Izhajajo vsako sređo io saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl„; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Dober svèt takim
9
kterim
dovala
tOČa polie DOŠkO-	vdruS'č pognati. V moćni zemlji naredi se veliko no
Ivi	tTiK A/l««noli IrniT Aa	Îa ^aAa »«aIvSIa U^J^» — ^ _• L!l _ 1 _ ^ r«
bil

Po spisu direktorja Walz-a v Hohenheimskem časnika.
(Dalje.)
v	'	t i*» i
Ce toča rež pobije.
Rez se raji obraste kakor pšenica in poganja, ceravno ne dosti, dokler ne odcvctè. Od reži, ktero je toča 23. majnika v polnem klasji pobila, sem nakosil se polovico tega,
vih odraslikov, ce ga je toča pobila, kadar se
če pa so lati že popolnoma iz tulcov in je toča oves bila, ko je
latéh
t
ali
po
ni detelja spod sejana odcvetel, i
lahke zernja, ako niso bile v zemljo zatepene
(Dalje sledi.)
y
ce
^ prej, takrat naj se podorj< Ce pa je toča bila, ko je oves že se napravijo na zlomljenih bilkah vendar se
kolikor bi se je bilo pridela'lo, če bi ne bilo toče bilo. Ce k ti IUlCIlik tÍStÍll , kteiim SO bíle V đUDajSki TaZStaVi
I	••	•	*	I .	tJ____ • _ _ 1____ill	•	1	v	m	m « m
svetinje in pohvalne pisma podeljene.
Iz Goriškega in lstrijanskega.
Veliko sreberno svetinjo je dobila:
c. k. kmetijska družba vGorici za mnogoverstne
pridelke.
polovici zernja se prištejemo pokošeno slamo, ktera je v tem stanji za košnjo zmiraj toliko vredna kakor ovsena slama, bi se utegnila cela škoda le k večem na četertinko vsega ceniti.
Ako se rež, preden pride klas iz tulca, nad njim ulomi
y
se klas ne prikaže već tako lepo kakor pri pšenici
5
klas
obvisi na ulomljenem mestu in hira; zatega voljo se v ta- Pohvalne pisma sta přejela:
kih okoljšinah rež pred pokositi smé kakor pšeoica, in to že tudi zavoljo tega, ker se bolje obraste kot pšenica. Z no-
vimi reženimi poganjki je pa tako kakor z jaro režjo.
Ce toča rež pobije kadar cvetč, ni od ulomljenega klasja nič več pričakovati ; pognala bi pa takrat na novo
tudi premalo, tedaj naj se njiva preorje, ker je še čas za drugo setev.
Ce je rež že odcvetela, se zernje vendar še naredi, akoravno eo bilke ulomljenc, če le klasi in bilke niso v zemljo zatepeni in se dajo z roko še vzdigniti; takrat naj se
bo plenjala. Leta 1849 mi je zadnje dní majnika ( ravno na sv. Rešnjega telesa dan) že od-cvelo rež toča tako poklestila, da je med 400 do 500 bilkami le še ena pokonci stala, vse druge so bile en čevelj nad zemljo pobite nektere celó večkrat, in vendar sem je po 5 vagánov na prostoru še pridtlal, kjer bi je bil sicer, če bi ne bilo toče bilo, 8 vag. nažel. Eno leto mi je toča kakih 16 ali 18 dní pred žetvijo rež tako pobila, da nobena bilka ni več pokonci stala, in vendar mi ni bilo dosti škode, tudi zernje je bilo dobro in težko; ravno tista ht*da ura je pobila pa tudi pšenico, ni bilo zernje tako jekleuo.
rež le pustí pri miru; še
ker je pa še 10 dni delj do žetve imela,
Ce toca jari ječmen potolče.
Med vsem žitom se jari ječmen naj raji obraste, pa
ludi največ odraslikov požene;
to dobro lastnost obderži
celi čas, dokler ni odcvetel; tedaj se jari ječmen sme
brez strahu pred kakor vsako drugo žito pokositi, če ga je toča pobila tudi že po cvetji. Ker klasje tudi nerado se prikaže, če so bili tulci nad klasjem ulomljeni, je tedej v takih okoljšinah še bolje jari ječmen pokositi kakor pa pšenico.
Ječmen bi jez podoral Ie takrat, kadar bi bila toča klase in bilke popolnoma v zemljo zatepla ali pa klanje popolnoma odbila, ker takrat ni ničesa več pričakovati. Ako pa toča ni tako hudo razsajala, še tudi na ulomljenih bilkah zernje plenja, čeravno je lože memo navaduega kadar ui
toče bilo.
Oves se n vadno v sta bej
Ce toča oves potolče.
obraste tako rad kakor ječmen, ker ga na
c. k. kmetijska družba v Gorici in gosp. Sar doč iz Kopra za jelenski rog.
lz Horvaškega.
Veliko sreberno svetinjo so dobili:
gosp. grof Stefan Draskovic, grajšak Božakovin-eki za žita in semena, — c. k. uréd gojzdnarski
v Fuzini in c. k. ured gojzdnarski v Kut jeve m za bogato zbirko gojzdnarsko. Malo sreberno svetinjo so přejeli:
gosp. grof Marko Bombelles grajšak v Opeki za
gosp. Tverdoevič Marko Brodjanin iz
c. k. polkovnija Brodska
bika
Klakora za koruzo
?
za perílo in obléko. Veliko bronasto svetinjo so přejeli:
družtvo akcij no v Reki za moko
y
e. k. pol
kovnija Brodska in c. k. polkovnija Križe-vaška za nastojanje svoje v gojzdnarstvu, — c. k. polkovnija Brodska za perilo in obleko, — poddružnica Dolgoselska dve svetinji za národno
obleko in orodje. Malo bronasto svetinjo so dobili:
gosp
Todorovič iz Karlovca za moko
Prašnički iz Varaždina za žita,
y
iz Bregov za žita,
gosp
gosp.
Im p r i č
c. k. polkovnija Brodska poddružuiea Varaždin-
za perílo in obleko, ska za národno orodje. Pohvalne pisma so přejeli :	:
gosp« Pessi Josip iz Reke za različno rastlje in
olje,
c. k. pol kovnija Brodska in grof Cha
maré, c. k. general in grajšak za černo vino od leta 1856.
Poljodelstvo in kemija

(Dalje.)
Kakor je
idit
se
m
je klobčič zeló zamotal
poprtj smo rekli, da gnojna perst posp
rard ; 9
daj pa smo slisali,
ie gnoj
po tre b
Ijo sijemo i u zatega
mu manjka lu res! zavolj tega ste se zelo prickale
, ker
rastlinsko u a stvar. ii stranki
198
v pretečenem desetletji. Pa vse to prickanje je bilo podobno nekdanji vojski slovenskih jezikoslovcov — le besede so lovili. Obe ste imele nekaj prav, pa obe ste tudi predeleč se-
gale v svoji gorečuosti.
Namesto da so gnojoljubci rekli, da se redí raâtlina
cerkvenem petji in orglanji
deželi

Spisal Kamilo Mašek.
(Dalje.)
Poglavni deli orgel so: mehovi, sapovodi, sapohrani
s
od gnoja, naj bi bili raji rekli, da rastliiiski rasti gnoj ha- pisal kami, abstrakti, vitlice (Wellen), register, taste in sled
Una stranka je imela tudi prav, ki je djala, da je njič omara. Ti deli niso vedno enako uarejeni in tadi niso
sne.
bila perva domovina sožigljivih stvari le zrak, —da bi pa P" vsacih orglah na tistem mestu. Ravnajo se po velikosti
- 1 • .ti t * » _
______ _	.	m	mm	m	m	rv m	^v I	— —- ^	______ « - ^ . A-_ .. _	I « ^ __________	i	i	4
bil zavolj tega guoj n epotreb u a stvar na njivi, to je, na
orgel iu po prostori, kamor
se hočejo orgle postaviti. Zato
sproti vsakdanjim skušnjam. Kako bi kmet debelo gledal, naj je perva skerb organista
y
da pregleda vse or^le, ka
mu kdo rekel, da mece bob v steuo, ko vozi guoj na
košne so in kakošuo
lego
imajo. rlasovi se tako le proiz-potegue tista igra (register), kakoršne
imeti. Pišalke registra so vtaknjene
ako
njivo! Namesto tedaj reči, da rastlina vès ogeljc, kislec, vo-	vodijo: najprej naj se
denec in gnjilec Ie iz zraka jemlje, naj bi se bilo raje	baže glasove hoče kdo --------------------o------- -------
reklo, da je rastlina v stanu, vse te stvari le iz zra-	v vžgane lukuje, ktere so v sapohranu, ki je temu registru
ka dobivati, pa s tern še ni rečeno, da bi jih mógla	iasteu. Pod vsako luknjico je koritice (kancela) po široko-
jemati le od tod.	®ti lakuje in debolosti sapohrana, ki je spodej a pousnjenim
Ko ste obe stranki tako prišle na zlato srednjo pot, priklopcom (ventilom) zapert. Kadar se taste pritisnejo, se
odpre priklopec in sapa gré iz mehov po koriticih (kance-
lah)
> •
v sapohran (Wiudlade) in tisti glas zbudi, cigar tasta
se pritisne.
Ako ne zápoje koj, ko se tasta pritisue, je znamenje, da je sostava orgel pokvarjena.
To se
godi, ako
pišalka ni v pravi legi ali če so ab-
je bilo konec vsega dolzega pričkanja.
Večidel sadimo ali sejerno sadeže le zavolj posebnih njih delov, ki so nam posebuo ljubi, in ne zavolj cele rastline. Tedaj skerbirno le te posebue rastlinske dele prav dobro izrediti, če bi tudi pri tem nje drugi deli zaostali. Hočemo vselej izrediti podzemeljc debelih iu obilnih iz eue-ga stebla, radi bi, da bi bila repa debela in prav nam ni, strakti predolgi,^ ali pa če sapa namesti v kancele zraven
če gré v cvet, — želimo, da bi delalo zelje velike glave in	njih piše. Ce pisal še poje, kadar si že perst od ta«te vzel,
da bi pšenično klasje rodilo veliko in težkega zernja. Vsaka	je znameuje, da se ventil ne zapira dobro, ali pa so peresa,
rastlina, več stolotij Ie zavolj kakega posebnega nje delà	ktere ventil gonijo, oslabele ali zarujevele. Dosti je, ako ab-
sejaua, mora stopiti v nenaravni stan, ker drugi nje deli	strakte in vitlice le nekoliko odjenjajo. Ako taste zastajajo in
zaostajajo v svojem razvitji; od kodar ravno morebiti izvira	orgie cvilijo, je vzrok temu, da je ali les se napel ali pa
bolezen podzemeljc.
so polne prahů. Kaj je tii storiti, vsak lahko vé.
Saj nam enake izglede dajč tudi živalstvo.
Pri pi
Ako se zraven
glasu tudi
sapa sliši, ne stoji pišalka
taneni volu se zeló množí mast iu meso zavolj obilue jedí prav v luknji, ali pa je sapovod pokvarjen. Da naj se pi in ker nič ne delà, pa njegova moč in gibljivost zaostajate, salka dobro v luknjo vtakne in prevelika luknja zamaší. ni
kosti se ne terdijo m tak vol si naj lože kosti polomi. Saj imajo tudi ljudje, ki morajo skorej od samih podzemeljc ži-
veti, tudi le drobné kostí.
Gos
y ».
ki jo zapremo ali
v
se
celo tako
vtaknemo v lonec in jo s tursico pitamo in basemo, odebeli in tako velike jetra dobi, da se velikokrat zavolj te ga zadusí. Ali ni tudi tako nenaravno pitanje gosi mu čenje živali?
treba dalje razlagati.
Ako se dva registra odpreta, in zraven glasu, če eno tašto pritisneš, se čuje se eden, je gotovo znamenje, da je
eden izmed teh dveh registrov pokvarjen. Vzemi preglaseno
pišalko iz orgel in popravi jo. Težko pa je spoznati, kte r a
pišalka je preglašena, kadar je pokvarjeno dobiš
vec registrov odpertih.
Da
y
zaperaj registre zaporedoma, dokler ne
Pri svojih sadežih pa bi pripravili radi ne Ie posebne vtihne preglašena pisal, in kadar neha pokvarjena pišal peti
■m	m	i «	I	t	«	•	fl	V • • 1 »	« A ^	/M « I M M w * ín ^ ^ U M I^^/^MI • . ^ n 1 IN rv i	m a	M	A /I
t
njih lastnosti na visoko stopnjo popolnosti, ampak razsirili bi jih tudi radi kamorkoli je Ie mogoče. Tako je primorana rastlina velikokrat rasti v persti, ki je vsa drugačna od ti
imas register v pestéh
1
v kteri je pisal
namrec v zad
njetn registru mora biti, ktero ni zaperl.
Pišalke so dvojne: uamreč take, ktere že dajo glas
y
ste, v kteri je od začetka, v divjosti rastla. Divja rastlina ako le dahne sapa v nje (Labialpfeifeu) in take, ktere mo
rajo imeti jezičke iz kake medeníue (Zungenpfeifen). Perve
odkrite, pokrite in napol pokrite.
raste vedno le tam, kjer najde vse, česar v svoje življenje
potřebuje. V apnéni, kremenasti, močvirni itd. zemlji raste	se razdelujejo v
veliko posebnih rastlin. Mi bi pa radi, da bi rastlo na	Odkrite ali odperte pišalke kositerue se vbirajo z me
ravno tistem prostoru leto za letom — iu sicer še dobro	singastim vbiravcom, ki je navadnemu lijáku podoben in je
rastlo — zito, mak, lan, tabak, detelja, podzemeljce in repa,
divjem stanu niso
zaroraj špičast, spodej pa širokeji in votel.
o
kteri sadezi
rastli v enaki persti.
gotovo v svojem uaravuem,
Ako hočes da bo debelše pela
y
se pritisne zgornja lu
knja pišal skupaj. Ako hočeš tanšji glas, naj se leséue Gojzd om nam pa ni treba guojiti, ker vse rastline, nekoliko odrežejo ali pa se kositerna plošica nekoliko kviško
ki tam rastejo, so na svojem naravne m prostoru, na kte rem najdejo vse, kar je potrebnega v njih rast. Na njive
vzdigne.
Pokrite iu na pol pokrite jezičnice (Labialpfeifen) so
ali
pa, kjer hočemo, da bi rastli tako raz li čni sadeži, mora-	take, kterih zgornja luknja je vsa ali na pol zadelana,
mo voziti z gnojem take stvari, ki so ti ali uni rastliui po-	pa ima v zauiašku cevko, skoz ktero zrak v njo gré. Taka
trebne, kterih pa perst nima v sebi, če hočemo doseći do-	pisal tanje poje, če se dalje zamašek v njo porine, in de
bro rast naših sadežev. Dozdeva se mi pa tudi, da sadež
beljsi ali nižji glas ima, ce se
zamašek višje dene.
potřebuje toliko več gnoja, kolikor bolj se je
V
ze
oddálil
Slednjič se mi zdi potrebno opomniti, da se pisalke oe
od naravnega divjega plemena, od kterega se je zmiraj bolj smejo po rokah valjati ali na solncu imeti, kadar se po-
sploh ni dobro, dalj časa se krog njih potikati,
iu taujše, potem pa spet ohlajene debelše
odločeval vsled naše sebičnosti, ki le posebne dele nje- pravljajo, gove posebno izrejati hoče v škodo družim. Tako je sebičnost naša napravila iz lepe rastline nenaravno stvar, ki
zgrejejo
ker se
pojó. (Dal. si.)
nam je po volji. To vidimo, na priliko, pri kuhinskih sadežih; različne zelja, ki izvirajo vse iz enega plemena, salata ali lebeda, kumare itd. potrebujejo, posebno veliko in
drobnega gnoja
(Dalje sledi.)
Zgodovinske reči

Preseljevanje sarmatskih Limigantov.
Spisal Poženćan.
Med ljudstva, ki so se iz iztoka proti zapadu selile, povestniki štejejo sarmatske Li m i gante.

199
Le
so bili menda sorodui z rusovski mi Le ink i v
štantin je pregnane rad spreje!, in več ko tri sto tisuč ljudí
sandeekem okrožji Poljskega, in so se v^ dvoje dělili: v vsake starostij in obojega spola je razdelil po T
svobodné in sužne, po leg i svojih selísc pa v- pice n- Cuds kem po Maced
ske in am icenske.
in po It
pisu njegovega življenja bere. Kolik
, po
kakor se v po moralo Limigantov
y
Picenci so stanovali ob tej strani Alute, v danasnjej biti, kjer se jih je na rimski svet se čez tri sto tisuč pre Vlahii, kakor je viditi iz Amianovega popisovanja. Ta ie- selilo brez tistih, ki so sli k Viktofaiom!
g a se ujema s tem, da so Rimljani morali iz straui gorenje M u žije ali Douave, Tajfali iz izhodnje straui Sedmograškega, in gospodarski Limigantje iz dežel na unej strani Mar osa na zapaduo Sedmograško proti Tisi nad imenovane Picence (Bukovce?) plauiti, iu
jih med
gore,
med se iu med Amicenci etanujoce stisniti
>
?
godilo leta 358. po Kr. Tega leta so
ter jih tako prisiliti, da so miru prosili. To se je, kakor
Amian Marcelin pravi, bile sužnim Limigantom dane seiišča ob gornjem Potisji med Jazigi in karpatskimi hribi in med bolj severnim kosom Sedmograškega.	r
Amicenski Limigantje so stanovali v temeškej okrajini blizo tam, kjer se Sava v Donavo steka. Dežela Limigantov je morala obseči velik kos stare trajauske Dacije, ne le podonavske temuč tudi notranje, ker jih
Amian zove mogočne, njih deželo ali selisča pa kraljestvo (regnum).
Po današnje reči je bila ta dežela med Donavo, Aiuto Tiso in Marošem.
Kakor Amian Marcelin pripoveduje v 13. pogl., so sta-
i
bliže Tise
?
in so
in gornje Mu
novali v današnjem Banatu, kar ga je bili pred Rimljani v obziru Panonije druge žije cd Do nave za varo vani, pred druzi m i divjaki, namreč pred Jaziffi, Buri, Kvadi itd. pa od Tise. Nad seboj so ob gornjej Donavi, na tisti strani, kjer Drava v njo teče, in med Tiso, imeli tisto krivino otoka, ktera se je pri Rim-
Ijanih
v
Acimincum" imenovala.
Poglejmo:
kdaj, zakaj iu kam so ee Limigantje se
lili. To seje godilo ob trojem času: pervic leta 334. po Kr. drugič leta 454. iu tretjic leta 568. po Kr:
1. Kar se tice pervega preseljevanja, poglejmo za
i
kaj
kdaj in kam se je to godilo, a. Vzrok, da so se Limigantje pervič selili
5)
je bil
ali hiapcov pregnani. Amian Nekdaj so bili rojenjaki te dežele mogočni in slavni,
ta, da so bili od svojih suznov pravi :
pa skrivna zapersega je bila hlapce v orozje spravila za hu-dobijo.u V Konětantiriovem životopisu se bere: „Sarmatski suzni so se bili zoper vse goepodarje epuotali, in jih pre-gnali.
u
b. Kdaj se je to preseljevanje godilo, pravi sv.Hiero-flim, da namreč 28. leta Konštantinovega cesarovanja ; Idati pa pravi, da takrat, ko sta bila Optat in Pavlin vetnika
(Dalj
sledi.)
Černe bukve

Lepo prosim vredništvo „Novic", naj spet enkrat odprè
» V
n
cerne bukve" in va-nje zapiše, kar jim pišem.
Imel sem psička, ki je šel po navadi svojega spola h tukpjšnem kovaču na brezen. Sirov in neusmiljen hlapec pokliče domače pse v hlev iu tako tudi mojega psa, da ga vjame in kakor hudodelca zveže iu zvezanega v kovačijo prinese, kjer veli ravno tako hudobuemu fantu, naj razbeli železno ost, s ktero sta potem psu glavo med očmi pre-
zgala. Tako terpinčenega
je potem drugi hlapec s polenom
proti mojemu domu pripodil. Na vprašanje moje: zakaj je tako neusmiljeno psa terpinčil? mi hudobnež serdito odgovori , da ga bo ubil, če še enkrat pride. To bi mi bilo veliko Ijubše
>
mu odgovorim in zažugam, ga tožiti v sodnii kar se je tudi zgodilo. Hlapec pa se je zbal kazni, je službo pustil in šel od tod v Planino. Kmalo potem sem vidil sirovega hlapčoua, da so ga žandarji vklenjenega zavolj nekega boja v ječo gnali, ktera je za take grozovitniže res
edino pravo prebivalisče.
Pred nekoliko leti je bila pri nas gmajna razdeljena kar bi soseski v velik dobiček bilo, ako bi toliko škodljiv-cov ne bilo! Les lepo raste, iu v krátkém bi se rastše po-
j
spesila, ako bi ne bilo toliko hudobnih ljudi, kteri ne varu-jejo le svojega, temuč tudi drugim veliko škodo delajo. Ali niso taki ljudje hudobneži — naj sodijo bravci sami iz tega, kar jim bom povedal. Ko sem en del zemlje dal potrebiti, najdeui v nekem kotu gošave divje vinske terte rasti. To pripravno lego sem pripravil za poskušnjo za pravo vinsko terto in naredil majhno ogrado ter va-njo tert vsadil, ktere so se lepo prijele. Zraven so stali divjaki; te sem cepil, mi-sleč, da tudinagmajui požlahujene drevesca uteguejo boljih hrušk ali jabelk donesti. Kaj pa mi nek zavidneš tukaj načini? Cepljence mi večidel poiomi in zlo mijene nazaj
potakne, ogrado mi razgradi in živino noter zazene, ce
jesti ; verh
ravno ni imela kaj jesti ; verh tega je še polovico lepo ra stečih tert izpulil. — Ali bi se ne moglo takim hudobnežem prav ojstro na pete stopati? Ali more človek še kaj veselja imeti do zboljškov kmetijstva, ako se mu taka škoda godi?
Iz Verhnike.
J. T.
(konsula), torej leta 334, po Kr.
c. Kam so se seliii, povesta spet sv. Hieronim in Idati da v rimsko cesarstvo, kar pa je le sploh rečeno. Zi-votopisec Konštantinov

Novičar iz avstrijanskih
pa razlocuise pripoveduje, da v Tra
ê •
iz Milana. 20. junija. Cena kokonov ječedal e visja :
na sejmu so unidan plačevaii funt po 8% lir, in ker so v cijo, Maced on i jo in v Ital i jo. Amian še pristavlja, Lombardii malo evile přidělali, je gotovo, da bode cena še daje bilo to preseljevanje k Viktofaiom, kteri so bili v poskočila.
zapadi Dacije s sarmatskimi Limíganti sosedje.	Iz Zadra v Dalmacii 17. juoija. Svilni červiči so
Kar je rečenega o Traci i in Macedonii, kamor jih se pri nas letos dobro obnesli; ker je na Laškem pridelk je bil Konštantin přestavil, je razumeti o Picencih, ki so slab, pride nam na dobro; sploh je cena kokonov po 3 fl.
'	------------- r--------7 v- ----------- - -----------7 ----- --------7 t------ ------------"ww,w )	r vvuw »"»"»v. f" w
bivali ob tej strani Alute v današnji Vlahíi. Le-ti eo bili za dunaiski funt; uekoliko najlepših za seme se je prodalo
1 « • •	rv*	é	m	< •	•	*	. m m	0	; m m	i ái
blize Tracije, torej
so
v njo
pred
svojimi puntarskimi tudi po 4
• v V
hlapci pobegnili, si v njej in v Macedonii selisc poiskat.
Iz Tersta. V saboto (20. dan t. m.) ob poli ene
Amicenci, ki so stanovali v temeskej okrajni blizo tam, je privihral v Terst pervi hlapón (z imenom Pi ran o) z kjer se Sava v Donavo steka, so pobegnili v Panonijo. dvema vozovoma krasno olišpan, pod vodstvom c. k. mini-Kteri eo ob Maroši eelišča imeli, eo se ravno tako v bliž- sterskega svetovavca žl. gosp. Ghega-ta in sekcijnega sve-
nje okrajne Viktofalov resili, kjer so bili potlej od teh tovavca gosp. Fillungen-a; velelo ga je sprejela obila mno-
Teržačanov, ki ga je pričakovala.» Sel je iz Ljubljane
žica
iq od cesarja Konstantina z zemljisci obdarovaní. Sv. Ilie ronim pravi: „Sarmatski Limigantje so z oboroženimi roka- ob šestih zjutraj, in je tedaj 187/s milj dolgo pot s po-
Za gotovo moremo
.WC..... ym. ~ . . • ^^llllMruill ^IIUI^MIIIJV KJ V	VWVIVMVUIIMI »	UM P U □ I I II MJ\ UVI ** / } 111 J O tV/VIUj i	: g
mi na rimske tla spodili svoje gospodarje, kterim se zdaj stajam vred doveršil v 6 urah in pol.
Arkaragantes" pravi"
To ime je vzeto iz greškega aoxeco, povedati
pise ..Triest. Zeit.u
da 27. dan prihodnjega
77--------r?------------t----- ~ — v —Jw	p -	s v *	r '	j/.Mv/ ^ AiivkFi* ^iviv.	mm • * .. w .i r ■ * " v " J v ^ ^
pre^anjam, in Qctyct, sila, to je, s silo pregnani. Nemci so mesca se bo vožnja začela z velikimi slovesnostmi in da jih Ante imeuovali. Idatijeve besede so: ..zarod sužnih bojo slavui dunajski gosti pri tej priložnosti medpotoma obi-
55
Sarmatov je svoje gospodarje v Romanijo pregnal.
a
Kon
skali Postojuskojamo
200
Od sv. Blaža na Staj. se pise, da so 14. dan t. m.
otroka pokopali, kterega je pred 8 dnev nek raztogoten petelin na oko kavsDil; trepavnica ni veliko otekla, pa kmali nesrečni otrok ni mogel ne jésti ne pozirati in v 12 urah potem je umerl, vkljub hitri zdravniški pomoci; v vsem je bila bolezen zlo stekl in i podobna.
Iz Ljubljane. Z veseljem bode gotovo vsak domoljub sprejel novíco, da so 6. dan t. m. presv. Cesar postavili prečastitega tehanta Vipavskega gosp. J. Grabrijan-a z redom Franc-Jožefovim za večietne zasluge v du-hovnem pastirstvu in solstvu. — V pondeljk popoldne se je v tukajšni križanski cerkvi pri večernici, s ktero se je za gimnazijalne učence praznovanje v čast sv. Alojzija začelo , nesreća zgodila, da se je okoli preobiožene podobe sv. Alojzija papirnata roža vnela; v hipu je ogenj segcl do podobe in tudi do une za njo, ki je navadno v vélikem altarji križarske cerkve. K sreci so ogenj hitro pogasili, da požar ni dalje segel po cerkvi in ne se večje nesreće napravih
Novičar iz raznih krajev,
Ogerski časniki terdijo, da perve dni mesca augusta se bojo presv. Cesar s Cesarico sopet naOgersko pover-nili. — Po sklepu od 7. t. m. so Cesar dovolili, da do zadnjega oktobra letosnjega leta na 1 milijon in 948.500 gold, prerajtani dolg, ki ga ima horvasko-slavonski zaklad za zemljišno odvezo deržavni kasi odrajtati, naj se premeni v brezobrestni dolg (dolg brez činžev) in še le takrat naj se poplaća, kadar se bo deželno premoženje opomoglo; verh tega naj se horvaško-slavonskemu deželnemu zakladu v pripomoć za leto 1858 še 150.000 gold, iz deržavnekase podělí. — Govori se, da se bo notárjem še več opravil izročilo, namreč vse obravnave zap uš čin od konca do kraja. — Sliši se, da c. k. ministervo misli v vse toplice našega cesarstva zvedene može poslati, da mu bojo potem povedali, v kakošnem stanu so toplice. — Političnih novic je čedalje manj. Na Francozkem so volitve za deržavni zbor pri kraji (bile so preteklo nedeljo); kakošne so, ni še znano; gotovo pa je, da po deželi so volili kakor je vlada želela; v Parizu pa se je nasprotna stranka zadnje dni zlo na noge postavila; na kteri strani je zmaga, se bo kmali slišalo. — Kako zlo je francozki vladi na tem ležeče, da bi se zedinile Moldava in Vlahija, se vidi tudi iz tega, da je te dni prepovedala, da carigradski časnik „Journ. de Constantinople" ne smé na Francozko, ker več reci zoper zedinjenje piše. —Na Ogerskem solani steli asekurirane posiopja in med 100 hišami našteli sploh le 8 zavarovanih! Ne vémo: ali je v naših krajih veliko
bolje?
Za pogorelce v Lašičah so darovali:
Gospá M. Malahovskova 2 fl., iz Krakovega 8 fl., Gaspar Virant 2 fl., Polona D. 2 fl.. iz Sore 10 fl., g. J. B. v Podpeči 6 fl., g. F. W. iz Teržiča 2 fl., g. J. P. iz Senožeč 10 fl., od sv. Trojice na Dolenskem 10 fl., od Hotedrašice 3 fl., M. K. iz Ipave 10 fl.. B. B. 15 fl., Fr. L. 5 fl.. g. Peter Kristofič v Mengšu 3 fl., A. L. 1 fl. — g. tehant Stojan v Brašlovcah 2 il. — Skup 91 fl.
O besedi rod-a-o.
y
Gospodar (na koroški meji proti Stajcrskemu zlasti pri Dravi) pravi hlapcu, ako ni namazal kolesa, „Namaži kolo, ker je rodo" (nerado teče, skriplje).	Valentin Paar.
Rod-a-o, sperr, rauh, roh; rod člověk, ein rauher, roher Menscli; rod kruh, ein sperres Brod; roda zemlja, ein harter, rauher Boden; róditi, im, il, roden, (in Kârnt.) roh sein, nič ne ródi, er spricht nichts.	Iz mojega slovnika. Zalokar.
Rod, roda, rodo se sliši pri Rogatcu in sploh v slovenskih Goricah in Ptujskem polji. Govori se: „ta vos rodo teče"; „žganci
so rodi," „vino je rodo", „ti imaš rod jezik". V teh prilikali se rabi rod
za nems^o sperr. ungeschmalzen, rauh. Mislim tedaj, da bi tudi ta prilog za tropični „roh" veljal, ker se čuje govoriti : „ta člověk je rod", dieser Mensch ist ungeschliffen, poleg: „ta člověk je nerođen" dieser Mensch ist ungfschickt. — V Admontu.	Enrik Bešek.
Lan.
(Konec.)
Zdaj predivo dá se presti, 'Z kotov, hajd ! s kolovrati, Ktera s češkim zna se vesti, Vse družice zad pusti;
Pesmi sladki glas Krajšaj dolgi čas, Basni, puče in pravlice, Lene naj budé predice!
Glej ! peljati krasno balo,
Saní trumo naloženih, Tam kolovrat nad njo zalo
Pridnost kaže vsem neveste,
ij» - *
Ze kodelja
Na koželji je pripeta; Vse postelje lz domaće so le preje. Dvožert progast, Je višnjelo Gosto delo Kakor ploh.
V	skrinjah naloženo platna Cei zalog! ,
Vse je tiho in zaspalo,
Le nevesta pri oljenki Ženinu se srajeo šiva,
V	sladkih sanjah zatopljeiia.
Ko zadremlje Se ji sanja,
Da od svojih slovó jemlje, Se solzi —
Ker pa lučica pojemlje, Z Bogom miru se izroči.
Oj, Slovenke, deve naše.
Lepše noše ni od vaše! Res, lepó stoje vam peče Snežno bele in blišeče Na cveteče rožne lica. Kaj je lepše ko tenčica In rudeče vaše krila In višnjele predpasila? Le zmir se takó nosite, Kar domače je, cenite, Tuji h statev ne éisljajte, In rahudam slovo dajte! Kdor po tuje se spakuje, Le po tujem hrepeni, Ta svoj narod zaničuje, Se imena vreden ni! To naj vselej se posnema, Kar je v prid in čast rodu, Kar s pravico se ujema In ne kvari nam mirú. Kdor sramuje se pomóčí Clo iz biatovske roké, Težko dviga se visóče, Ne se dvigne iz tamé!
Domoljubnost! Zvezda zlata, Sveti , sveti, Ne zatoni za goré! Tvoja luč je cudodelna. Oj! da vse bi prežarila: Da bi narod svoj častili In ljubili,
Kakor tica gaj zeleni! Ljubi vsak
Narod svoj, ino iskreni Duh naj bode ti, rojak!
Pred ko preja dá se tkati, Naj očisti se rujè; Snažno mora se oprati, Zdaj za statve dobra je.
Vojteh Kurnik, kolar v Teržica.
Komur daš jo v pest, Bod' si dobro svest. Da se lepo, terdno krilo Bode 'z platna naredilo!
Mehkužnost ljudstvu je trohnoba* Gorjé! kjer ona se vseli; Taisti narod je kraj groba, Se brez otetbe spepeli. Prostrane pogubi deržave, Izprazni mesta in vasi,
Nje sad neskončne so zmotnjave> Kdor zgodbo bere, se grozi; Ruja družbinske je zaveze, Kjer koli ona se zaleze. Si bodi bajta ali grad, Za njé petami gre razpad.
Gorje! kjer ljudstvo to zapravi,, Kar večno obveljalo bo, In sleherni po svoji glavi Vodila snuje za nebo! Kjer čednost mora se prikriti, Razvira se očitno strast? Vsi nježni čuti zatajili, Izmet človeštva vživa čast; Kjer brat čez brata meč potegne, Kjer sin pred očem več ni svest, Spoštenost iz serca pobegne. S pregreho se vtoluje vest. Da! vera, upanje, ljubezen, Trije stebri človeštva so, Njih temelj, kjer stoje, je večeo, In vse viharje preneso. Zato spoštuj o! ćlovek Mojstra,
Ka ter i jih postavil je,
Da ne zadene kazen ojstra, ln večno, vecno ti gorje!
Slednjič platno bo razpélo Kraj potoka se poleg, Soncem in vodo se belo Obelilo kakor sneg.
Toda blizo jelš Djati ga ne smeš. Voda mehka in dereča Mora biti, ne stojeća.
Kdor beli, naj Se varje stopati na kos, Je gorše, da je vselej bos — Zeleznine na-nj sam Bog ne daj, Ko belo bo, se srećno spravi V korist ljudém in Božji slavi.
Če prav si le plevel ti, lan, Vendar nam služiš noč in dan; Odet s taboj služabnik Božji Besedo sveto nas uči; Odet je kmet, vojak v orožji, Da! v tebi kralj in knez tiči, Ćloveka spremljaš skoz življenje, Mu služiš, ko zagleda svit, Naj pride blagor al terpljenje, Je vedno on s tabó zakrit. Iz tebe bela zdaj zastava, Nad človeštvom se razvij! In vse zedini mir in sprava, Karkoli Stvarnika slavi, Da enkrat tam obleka bela Iz Božjih rok nam zablišći, Kjer tuge ni in konc terpljenja, Nikdar se mlaj ne poslovi! Kar tukaj je, je vse minijivo, Si bodi nit, železo, bron; Le tam začne se nezginljivo, Kjer Božji sedež je in dom.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.