla prodajati. Tako kot njiju zanima tudi druge vinogradnike in vinarje, kdo jim je letos skuhal to godljo in ali bo kdo odgovarjal za nastalo situacijo, še posebej, ker so prepričani, da glede na papirje niso kršili zakona.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V znak protesta, ker jim je najnovejša razlaga gostinskega zakona onemogočila udeležbo, kljub temu da so razpolagali z vsemi papirji, med drugim tudi analizami mošta, je sedem vinogradnikov s Ptujskega v soboto med 10. in 11. uro brezplačno točilo mošt; vsak ga je prinesel po 30 litrov.
Napoved vremena za Slovenijo
če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Danes bo povečini sončno, popoldne se bo v zahodni Sloveniji zmerno pooblačilo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 8 do 14, na Primorskem okoli 16 stopinj C.
V sredo in četrtek bo v severovzhodni Sloveniji delno jasno, drugod povečini oblačno. V zahodni in južni Sloveniji se bodo pojavljale rahle padavine. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter.
Lahkota prihodnosti
Tudi letos ob tovarniškem prazniku v Talum-u odpiramo vrata. Vse, ki si želite ogledati, kako nastaja aluminij in kaj se »skriva« za upravno zgradbo, vabimo, da nas ta dan obiščete.
Vrata tovarne bomo odprli 18. novembra 2006. Pričakujemo vas ob 9.00 uri pred upravno zgradbo.
Prisrčno vabljeni!
TALUM d.d., KIDRIČEVO
Osebna kronika
Rodile so: Janja Božičko Vindiš, Kungota pri Ptuju 114, Kidričevo - Niko; Petra Marinič, Zamušani 83/b, Gorišnica - Tyro; Anica Vajda, Bukovci 138, Markovci - Tajo; Mateja Kociper, Mihovci 103/c, Velika Nedelja - Mio; Sonja Fras, Trstenik 7, Benedikt - Nino; Simona Šlamberger, Skorba 36/c, Hajdina - Luka; Marija Zelenik, Levanjci 10/b, Destrnik - Laro; Željka Kokot, Turški Vrh 76, Zavrč - Rebeko; Simona Bratušek, Šturmovci 28, Videm pri Ptuju - Tilna; Mojca Lorenčič, Dragovič 36/b, Juršinci - deklico; Helena Kranjc, Cvetkov-ci 5, Podgorci - dečka; Mojca Lenart, Nova vas pri Ptuju 72,^Ptuj - Špelo; Natalija Šijanec, Sveta Ana 19/b, Sveta Ana
-	Jakoba; Nataša Pavčič, Obrobna ulica 41, Brestr-nica Maribor - Erica. Umrli so: Ivan Meško, Kajžar 7, rojen 1929
-	umrl 23. oktobra 2006; Marija Satler, rojena Zorec, Pobrežje 148/a, rojena 1922 - umrla 29. oktobra 2006; Martin Lampret, Stoperce 67/a, rojen 1928 - umrl 26. oktobra 2006; Kristina Kraner, rojena Novak, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj, rojena 1931 - umrla 28. oktobra 2006; Barbara Ranfl, rojena Majceno-vič, Ob gozdu 10, Njiver-ce, rojena 1926 - umrla
30.	oktobra 2006; Elizabeta Cafuta, rojena Bedrač, Repišče 43/b, rojena 1913 - umrla 30. oktobra 2006; Kristina Pintarič, rojena Geč, Bra-tislavci 35, rojena 1967
-	umrla 30. oktobra 2006; Alojzij Muzek, Sela 18, rojen 1932 - umrl 1. novembra 2006; Marija Lah, Spuhlja 46/a, rojena 1920 - umrla 2. novembra 2006; Vincenc Bokša, Velika Nedelja 35, rojen 1945 - umrl 2. novembra 2006; Angela Levak, rojena Belšak, Brstje 28/b, Ptuj, rojena 1951 - umrla 30. oktobra 2006; Dani Rajh, Dražen-ci 24, rojen 1988 - umrl
31.	oktobra 2006; Maks Kopše, Žetale 17, rojen 1943 - umrl 2. novembra 2006; Jožef Mislovič, Hra-stovec 20, rojen 1947 -umrl 4. novembra 2006; Anton Kmetec, Hlaponci 9, rojen 1930 - umrl 4. novembra 2006; Marija Valič, rojena Kuhar, Borovci 28, rojena 1923
-	umrla 5. novembra 2006; Mira Milošič, rojena Kos, Bukovci 99/c, rojena 1961 - umrla 5. novembra 2006; Janez Škrila, Njiverce vas 16, Kidričevo, rojen 1944 -umrl 6. novembra 2006; Frančišek Bratuša, Dolga lesa 1, Ormož, rojen 1935 - umrl 7. novembra 2006; Janez Kokol, Oslu-ševci 14, rojen 1912 -umrl 8. novembra 2006; Franc Črnko, Gomila 2, rojen 1960 - umrl 6. novembra 2006; Terezija Kramberger, rojena Po-lanec, Trnovska vas 45/c, rojena 1939 - umrla 4. novembra 2006. Poroka - Ptuj: Ivan Br-lek, Gradišča 146, in Silva Arbeiter, Meje 16.