r List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays legal Holidays. 000 Readers. i Land 1 75», i ' i mS3 TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 5. — ŠTEV. 5. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 7. 1925. — SREDA, 7. JANUARJA 1925. VOLUME XXXTTI. — LETNIK XXXIH. ODGOVOR NEMŠKE REPUBLIKE I HUGHES IN ZADEVA ARBITRACU Nemška vlada je odgovorila zavezniški poslanici , glede izpraznenja s tem, da je uničila trgovinsko pogodbo s Francijo. — Zapretila je tudi z reakci-jonarno vlado. — Grof Westarp se je zahvalil zaveznikom za pomoč. INDUSTRUALNA LJUDSKA STRANKA NE BO DOVOLILA ODOBRENJA PROVIZOR. TRGOV. POGODBE S FRANCIJO ' Poroča Samuel Spewack. f - BERLIN, Nemčija, 6. januarja. — Lord Aber-non, angleški poslanik v Nemčiji, je včeraj popoldne izročil zunanjemu uradu oficijelno obvestilo zaveznikov, da ne bodo izpraznili Kolina dne 1 0. januarja, kot določa versaillska mirovna pogodba, ker je Nemčija sama krši Xemska država je takoj poka zala, da je sklenila braniti se. Kot razkačena mačka grize na slepo krog sebe. Prva njena kretnja je bila. raztrgati osnntek trgovinske pogodbe s Francijo. Nato pa je bilo proglašeno, da mora Nemčija v samoobrambi sestaviti reak-eijonarno vlado. Oficijelno potrdilo je dobil poročevalec od ministra za notranje zadev, .J ar resa in grofa Westar-pa, voditeja nemških nacijona-1 isto v. Izjavi sta podala brez olepšav, kakršnih se zunanji urad ponavadi poslužuje. "To je konec londonske pogodbe ter politike izvedenja mirovne pogodbe," je rekel Jarres. "Moja stranka, ljudska industrijalna stranka, ne do dovolila odobrenja provizorične trgovinske pogodbe s Francijo vspričo teh okoliščin. "Politika izveden ja mirovne pogodbe, kot sta jo zasledovala Marx in Stresemann, je obrodila trpek sad. Preiskusiti moramo drugo pot. Nobene pogodbe ni mo goče izvesti v duhu in črki .pač pa jo je treba izvesti v duhu lojalnosti, kar je Nemčija storila, zavezniki pa ne." Grof Westarp je oficijelno objavil, da se mu je vslcd zavezniških taktih posrečilo pridobiti skupino manjših strank, ki vključujejo kmečki blok, ekonomsko ligo, najbolj skrajne fašiste in bavarsko ljudsko stranko. Pravi, da lahko s pomočjo teh strank strmoglavi katerokoli vlado, ki bi jo sestavil kancelar Marx. * Kot že poročano, skuša Marx sestaviti ministrstvo brez stranka rske barve, a dvomljivo je, da bi se mu to posrečilo pred petkom. V najboljšem slučaju bo to ministrstvo le prelioctno. Težko je napovedovati vnaprej, koliko časa se bo Nemčija borila. Ne more se boriti predolgo in ko-neeno mora skleniti trgovinsko pogodbo s Francijo. Ne more razveljaviti londonskega dogovora, ki je uveljavil Dawesov načrt. Če bodo zahtevali zavezniki ultima t um, ga bo že kdo podpisal. Ultimatum pa bor-le malo času trajal in njegov edini učinek bo. da bodo ojačeni monarhisti We^t-arpovega tipa. Zavezniška poslanica dviga pel naslednjih obtožb: — Prvič je bil nanovo ustanovljen nemški generalni Štab; drugič so sprejemali prostovoljce v Reichswehr za kratko službeno dobo, vsled česar so povečali možno vojaško silo dežele; tretjič niso munieijske tvornice na mirovni podlagi; četrtič je našla kontrolna komisija več orožja in vojnega materi-kot dovoljuje mirovna pogod- :iT,„'■■ .--i&i: re&tf • "Site; a to pogodbo. petič ni bila zelena policija raz-organizirana. Zunanji urad je včeraj zvečer splošno zanikal vse te obdolžbe. Nemci izjavljajo, da je nadalj-na okupacija kolinskega ozemlja povsem neupravičena. "*Zunanji urad je rekel, da bo odgovoril po drobno, kalcorhitro bo objavljeno besedilo poročila kontrolne komisije. BERLIN, Nemčija, 6. januarja. Včeraj je bil <3tvorjen nemški državni zbor in z izjemo par klicev iz vrst komunistov: — "Amnestija!" — se je končala seja povsem mirno. Bivši baseballski igralec obsojen v dosmrtno ječo. XENIA, Ohio, C. januarja. — C. W. Latimer, ki je bil svoj čas znan v športnih krogih kot izboren baseballski igralec, jc bil danes obsojen na dosmrtno ječo. Sodišče mu je dokazalo, da je bil v zvezi z umorom Charles Macroota. Spoznan je bil krivim uboja po drugem redu. Nemčija bo imela kmalu normalne dohodke. BERLIN, Nemčija, G. januarja. Dohodki Nemčije se neprestano večajo. Nemčija ima sedaj približno tri četrtine manj dohodkov kot jih je imela pred vojno. Leta 1923 ni imela skoro ničesar, sedaj pa znaša njen dohodek 27 milijonov mark. Prehlad je mogoče s plinom ozdraviti. WASHINGTON, D. C., 6. jan. Načelnik Army Chemical Warfare Service, brigadni general Fries je izjavil, da se da vsakovrstne prehlade uspešno zdraviti s plinom klorinom. V 931 izmed tisoč slučajev se mu je to zdravljenje skoraj popolnoma posrečilo. Rev. Hight je nastopil dosmrtno kazen. MT. VERNON, 111., 6. januarja. Lawrence Hight, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo, ker je pomagal zastrupiti svojo ženo in Mr. Sweet-ina, je nastopil danes svojo kazen. Zaprt bo v državni jetnišnici v Menard. Šerif 'Holcomb, ki jc arestanta spremljal, je rekel, da je bila na vsaki "postaji zbrana velikanska množica radovednežev. Parkrat je bil Hight vstal, da bi pogledal skozi okno, toda serif mu ni dovolil. Njegova ljubica Mrs. Sweet in je včeraj nastopila petindvajsetletno Državni tajnik noče sprejeti arbitracijskega načrta ter zahteva, da smo deležni dobičkov Dawesove-ga načrta. — Nova poslanica ne daje nikakih koncesij. — Ameriške pravice so preveč očivi-ne, da bi jih bilo treba predložiti kakem tribu-nalu. ANGL MINISTER CHURCHILL BO ODPOTOVAL V PARIZ WASHINGTON, D. C., 6. januarja. — Državni tajnik Hughes je poslal danes Angliji sporočilo, v katerem brani pravice ameriške vlade, da je deležna Dawesovih letnih dohodkov. Prav nič ni omilil stališča, katero je zavzel državni department že davno. Združene države so hotele raztegniti letna plačila nemške odškodnine tako, da ne bi pomenjala nobenega bremena, nad katerim bi se mogle pritoževati druge sile. Uradniki državnega depart-menta pa so pojasnili, da ni v stališču, katero je zavzela ta dežela, ničesar, kar bi bilo mogoče predložiti arbitraciji ali razsoji. Anglija je namignila, da bi bilo dobro, če bi haaško razsodišče sklepalo in odločalo o tem vprašanju, a ameriška vlada trdi, da je ameriško stališče postavno stališče zdravo in trdo in v kolikor je involvirana zadeva pravičnega postopanja, smatra svoje pravice soudeležbe tako očividnim, da ne bo dovolila, da bi jih kdo skušal za-temniti. Poslanica državnega tajnika ponavlja to, kar je smatral department od prvega početka za pravo glede pravic Amerike, da se soude-leži letnih plačil iz Nemčije. Dejanska vsebina poslaniee ni bila tukaj objavljena, vendar pa so to vsebino natančno pojasnili visoki vladni uradniki. Njih stališče je, da ne morejo druge sile skleniti pogodbe, ki bi oropala ameriški narod pravic ter dala drugim prednost glede nemških plačil. LONDON, Anglija, G. januarja. — Kabinet je imel včeraj svoje zaključno posvetovanje glede stališča, katero naj zavzame Anglija na konferenci finančnih ministrov v Parizu. Angleški finančni minister Winston Churchill bo danes odpotoval v Pariz. Oficijelno se je izjavilo, da ne bo ničesar izročil ali odstopil, če se bo vrnil s kake* uravnavo glede dolgov. Francozi so skušali pregovoriti Italijane, da sprejmejo franco ska naziranja glede vseh tozadevnih vprašanj, a soglasno z informa cijami iz Rima, je Italija to odločno odklonila. Zaljubljenec je umoril svakinjo Salomon Haltern je z britvijo umoril svojo svakinjo, ki je odklonila njegove ljubezenske ponudbe. — Skušal jo je pregovoriti, da naj pobegne žnjim. SKRAJNA SREDSTVA FAŠISTOV -NAD 500 HIŠ JE BILO NAPADENIH Italijanske železnice straži fašistovska milica. — Organizacija, ki še ne strinja z Mussolinijevimi nazori, je pri priči razpuščena. — Jalov izgovor ministra Federzonija — Njegovo veličanstvo je odobrilo novo fašistovsko ministrstvo. Tretje razdobje fašistovske strahovlade. LLOYD GEORGE PRAVI, DA NI V ITALUI NOBENE SVOBODE LONDON, Anglija, 6. januarja. V svojem običajnem novoletnem govoru je izjavil bivši angleški ministrski predsed. Lloyd George, da ni sedaj v Italiji nobene pravi ce in nobene svobode. Rekel je, da je svoboda vseh italijanskih strank povsem zatrta. Zatiranja, izdaje, požigi konfiskacije in umori — to so sredstva fašistovske vlade. Ob koncu svojega govora je Lloyd George prerokoval splošen preporod v Evropi, posebno pa v Angliji in Italiji. Vse Fordove tovarne pričele poslovati DETROIT, Mich., 6. januarja. Vse ameriške tovarne, ki so last Ford -Motor Company ter so se zaprle dne 24. decembra v svrho letnega inventarja, so začele včeraj zopet obratovati. Samo v detroit-skem okraju se je vrnilo včeraj več kot sto štiriindvajset tisoč delavcev na delo. Newyorški policiski komisar se vrača proti domu. PANAMA, 6. januarja. — Včeraj je potoval skozi Panamski prekop na krovu parnika Santa Ana, ncwyoriki komisar En-right, ki je par tednov študiral po Južni Ameriki tamosnji policij ski sistem. V Panami je bil le dve uri na kopnem ter je obiskal par ameriških in panamskih uradov. PHILADELPHIA, PA., 6. jan. Izvedenec profesor Pasquale Farina je v privatni galeriji Maxa„ Frankela izsledil dolgo pogrešano slavno Rubensovo sliko "Danijel v levjem brlogu". Po raznih muzejih je pet takih slik, toda Farina pravi, da so vse ponaredbe. Sliko, ki jo ima Frankel, so strokovnjaki žnad petdeset let pogršali. Gen« Pershing v južni Ameriki. ANTOFAGASTA, Chile, — 6. januarja. — Včeraj se je vkrcal na ameriško bojno ladjo "Utah" general Pershing ter odpotoval proti Valparaiso. V JužnO Ameriko je bil dospel ob priliki praznovanja stoletnice neodvisnosti peru-*ke republike. - • ..... ^ _ • Slavna Rubensova slika najdena. Dovolila za rečna in pristaniška izboljšanja. WASHINGTON, 6. januarja.— Voditelji v poslanski zbornici so se zedinili, da se dovoli osem milijonov dolarjev za izboljšanja ob rekah in pristaniščih. Majhen deček je prišel ves objokan iz hiše št. 1382 na 5. avenue v New Yorku. V svojem razburjenju ni videl policista, ki mu je prišel nasproti ter je bil uniformiran čeprav ni bil v službi. ^ Policist je dečka vprašal, kaj se je zgodilo. Deček je ihtel. — Prosim, pojdite hitro. Stric Salamon mori mojo mamo. Policist je pohitel v hišo in spotoma je potegnil revolver. Deček je povedal, v katerem nadstropju stanuje mama. Ko je dospel tja, je videl vrata sprednjega apartmenta nekoliko odprta in neki možki je kukal skozi odprtino. Mož je hitro zap?l vrata ter jih zakleniL Policist ga je pozval v imenu postave, naj odpre. Ker pa se ni znotraj nikdo oglasil, jc policist vdrl vrata, .ki so popustila. Ko je stopil v sobo, je skočil proti njemu mož, ki je sedel pri oknu, kadil cigareto ter držal v roki krvavo britev. Bil je Salomon Haltern. Policist je vtaknil revolver v žep ter ga sunil z nogo v trebuh s tako silo, da je padel vznak. Policist mu je nato vzel krvavo britev ter moža aretiral. Policija izjavlja, da je predzgo-dovina krvavega dejanja naslednja : — Salmomon Haltern je stanoval pri svojem bratu Johnu, ki je v službi v nekem kabaretu v Brook-lynu, ter se zaljubil v svojo sedem in dvajset let staro svakinjo Esther. Žena ni hotela ničesar vedeti o tem, in ko je postajal vedno bolj vsiljiv in ker se je bala biti sama žnjim, je obvestila o zadevi svojega moža, ki je brata takoj spodil iz hiše. V ponedeljek popoldne, ko je Salomon vedel, da ni brata doma, je odšel na stanovanje ter dobil tam svakinjo v družbi dveh mlajših otrok. Starejši, devet let stari sin, je bil v šoli. Sedem let stari sin Meyer je povedal, da je hotel stric poljubiti mamo, da pa ga je ta pahnila nazaj. Stric se je razsrdil ter upil, da jo bo ubil, če ne gre žnjim in pri tem jc potegnil britev. Preplašana žena je skočila za mizo. Divjak je skočil za njo in pričela se je divja gonja iz sobe v sobo, pri čemur sta oba preobračala stole in mize. Po celi hiši so slišali divjo gonjo ter prisluškovali, a nikogar ni bilo, ki bi prihitel ubogi ženski na pomoč. Slednjič se je upehana ženska naslonila na zid in podivjani svak ji je prerezal vrat .Z zadnjimi močmi se je žena privlekla na hodnik, in odtam v stanovanje sosede, kjer je kmalu nato izdihnila. Njena najmanjša hčerka jo je jokajo zaman prosi la, naj odpre oči ter govori žnjo. Morilca so odvedli na policijsko postajo na zapadni 123. cesti, so ga morali tekom noči spraviti v Harlem 'bolnico, ker je izgubil zavest. Zdravniki so izjavili, da ni izključeno, da si je pri padcu prebil črepinjo. Predsednik in farmer ji. WASHINGTON, 6. januarja.— Predsednik Goolidge je izjavil zastopnikom farmerjev, da ne more vlada financirati farmerskih kooperativnih zadrug. Slednje si morajo same pomagati. (Kje so volilne obljube?) RIM, Italija, 6. januarja. — Poslanska zbornica se bo sestala šele 1 2. januarja. Vlada je odredila, da se bo pri prvi seji razpravljalo o novi zakonski predlogi. Notranji minister Federzoni je izjavil, da zamo-re vlada vzdržati javni mir in red edinole, če zapre vse vladi nasprotne klube, prepove vsa zborovanja in razpusti vse organizacije, v katerih se zbirajo vladi sovražni elementi. Italijanska liberalna stranka je bila razpuščena, več njenih voditeljev pa aretiranih. Dosedaj so zaprli 95 nefašistovskih klubov; 25 "prekucuških" organizacij so razpustili; aretirali so 111 osumljivih socijalistov in komunistov; fašisti so napadli 655 sumljivih hiš ter jih prebrskali od kleti do podstrešja. Fašistovska straža ob železniški progi je ojačena. Minister Federzoni je potrdil poročila o krvavih spopadih po vsej Italiji. -Pri tem je pripomnil, da so se po vsej It«*iliji vršili krvavi izgredi, sicer pa da vlada po Italiji mir. Kralj je odobril kabinet, ki ga je stvoril Mussolini. Tako so dospeli fašisti v tretje razdobje svoje strahovlade. Najprej so bili s svojim pohodom "zavzeli" Rim ter stvorili začno s klerikalnimi popidisti ministrstvo. Zatem so stvorili vlado, v kateri je bilo le par liberalcev p od vodstvom Salandre. In sedaj, ko je takorekoč vsa ltlija proti njim, vadajo s čisto-fašistovskim ministrstvom. Trije obdolženci pod $300,000 varščine. Predvčerajšnjim so aretirali v Brooklynu, Josepha Finkelsteina, Morrisa Steinberga in Maxa Min-sky-ja. Obdolženi so roparskega u-mora. Sodnik je zahteval od vsakega po 100,000 dolarjev varščine. Koliko je volilcev v New Yorku? Volilna oblast je izdala^poročilo, iz katerega je razvidno, da je v mestu New York 1,500,000 volilcev. Demokratov je dvestotisoč več kot pa republikancev. Ogromni stroški odprave snega. Newyorski komisar za čiščenje cest, Tavlor, je izjavil, da je najel včeraj 2,450 mož in 1.800 avtomobilov, ki bodo odvažali sneg. Odprava snega, ki je padel v petek, bo veljala mesto nad en milijon dolarjev. Novi blagajnik U. M. W. of A. INDIANAPOLIS, IihL/ — 5. januarja. — Predsednik okr;»-štv. 7, Thomas Kennedy iz Ilazel-tona, Pa., je bil imenovan danes blagajnikom United Mine Workers of America. Njegov prednik je bil William Green, ki je prevzel mesto pokojnega Gompersa. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENK! PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C. Znana nemška pisateljica umrla. BERLIN, Nemčija, 5. januarja. Tukaj je umrla znana pisateljica baronica Elizabeth Hevking. Po-sebno je fenana njena knjiga z naslovom/ "Pisma, ki ga ne doseže-jo." Stara je bila 63 let. A DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naša cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $16.80 2000 Din. —$33.40 5000 Din. — $83.00 Pri nakailllh, Id maiajo manj kot kot ob tM šlmsrjer 10 centov sa poštnine in druge otroške. Botpošiljo na sadnje potto In izplačuje "Poštni čekovni IT ALU A IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00 300 lir ...........$14.10 1000 lir..........$45.00 Pri narošffih, ki mašajo kot 2M lir raitmaao posebej po 1* m poštnino in drugo otroško. Ro«pomjo n* >adnje pošto in bpWnJe LJoUJaaka Mtn books ▼ Trotu. Za pošiljatve, ki presegajo rETTISOC DINARJEV *li pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. te Uram oedaj M ošahn, Ji so itftll ta aop* po Mri ttotoga dno, ko mb pride peekart šmm ▼ roka. POŠUJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO l? najkrajšem času teb eaOunamo za steoSke Denar aaa • J GLAS NARODA, 7. JAN. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) 'MIW MUM. CortlM« ■orough of Manhattan. • • LAS NARODA" (V«Im at the PwM) ■wry Pay Kxc«pt •undiy mm* HUMiy«. Ca ca ca Mlia IZa Naw Yard aa aafa Za pel lete Za Inosamstva *a Mia .Za pol Ma m....... tr. •ft •TJ« tisoč Dinarjev in je bila krita z Smrtna obsodba pred mariborsko zavarovalnino. Uvedena je bila takoj obširna preiskava, da se ugotovi neznanega požigalca. Nena-. doma pa se je v Račjem razširila »""est, da je zažgai Laaičevo poslopje njegov podnajemnik Eme-:'ik Braunsberger. Orožniki so ga prijeli in izročili sodišča. Sprva poroto. Te dull se je vršila razprava pro-ti Josipu Beaku, ki se je imel zagovarjati radi umora. Dogodek je slede«: 974etni po(>etnJk Fran Pumtigan iz Lahoneev je v aprilu Teta 1923 izročil svoje posestvo Barbari Benko starejši, ki pa je je zanikal »vojo krivdo, kasneje prepustila svoje posestvo hčerki, pa je priznal, da je zažgali na za- Stari Puntigan si je pridržal pra- •ubacrtptlon Yaarty H.— Atfvartlaamant on Aqfmmolil ••la* Narava" Izhaja vaatel tfarj txvxfwU nadatj 1» *raa podylaa ta osebnosti aa na prlobCoJeJo. OJa*» •• Monay Orfler Prt apramanbf kraja naroCnlkor. to« prajlaj! MvaMBe nuna nI. da hitreje naWai> SSL L A • NARODA Borough af Manhattan, ▼alaphonat Cartlantft ZBOROVANJE TUGE. Skupina neveselih, temnozročnih mož se bo jutri sestala v Parizu. Vsi bodo imeli dolge obraze, ki pa bodo postali še daljši, predno so bo konferenca končala. To so zavezniški finančni ministri, in sestali se bodo v namenu, da so zabavajo glede svojih dolgov, in da najdejo pota in sredstva, za pokritje, oziroma uravnave dolgov. Anglija je dolžna Amerik štiri tisoč in šest sto milijonov dolarjev. katere odplačuje, a to odplačevanje bo trajalo 62 let. »Sedaj pa zahteva, naj ji tudi njene *4tovarišiee v orožju" vrnejo peneze, katere so si izposodili od nje. Francija je dolžna Amerik štiri tisoč, Anglija pa tri tisoč in šest sto milijonov dolarjev. Od tega denarja ni plačala dosedaj še liiti iicka. A' Parizu so mnenja, da bo pričela Francija razmišljati glede plačil, ko bodo enkrat plačali tudi dolžniki Francije, preje pa ne. Francija hoče najprej reparacijske svote iz Nemčije in tudi približno sedemsto milijonov dolarjev, katere so Francozi posodili Belgiji. Rusom je posodila Francija tisoč milijonov, a v Parizu menda več ne računajo s tem denarjem. Velik optimist mora biti človek, ki domneva, da bi Italija kdaj plačala svoje dolgove. Italijanski finančniki so namreč precej posegli v žepe svojih zaveznikov. Jialija dolguje Ameriki dva tisoč, Angliji tri tisoč. milijonov dolarjev ,neglede na par sto milijonov, ki jiii dolguje Francozom. Od reparacij. — če jih bo mogla Nemčija sploh plačati, —1 bi lahko dobili Italijani kvečjem tisoč in petsto milijonov dolarjev. Levji delež bodo dobili Francozi. Tudi manjše dežele, ki so se udeležile vojne, bodo zastopane na konferenci. Vse so dolžne Amerik i, Angliji in Franciji, dočim niso svote v primeri z obveznostmi velikih sil posebno pomembne, jih vendar ne bodo mogle plačati radi praznih državnih blagajn. Da bi padel v turobno razpoloženje na pai-iški finančni konferenci vsaj en žarek veselja, je odposlala ameriška vlada dva svoja zastopnika, da "varujejo njene interese pri nemških reparacijah". Ti interesi obsegajo petsto milijonov dolarjev. Kot znano, ne zahteva Amerika nikakih reparacij ali vojne odškodnine, pač pa hoče dobiti nazaj vsaj denar, ki ga je izdala ob I>riliki bivanja naših čet ob Renu. Kos trpkega humorja je v tem, da nadleguje Amerika zavezniške finančne ministre, ki imajo že itak skrbi čez glavo, s takimi malenkostmi, takimi lapalijami. Kot ob vsaki drugi priliki izza izbruha svetovne vojne, je Nemčija kriva, da se mora vršiti v Parizu to turobno zborovanje. Ce bi položila, kot predpisuje versaillska mirovna pogodba, tri in trideset tisoč milijonov dolarjev na mizo, bi ne bilo treba take konference finančnih ministrov in tudi ne številnih drugih konferenc, ki pa bodo vse potrdile resničnost starega reka : — — Kdor nima nič, ne more ničesar dati. Novice iz Slovenije. Bratomor. Te dni se je zagovarjal pred poroto Vincenc Knupiež, posestnikov sin iz Račioe pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, ki je umorii svojega brata. Posestnik Knupiež je bil dvakrat poročen ttn .je imel v prvem zakonu dvoje otrok, sina Ivana in hčerko, v drugem pa pet otrok, med katerimi je bil tudi V i ne ene. Naravno je, da se otroci iz prvega in drugega zakona n>-so dobro razumeli med seboj in zlasti sta se sovražila Ivan in Vin-cenc. Ko se je atari Knupiež sodno ločil od svoje druge žene, je izročil polovico svoje posesti sinu Ivanu. To je še povečalo spar med obema bratocma. Vineene je nekoč (med prepirom na Ivana celo streljal in prorti sosedom izjavil, "da bo enkrat hudiča ubil, .magari, če d o}) i 20 let". Svojo grožnjo je obtoženec res izveršil. Dne 30. oktobra pr. 1. je med starim Knupfce-žem in sunom Vincencom nastal ppepkr in Vincenc je očeta udaril. Očetu je priskočil na potnoč sin Ivan. ki je Vincenca odstranil. Med obema bratoma je nastal hud preftep in le s težavo ju je ločil posestnik Žvajker. Ko pa je malo teon stal Ivan na hišnih stop-cibrnjen proti veži ter go-očetotn, je nenadbma pri-z ročico v raki in po glavi, da mu je počila lobanja in je bil takoj mirt e v. Ubijalca so orožniki aretirali in izročili sodišču. Obtoženec se je pri razpravi zagovarjal, da je dejanje storil a* pijanosti. Porotniki so potrdili vprašanje na ujbof in zanikali na umor, nakar je bil Knupiež obsojen na 6 led: težke ječe. Odlikovani so bili z redom S-v. Save III. razreda celjski odlični narodni borci župan dr. Juro Hrašovec, vladni svetnik prof. Emilijan Liiek ter prof. Matej Suhač. Odlikovanja je izročil odlikovatacem celjski srezki vladni svetnik dr. Žužek. Velika poneverba v Celju. V veletrgovini Rudolf SteTmetiki so te dni odkrili veliko pone-vedbo blatga, -katero sta že dalje časa izvrševala poslovodja twdke FV Sorman in trgovski sluga Ma-rek s tem, da sta blago na svojo roko razpeičaTsiarin porabljala denar1 v svoje svrhe. Oba so aretirali in izročili okrožnemu sodišču. Porota v Mariboru. Dne 4. septembra okoli polno. Či je izbruhnil v gospodarskem po-slqpju posestnika Štefana IrašL-ca v Račjem veKk požar, ikl je um&l celo poslopje z vsemi pri J htevo posesftnice Roze I/ašič, J\a kar je bila tudi Lasičeva aretirana. Ugotovilo se je, da je ttila zavarovalnina šele pred kratkim zvišana in da je bil ogenj podtaknjen, ker je bila (Zavarovalnina višja od faktične vrednosti pi^ slopja. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde obeh obtožencev in je bil Braunsberger obsojen na štiri, Lasičeva pa na tri leta težke ječe. Drzen vlom. Te dni je bil izvršen v trgovino z usnjem Navrhnuk na Aleksandrovi cesti štev. 16 drzen vlom. Vlomilci, ki so prišli v trgovino ^kozi zadnja vrata, so odnesli večjo množino najfinejšega črnega in rjavega usnja v vrednosti 100.000 dinarjev. Policija je taikoj uvedla zasledovanje za vlomilci in še tekom noiei je bil aretiran ede^i izmed storilcev. Aretirani je tatvino priiznal in lizdal tudi imena svojih sokrivcev. Povedal je tudi, da so usnje odnesli v vreči in ga vrgli na neka plot. Ko so kriminalni organi odšla na lice mesta, usnja, ni bilo več. Vlomilci so ga med tem časom že odnesli. Te dni je bil prijet, drugi vlomilec, ki je vlom aranžira!. Oba prijeta lopova, sta bila šele pred kratkim izpuščena iz kaznilnice v Lepc-glavi. "V zvedi z vlomom so bilfc aretirane še tri druge osebe. Policija je mnenja, da je končno iz-t sledila drzno vlomilsko tolpo, ki vico iza upravljanje posestva do" srti. Barbara Banko je bila na ta nci;in le na papirju posestnica. Naravnb je, da ji to ni prijaHo in zato se je skušala starega moža iznebiti. Pregovorila je svojega brata Josipa in mu obljubila bogato nagrado, če izvrši zloč/in. Dne 19. oktobra 1923 leta je prišel zjutraj stari Puntigaan k svojemu najbližjemu sosedu, kjer je še kriknil: "Na pomoč!" nato pa .je omahnil. Bil je zadet v trebuh in težko ranjenega so prepeljali v Ormož, kjer je drugi dan podlegel poškodbam, £red smrtjo je izpovedal, da je streljal nanj Josip Benko. Ta je bil prijet in izročen .iodiišču. Kasneje je bila izročena sodišču tudi Barbara Benko. Oba Obtoženca proti katerima sta se vršili že dve razpravi sta obtožila posetnikovega tamošnjo okolico. oče je še danes neznan . . . Razne vesti. Veliki izgredi v poljskem parlamentu. V poiljeskem parlamentu je prišlo do velikih izgredov, radi katerih je bila seja iponovno prekinjena. V protest proti preklicu dosedanje koncesije za prodajo monopolnega blaga, vsled česar bi ostado naijmanj 30,000 židovskih trgovcev brez kruha., so najprej vsi židovski poslanci zapustili sejno dvorano. Do velikanskih škandalov pa je prišlo, ko je bila z glasovi nacijonalistov sklenjena odprava imunitete za več ukrajinskih poslancev in enega komunista. Ukrajinci in komunisti sO zapeli komiircfetičoro himno in nato istotalka zapustili -zbornico. Boj proti draginji na Poljskem. Da zasigura prebivalstvu zadost no množine živil m drugih dnevnih potrebščin, je sklenila poljska vlada v svrho dviganja kmetijske fcn industrijske produkcije In preprečenja izvoza imenovanih predmetov v inozemstvo, zvišanje gotovih, dosedanjih izvoznih pristojbin. na drugi strani pa je dovolila svoboden uvoz go.tovih predmetov. Talko so bile odpravljene 'uvozne pristojbine >za rženo in pše-nižno moko, za riž pa znižane. Za rž, pšenico, tmoko, oves, ječmen, otrobe, sladkorno peso, mast in surove kože so bile izvozne pristojbine zvišane. Razkol med češkimi agrarcL V republikanci stranki, ki jo vodi ministrski predsednik Šveh-la, je sedaj prišlo do razkola, o katerem se je že dialj časa govorilo. Bivši predsednik senata Prašek in poslaniec Rycbtera sta sporočila izvršilnemu odboru republikanske stranke in stranke malih kmeitov, da sta se po temeljitem preudarku odločila izstopiti iz stranke ter ustanoviti novo stranko -pod immom '' Čeholovaaka agrarna stranka", kakor se je nekdaj imenovala današnja republikanska stranka. V političnih krogih pa smatrajo, da Prašek ne bo imel uspeha, zlasti ker se še vedno ni rahahliiitiral po svoji znani sladkobni . aferi. IBwit mliv ni odbor čehoslovaške republikanske stranke (agrarne dveh poslancev iz stranke s tem. da jih je pozval, da položita svoje mandate. Če tej zahtevi ne bosta ugodila, bo stranka predložila zadevo upravncmiu sodišču. Menijo, da. bo ta incident v agar ni stranki •pospešil razpis novih volitev. Dobro mu je povedal. Pred kratkim so v nekem londonskem gledališGču igrali neko delo slavnega angleškega dramatika Berntiardia Shawa. Po končani predstavi se je Shaw, ki je bil oUebno navzoč, pokazal na odru. Občimrtvo je priljubjenemu pisatelju prirejalo prisrčne ovaeije. iz nekega kota pa jc nenadoma udaril na uho pisatelja rezek žvižg. Shaw je dvignil glavo in o^tro pogledal v smer, odker je prihajal žvižg. Nato pa je stopil pair korakov naprej in med plošno tišino, ki je nastala, je izjavil: "Gospod popolnoma som vašega mnenja. Ali kaj morava dva proti tolikim . . Friedriph Freudelenburg umrl. Umni je v Berlinu znani nemški kirurg- Friedrich Fmidelenburg, sin znamenitega kirurga Fnie-dricha A. Freudelenburga. Rojen je bil 2. maja 1844; v Berlinu; medicino je študiral v Edinburgu, Glasgovu Sn Berlinu. Deta 1868 je postal asistent na Latogenbekovi kliniki, tri leta pozneje pa docent na berlirtski univerzi. Posvetil se je eksperimentalnemu fkirurgične-anu študiju na podlagi splošne patologije in zaslovel med zdravniki s tem, da je ugotovil prenos ddfte-rija s pomočjo psevdomembran z ljudi na živali. Mnogo zalslug si je pridobil tudi kot znameniti operater bolezni v goltancu. Leta 1874 je postal kirurg berlinske mestne bolnišnice, pozneje pa profesor v Bonnu in liipsikem. Od leta 1911 je bil vpotkojen. Rev. Hight je predvčerajšnjim nastopil zaporno kaeen. Sodnik mu je prisodil dosmrtno ječo, kar je za takega gospoda vsekakor prehudo. - Ker je močan in zdrav bo moral predolgo čakati, da bo stopil pred obličje Onega, na katerega se je vedno skliceval. Njegova ljubica Mrs. Sweet in bo sedela petintrideset let ter je kazen tudi že nastopila. Dosti" časa bo imela za premišljevanje, kam pride ženska, ki ima opravka s fanatičnim in podivjanim človekom, kateri vedno zatrjuje, da je božji namestnik ter imislii, da mu je vsLeldtega vsaka lusmpari ja dovoljena. ★ MussoLiiiiju se tresejo hlače. Ogorčenje proti njemu postaja sleherni dan večje. Italijanski narod ima razen ne katerih dobrih tudi dosti slabih lastnosti. Ena nlaijisflaibših njetgovih lastnosti je, da prepočasi misli. Šele po dveh dolgih letih se je toliko izpametoval, da je začel uvi-devati, da je Mussolini no gornl. To so prti morski Slovenci spoznali že koj prvi it eden njegove vlade. ★ Bivši načelnik newyorske proti-salonske Lige je bil lansko leto obsojen zastran sleparije na dve leti ječe. Je že morala biti presneto grda sleparija, da je bil načelnik new vorške protisalonske lige sploh obsojen. Ker se je v zaporu še precej dobro ponašal — razgrajati ni mogel. ker v Sing Singu nimajo pi jače — so ga izpustili na sveti večer v zlato prostost. Podal se je na svoje posestv o v Yonkers ter se šele na Novega le ta dan zopet pojavil v javnosti in sicer v cerkvi svoje fare. Z velikim zamimanjem je poslušal pridigo, kajitii pastor je celo uro pridigo v al. da "blagor tistim, ki so ponedoilžnem preganjani Najbrž jie imel Anderson solzne oči, ko je pridigo poslušal. Naj ima svoje veselje. Poglavitno je, da je lansko leto neb roj prič s prisego potrdilo, da ga država lahiko po pravici preže-nie v Sing Ssing. ★ Včeraj me je nekdo v pismu mimogrede vprašati, kako sem preživel Silvestrov večer. Kot sem že menda ometuil, smo se zbrali v Peršičevi dvorani in poslušali "Slovana'', kadar se mu je med plesnjimi točkami posrelči-lo priti do besede. Zapeli so tako kot- znajo edino-le otni. Lepa hvala Slovanu in Kvartetu za resničen duševni užitek. Petje ni moglo biti lepše. V splošnem je bilo pa dosti lepega. Naprimer dekleta in žene. Le slovenska ozemlja more ro diifci tako dražesnost-, tako svežoist in tako Večno mladost. (Le slovenska zemlja s primernim sode lo, van jem newyorskega drugšto-ra). Jako dobra je bila tudi godba Godba na tamburice in godba na meh. Vse je bilo jako dobro in jako lepo. Če je pa vse jako dobro in jako lepo, mora biti meid to ilepoito in dobroto vseeno nekaj kar je najboljše ega ulja saone zakri-' slabo prehrano. Ta doslej m ..a a bitja, predstavljajo senzacijonalno zanimivost za teoretično biologijo, ker nam reproducirajo, kako so nastale prvotne čebele, predniki sedanjih čebel. Teorija o evoluciji nas v tem slučaju uči. da je nastala toliko razlika mod matico Ln delavko polagoma stopnjoma in da so imeli predniki sedanjih čebel znake matieo in delavke, kakor iemrljih. Profesor torej konkretno vpoKtavil ono prvotno obliko, ki jo je doslej domnevala samo teorija. To odkritje je veliko važnosti tudi za praktično čebelorejo. Ono kaže. da je organizem čebele pod vplivam zunanjih faktorjev neprimerno bolj sprejemljiv, kakor se je doslej mislilo. Ta ugotovitev pa odkriva široko polje za plemensko čebelorejo. Našo čebelarje čaka torej obilo plodonomnoga drla. ker jima bo odslej omogočeno dvigniti čebelorejo na višjo >top-njo. Gledališče—Glasba-Kino "MILGRIM'S PROGRESS" Soglasno z onimi, ki posečajo gledališča je v letošnji seziji v New Yorku najbolj popularna igra "Milgrim\s Progress" katero predstavlja I^ouis Mami v Wat-lacks gledališču na zapadni 4"2. ce«ti blizu 8. Ave. O igri so ^o vsi veliki newyorški dnevniki jako pohvalno, izrazili. Louis Mann sc je proslavil kot izborni predsta-vitelj židovskega značaja. Lahko se reče, da je v tej igri samega sebe prekosil. To je zgodba o židovski družini, ki se je povzpela do moči in socijalnega vpliva. >vij-večje zanimanjje vzbuja seveda načelnik družine David Milgrim. To vlogo igra Mr. Mann. Avtor drame je Ii. II. Orkow. ki jo že splošno znan po svojih delih. Oglejte si to igro. Sedeži ni-j dragic $1.10 in $1.6"). Kot sem že enkrat poročal, prerokuje neki londontski -zdravnik, da postajajo moška vedno lepši. — Moški so na poti k lepoti — piše dotični možak. — Le naprej po tej poti, pa bodo kmalu postali d (-vrženo lepi. Glede sebe moram reči, da mi bo (treba najeti najhitrejši avtomobil ter se voziti par ifrednov noč in predno bom na tej poti do-l do Novo leto-nov začetek. Mnogo dobrih načrtov lahko izvedete v novem letu, posebno pa tega, da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vas denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo signrno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se bodo že s \ 9 januarjem. .DENARNE POŠILJATVE v staro domovino izvršujemo toeno, brzo in po zmernih cenah. F ft AH K S A K SER STATE BANK 82 Cortlandt Street " New York, N. Y. 'jt ■■' OiAS NABODtA, 7. JAN. ^925. ZADNJI DAN PROCESA PROTI M0RP.CU HAARMANU jii. : ' _ \ > ' J* ~ . Med ljudmi, ki so zasledovali obravnavo, se je pojavila govorica, da bo nekdo Haarmanna ustrelil, v slučaju, da bi ga sodišče ne obsodilo na smrt. Obtoženec je devet umorov priznal, dvanajst umorov deloma priznal, šest jih je pa po-popolnoma zanikal. Velikanski naval pri obravnavi. Kaj je naročil morilec 6 vo j emu tovarišu. Tudi Grans je bil obsojen na smrt zastran enega slučaja umora. V četrtek, dne 17. "decembra, k je bil predzadnji dan procesa, j«, sodišče mL a vi i o 11a nekatere prict-Se zgolj formekm vprašanja, splošno zanimanje navzočih pa. «e jc koncentrirata na mnenje, odnosno na sodbo pnihg&t rov ru š<> enkrat ugotovil ves dejanski stan in dostavil, da je obtoženec 0 umorov priznal, v 12 slučajih je izjarvtil možnost zločina, v C slučajih pa je zanikal krivdo Državni pravdnik je na temelju dok.mlnega materijala prepričan, da je Haarmann izvršil vse umore; ^ kij učil je le tn slučaj. slučaj Ilennies, v katerem je dana možno-it, da sta sodelovala Gramu in Witikowsiki, kar se Haarmannu tli moglo dokateati. Za državnim pravd ni kom je govoril višji državni pravdnik, ki je v celoti očrta1! j»ojav Ilaanman-Jia in sta\lil svoj j »ml log. Višji drž. pravdnik je dalje obravnaval šo slučaje, v katerih je bil Haarmann obdolžen. Bilo jih je 118; 73 slučajev je 'bilo izločenih, ker se je ugotovilo, da v poster prihajajoče osebe lnik-/dar niso brile v Hannovru, 39 oseb se je našlo pri življenju, tri osebe .so umrle naravne smrti in le trije slučaji so ostali nepojasnjeni. Ostale slučaje je smatral državni pravdnik popolnoma pojasnjene, da^iravno se »i moglo ugotovili, kam da jc Haarmann spravil d^le trupla. Umori so bihi izvršeni iz gole sadistične naslade in Haarmannu je bilo vseeno, da-li dobi tudii obleke umorjencevj V o>ita-lem je Haarmann več priznali, kot fee mu je moglo dokazati in molčal je le. kadar je menil, da si bo poslabšal poiožajj. Haanmannov zagovor nikk, dr. Bensey je izjoivil, da z ozirom »a mneaijte psnhijatrov pa« ne more (ničesar .stoa-ibi za svojega klijenta, ne more it udi stava ti vprašanja za uboj, ker se temu protoni njegov človeški čut in njegova vest in a&totako ne more piadirati n« pmor. Prosil je le, da «e Haarmanna oprostlh pertlih umorov ki jih je »mikal. Haarmann. kateremu itak »i bilo niič ležeče na svojem živ-Stfcu^u, je rwn ieol jtubno rpovdar-da teti padi h umorov, kafterih obtožen na podlagi suma ni Zato jo zagovornic apofc-da »odajoprarvtič- iu dokazani da pa ga oprostijo v -lučajih, kjer ni bila njegova krivda dokazana. S tem je- bila razprava v četrtek končana. Zanimiv je bil razgovor, ki ga "e imel Haarmann z enim i zoned izvedencev. Izjavil je; "Vsekakor oa powtanem slaven mož. Ge jih ne )i toliko umoril, ne bi bill tako laven ..." Svoje slave se je ra-lov-ai kakor otrok. Dalje je pred-agail izvedencu, da spiše o njemu knjigo "Haartmannovo življenje". Od čistega dobička naj dobi Grans M>lovico. izvedenec pa polovico. Haarmann si žeki tudi nagrobni odo še ipozni rodovi govorili o njem in njegovi "slavi" . . . 19. decembra oib 10. dopoldne je bil zaključen proces proti krvoločnemu morilcu Haarmaainu in njegovemu tovarišu Gransu. Proces jc trajal 11 dni. Naval občinstva je bil velikanski. Pretd objavo ra»-ax!be «e je raznesla veislt. da je prispel iz oddaljenega kraja neki neznan človek, ki jie *fldenil Haarmanna ustreliti za. slučaj, da Vi ga sodišče predlagalo v pomi-loščenje. Varnostne oblasti so zato vsakega poslušalca pregledale in preiskale, če ima revolver. V dvorano je bila po&tavljena močnejša .straža. Ko so Harm an na iiz jetnisnice peljali v sodno dvorano, je neki kinooperater vntil svoj aparat, da bi tako ovekoveeil Ha a rman novo pot k sotdbi. Haarmann je to zapazil ter je cinično pristavil: "Hvala Bogu, pridem v kino!" Oba zločinca Haarmaann tn Grans sta hladnokrvno vstopila v dvorano. Ob 10. je vstopil sodni dvor in predsednik je prečiital obsodbo. Ilaarmann je bil spoznan v 24 slučajih za krivega zločina umora in obsojen na smrt. Grans je bil obsojen tudi na smrt radi enega slučaja umora an na 12 let ječe zaradi soudeležbe pri umoru. Po prečitani raiasodbi je predsednik vprašal Haarmanna. če sprejme smrtno obsodbo. Haarmann, ne da bi pokazal najmanjši znak razburjenosti, je kratko izjavil: "Sprejemam obsodbo v polnem obsegu!'' Zagovornik je skušal Haarmanna o*dvrnritfl od te (izjave, toda Haarmann je še enkrat ponovil: "Že dolgo sem si prav dobro premislil. Sprejemam sodbo". V razlogih navaja sodiba, da je sodišče prišlo do prepričanja, da Haarmann ni duševno bolan, da ni božjasten in da je vse zločine izvršil v atari ju rpoine zavesti. Sodišče je dalje prepričano, da je Haarmann vse cdočine izvršil namenoma in prevdarno. V enem a J i drugem slučaju so vplivali morda tudi spolni nagoni, -rcndar sta bili glavni gonilni soli pri vseh zločinih velika doibičkaželjnoist in sebičnost. SPREMLJEVALEC ZEMLJE Edeai največjih sodobnih astronomov V. Pickering jc izračuna-1 na temelju nekaterih nepravilnosti v kroženju lune okrog' zemlje, da se nahaja na minimalni razdalji 4000 km od naše zemlje docela nevidni spremljevalec — majhna 'luna. Kakor znano je med Jupitrom in Macsom okrog 900 majhnih planetov, takotzvanih asteio-dov, med katerimi imajo najmanjši premer 5 km. Še bodj zanimivo je to. da lahko vidimo s pomočjo naših teleskopov izerdno majhne spremljevalce Marsa (Fobros m Deimos), Čijih premer znaša 14 do 70 km. Razdalja Fobrosa od Marsa znaša. 9300 km, kar je točno ugotovljeno. Zato ni izključeno, da lima naša zemlja res doslej neznanega tn nevidnega spremljevalca na razdalji 4000 km. Kdor se torej, pripravlja leteti na luno, ima sedaj več perspektiv, da obstoji na tem spremljevalcu, ker je njegova razdalja od zemlje v primeri z razdaljo ostallih nobesnih tels minimalna. SVINJARIJE V PENZIJO-NATU Praški li^i obširno poročaljo o škandalu, ki je bil te dni odkrit v Kočisati v nekem dekliškem penzijonatu. Pred dnevi je pobegnil ravnatelj zavoda parofesor Pre-rovski z neko 16-letno učenko ter obenem odnesel 90,000 čeških kron. Policija je takoj uvedla db-širno preiskavo in na dan so prišla zanimiva odkrit ja. Že eefto leto .so se redno dva ali trikrat na teden prirejale na zavodu ongije, pri katerih so Sod el o vadi ravnatelji, učitelji in gojeaike, navzoči pa sc bili tudi dirketorjevi prijatelji in celo več uglednih oseb in prisostvovalo nečednim predstavam. Gojenke so plesale popolnoma gole ter tvorile razne skupine živih slik. Običajno je predstava končala s sceno "Ugrabljene Sabinke". Policija je zaslišala vse gojenke, ki so izjavile, da jih je Prerovski prisilil, da so plesale na;ge. Večkrat so devojke postale žrtev perverznega ravnatelja in njegovih prijateljev. Gorje ona, ki bi skušala oblastim zadevo prijaviti! Pri temelj Ltejši preiskavi zavoda je policija odkrila tajno omaro, v ka teri so bile shranjeie cele kopice fotograf i čnih posnetkov erotičnih scen. Prijete so bile (tudi vse učiteljice. za podjetnim ravnateljem pa je bila izdana tiralica. Obstoja sum. da je -pobegnil v Ameriko. Odkritje tega škandala je povzročilo na Češkem ogromno senzacijo. 9 MAŠČEVALNI VISOKOŠOLCI PROGRAM JUGOSLOVANSKEGA TRGOVINSKEGA MINISTRA "Jugocdov. Llovd" prinaša razgovor z novim ministrom za trgovino in industrijo dr. Šuraninofm. Novi minister je vedno kazal svtv, jo "veliko -ljubezen do malega človeka. Njegovo načelo je,.da treba slabega podpreti, ker močnejši se lahko sam brani'. Zvza hrvatskih obrtnikov je Izvolila dr. Š ur mina pred dvoma letoma zai svojega častnega člana. Za časa prevrata je kot poverjenik za trgovino, obrt in industrijo storil vse, kar je mogel, v korist obrtnikom. Kot trgovinski minister snuje sedaj institucije za potrebe malega obrtnika. Narodna Banka bi imela- dati za Hrvatsko 10 mil. Di©., fitnamono ministrstvo 5 in državna hipotekama banka tudi 5. tako bi bilo 20 milijonov dinarjev na razpolago za razdelitev med hrvatske obrtnike po obrtniški organizaciji, ki bi dajala dovolj jamstva in bi predstavljala zvezo med obrtnuištvom in trg. ministrstvom. Obrestna mera bi bila mogoče nizka, in gotovo je da bi obrestna mera 7—8 odsto ugodno vplivala na cene. To bi bila prva nujna pomoč hrvatskemu obrtniku. Glede razvoja trgovine z inozemstvom hoče minister dr. Surinam zbrati v svoje roke vse grane poslovanja, da še bodo mogle vse agendo prav i brej še bolj skupno vršiti. Carinstka tarifa se ima rarv-aiati po moči in potrebi naše privre de in ne samo po fiskalnih interesih. Zato se pritegnejo v trgovinsko ministrstvo dotični posli, ki so doslej o bremeni jeva 1 i finančno ministrstvo. Zasliševale se bodo pri njem vse komisije, ki imajo nalogo sklepati trgovinsko pogodbo z inozemstvom, izjiolniijo se s strokovnjaki in pozovejo ise na. sodelovanje tudi »einitelji iz Hrvatske. Produkcija s eima pospeševat i z vso silo in zagotoviti se ji inna svoboden razvoj. Vsa naša velika podjetja zahtevajo neprestano svobodo in nemoteno delo. Dinar bo glede na ugoden iizvoz in uspešno naše proizvajanje brez dvoma še dalje kazal čvrsto tendenco k naraščanju. Poskrbljeno je pa tudi za to. da bi padiainje valute ne izzvalo ni-kakega občutnega pretresa gospodarstvu. GOSPODARSKI PREGLED Po sitarokrajskih listih posnemamo: Tendenca zapadno-evropskih va lut navzgor traja dalje in ta okol-nost pospešuje kritje dolgov v teh valutah. Vse lop že, da skakanje vabit kmalu preneha in da bo liznova v$»p£taivljetia večja stabilnost na mednarodnem valutnem trgu. £ zboljšanjem zapadno - evropskih valut morajo naravno pasti tudi eene v inozemstvu. Ne smemo pozabiti, da je glavni vir sirovin A-merika in da so vse države zainteresirane na tem. da kupujejo v Ameriki po ugodnejših cenah. Te cene no seveda odvisne od tečaja dolarja in zato bo gospodarska konjuktura tem ugodnejša, čim bolj bo padal dolar na mednarodnem valutnem trgu. Znižanje obrestaie mere v Ameriki je posrtedica one emigracije ameriškega kapitala v Evropo, ki povzroča intenzivnejše industrijsko in trgovsko življenje. Splošne perspektive glede cen in mednarodne trgovine so doibre. Kolebanja sicer še ne bo konec, ali cene se prilagode polagoma normalnim razmeram, tako da dosedanjega katastrofalnega skakanja ni več pričakovati. Daisi so se razmere na newyc/ški žitni borzi zadnje dini neikoliko zboljšale. so ostale cene žita vendar zelo visoke. To dela vsem ostalim državam velike skrbi. Celo v industrijski Anglijii je sklicana nova konservativna stran ka poljedeljsko konferenco, da u-igotovi, kako bi moglo narodno gospodarstvo racionalno izkoristiti zemljo za produkcijo cenenih živ-Ijenskih potrebščin, ki bi bile v skladfu s srednjimi doliocfcki industrijskih uslužbencev in delavcev. Nadškof Moeller je umrl CINCINNATI,- O., 6. januarja. Nadškof rimsko-katoliske škofije Cincinnatti Henry Moeller je včeraj utarl. - ROJAKI, NAROČAJTE SE NA fGI/AS NAHODA' NAJVEČJI ffliOVEN^I DNEVNIK V Dne 8. decembra se je otvorila v Milanu univerza. Milan je veliko mesto in ^a&o je bil zadnji čas, da je dobil tudi univerzo. Vsled' tega se autn hudo zadeta imivetrza v Pa vi ji. Gotovo je. da bo meščan milanskega milijonskega mesta pošiljal svoje sinove na domaičo univerzo, in ne več v malo mesto Pavljo. Ni dvoma, da bo unfiverzi; v Pavi ji radiitega propadla, toda je pač tako, da Milan zahoeva svojo univerzo in jo sedaj t-udd ima. K otvoritvi so prišli visokošolci iz Pavlje precej bojevito razpoloženi. Ta čas iko je milanski rektor Mangiagalli imel slaA-nc*3tni govor pri otvoritvi univerze, so kričal fantje iz Pavlje v Rochetti cele ure. V dvorani je bila velika miza s steklenicami on kozarci za po-goščenje slavnostnih gostov. Dijaki iz Pavlje so pograbila steklenice, izpili vse vino in kozarce razbili. Na/to so hodili po mestu in pred mestno hišo so. (imeli govore, s katerimi eo izasramov&li Milan in njegovo prebivalstvo. Ali ni,hee ee na zmenil za naraščajoce krajin. Uipraviri svet turškega državnega dolga je imel z zastopniki upnikov odločilno sejo 5. novembra. 1924. Uradno poročilo je poslal predsednik upravnega isveta vladam prizadetih držav. Kopijo okrožnice, ki se tiče turške vlade, je izrolčal posebni delegat turškemu zunanjemu mlinistru. Turčija bo morala plačevati za obresti in poravnavo dolga letno 4.5 milijona zlatih mark. Turška Vlada je hotela ugovarjati glede uprave dolga, češ da bi morala biti ta upravo čisto turška. Finančni minister je poklical v Angoro vladnega komisarja pri upravi Zeki bega, da. mu poroča o delovanju komisije in uprave. Čim je bila turška vlada obveščena o razdelitvi otomanskega državnega dolga, so stopile v veljavo tudi vsv doočbe laiLsaaiske pogodbe. Bodbinska tragedija pri Gradcu. Iz Gradca javljajo: Pred kratkim se je odigrala v vasi Retz pri JudeaJdorfu grozovita rodbinska drama, Posestniik vile, vpokojeni ritmojster Pavel Dammers, je ustrelil svojo soprogo Matildo, svojega siina Erika in svojo hčerko Bvo. Po tem groznem činu se je ritmojistter vlegel v posteljo in za-vžil strup. Svojega 21 etnega sinčka Petra je pustil pri življenju. Da bi svoje dejanje nemoteno ponoSi izvršil, je zvečer odposlal kuharico in sobarico v Gradec h .gledališki predstavi. Ko sta se ponoči vrnili domov, so bila glavna vrata vile močno zaprta in zapahnjena. Takoj site slutile nesrečo. "Pozvali sta orožništvo. Idi je s silo vdrlo v vilo, na kar se je vsem nudil grozen prizor. Splošno je mnenje, da je Dammers izvršil dejanje v melanholiji. Njegova rodbina je do zadnjega časa srečno in mimo živela. Ko so pa Dam-mensovi starši umrli, je postal Dammers melanholičen. Pri preiskavi so našli dve pismi, nalov-ljeni na nekega prijatelja in njegovo ženo. V teh pismih Dammers v ginljivih besodah naznanja svojemu prijatelju, kako je sporazumno in odkrito sklenil s svojo soprogo, da se za božične praznike preseli s svojimi otroci na drugi sveft. Oba sta sklenila, da gredo vsi v smrt. Ker pa je zelo prisrčno ljdbil dveletnega sinčka Petra, je tega pustil pri življenju in prosi (prijatelja, -da ga vzame za ivojega kot božično darilo. Odlikovanja zaslužnih šolnikov. Te dni je veliki župan dr. Pirk-maver v gumnazijski dvorani Ezro-eil odlikovanja red Sv. Save IV. šanu in šolskemu svetniku Antonu fazreda šolskemu svetniku J. Ko-JerovŠku. Slavnostni nagovor je imel ravnatelj dr. Tominšek, ki je obema slavljeneema po končanem govoru čestital. RAZPRODAJA 200 GRAMOFONOV PO IZVANREDNO NIZKI—CENI j GRAMOFON .................. S35.0C 6 COLUMBIA SLOV. PLOŠČ.. $ 4.5C EDISON IGLA ................ $ 1.0C 200 IGL ....................... $ .2C PREVOZNINA ................ S 1.3' SKUPAJ $42.0( DANES STANE VSE SKUPAJ $32.00 Ta krasni gramofon je iz finega lesa, ter ima album za hranitev plošč pri trjen na notranji strani pokrova. Jc opremljen z dvema močnirpa fedri ir igra 3 — 4 plošč z jednim navijanjerr | Jako glasno in čisto. Igra tudi Edison i plošče, in sploh VSE druge. Naročite si to krasno opravo še danes Pošljite Money Order za $32.0C, nakai vam takoj pošljem vse skupaj brej nidaljnih strjk \ -,'er |>re.lno leže t'-. IV>I>ro sc zdnrnite 7. «lol»rim starim zanesljivim iti PKJTRF. «"'JTK utnije-t.^st. vneti nii5ir-e. IhiIp-•"•ine v lirlit'j. IJoiiite močni In zdravi In nikdar vam ne l»o nobeno delo prrtešfco. Nobena <-krbna družina ne more l>it: f-rez er-- «.t« i;:t-nice. Ni ]-rj»-ten. «"e nima ANCHOR znamke. F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4lh St. Brooklyn. N. KLOBASE Mi delamo in prodajamo prav KRANJSKE klobase, kakor tudi pra šičeva suha rebrca. Jezike in razno vrstno drugo podomače napravljeno suho meso. Pošiljamo po celi Californiji. Vsako sredo imamo tudi domače krvave klobase. Za nadaljna poročila se obrnite na JELENICH BROS. 2248 — 19th St. San Francisco, Cal. Phone: Mi? -ion 1828 Prav vsakdo— kdor kaj ižoe; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI ▼ "Glas Naroda " Posebna ponudba našim čitatefjem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVEB" .<£2022 B strešico *a slovenske fcr-k.,6,i,i- $25.22 'QHYESL' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj liK-Ko vsak pHf. Hitrost pisanja dobite n vajof, MARGARETA \ r jjh if ''*[ SOMAN. — Spisal H. Eider Haggard. ff fvT * u>- —*—• ' i lutij vsaki teden. Vsi r.aši potniki 3. razreda so nastanjeni v zaprtih privatnih kabinah za 2, 4 in 6 oseb. Udobnost, sijajna jed in brezhibna postrežba. WHITE STAR LINE RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK StaCian jdwte NAVIGAZIONE GENERALE 1TAUANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH Odpluje in 14. marca M duilio ^ U Odpluje IZ N. Y 14. feb. g Ognite se na avlorizlrane \ f gente. ^ r^f ita'ja America Ship. Corp. 1 State Street New York MOŠKI! Zaiatito mm Proti iwleinn Nabavite ai najboljšo salCit PREPREVBA x* MOsKE Velika tubaSSc. Kit U'l) SI Vri lAanani all Sao-Y-K.it Dept.- B 9S Beekman St.. New York PiHteaa okrožnico. prošnja nesrečnega človeka.5 * Brez podpisa. In sem jaz takoj obvestil'polic jo o svoji najdbi 4. februarja: France, Havre. S- februarja: Albert Gailin, Boulogne in Hamburg. 10. februarja: Arabic, Cherbourg in Hamburg. « 14. februarja: Olympic, Cherbourg; George Washington. Cherbourg in Bremen; Duillo, Genova. 17. 'ebruarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: ' * De Grasse, Havre. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Atjuitanius Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam: President Rocsevelt, Cherbourg. . 24. februarja: Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie. Havre. ' 28. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na taneno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamorem< dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike. ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem lO-'t, zamarejo tudi nedržnvljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d2lj : tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniSki komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi ^ New Yorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripušeonih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 13. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo ' kvoto. Stariši in otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite z pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York ADVERTISE in GLAS NARODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda"« 8 tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'« Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., NewYori^ Prečitajte pašno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA"GLAS NARODA POUČNE KNJIGE: C Kneippov domači zdravnik....................$1.25 Gospodinjstvo................................iqO Naša zdravila ....................J..........59 Nasveti za hišo in dom....................... 1,20 Sadje v gospodinjstvu ........................70 Zdravilna zelišča................................ Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75 Najboljša1 slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 straui ........................ 5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf_PIetršnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani ....... 10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strand____7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni. Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana ..... 3.25 Mi plačamo poštnino.