t
Izhaja trikrat na teden ▼maid torek, četrtek in soboto.
Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicaee Si.oo. Za Evropo S^.so. Za Chicago
LUŽA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
gloggjači ^
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xi. ioiq. AT POST OFFI CE AT CHICAGO,ILL„
UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1870.
"J^fajesloga tlačjf
ŠTEV. (No.) iso.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER, 23. 1Q22
LETO (Vol.) VIII.
Slovenskemu delavstvu v premislek.
(Za Edinost napisal A. Tomec, slov. rudar.)
Kn sem ho lil po naselbini z letošnjimi koledarji, sem imel priliko videti, kako so mno^i naši rojaki nasprotni katoliškemu tisku in sploh vsemu kar le diši po katoličanstvu. Naravno! Saj jim zagrizeni proti-verski in proti-katoliški listi dan na dan vbrizgavajo strup protiverskega fanatizma. "To je tarško* . "to je klerikalno," "to je neumno," to je proti delavsko, to je za nič, tako in enako ti poreko, ako jiyi pokažež kak katoliški li.-t. ali knjigo. Boje se kot vrag križa vsake katoliške tiskovine. Le farja ne. poslušati in mu ne vrjeti, le katoliškega lista ne citati 111 mu ne vrjeti: še dotakniti se ne kaj takega. To jim je geslo. Le pokaži jim katoliški list, koledar ali knjigo, takoj si pri njih opravil: Oni takoj vse 'vedo." vedo. kaj 111 kako katoliški listi pišejo, vedo. da. je v njih sama laž, sleparija in humbug, čeravno niti ene vrstice iz njih ne berejo in ne vzamejo potem od tebe. če bi jim nevem kaj drugega ponujal. Tako jih ie torej strah pred resnico, da se z vsemi štirimi branijo vsega, kar bi jim moglo dokazati resnico 111 beže pred onim, ki jih svari pred zapeljivci in sleparji in jim želi dobro.
Pa kako bridko se to maščuje!
Poglejmo 1
Pred par leti so začeli gotovi krogi, zbirati z nam milijondolarski fond. Kakor da bi bili neumni, tako so slovenski delavci darovali za ta fond; kar leteli so tisočaki vkup, dasi še vedeti nismo smeli za kaj gre. Vsi tako zvar,i "napredni" in "delavski" listi so pridno agitirali aa ta fond. I11 gorje vsakemu, kdor ni bil za ta fond, ali je bil še celo pr<6ti |.n si je drznil nevedno in zapeljano delavstvo svariti pred brezvestnim^ sleparji, ki so zbirali ta fond! Gorje mu, kdor si je upal povedati resr^co, da se pri tem ne gre za namen, za katerega se je denar zbiral, temve da gre ta težko prisluženi in pristradani denar za one same, ki ta fond zbirajo in za ifjih prevratno propagando, da Kristan in njegovi gači slovensko delavstvo za nos vodijo in da b<> zato enkrat bridko razočarano. Vse, kar se je zdaj tudi v resnici zgodilo. In, kdo je bil takrat pravi prijatelj slovenskega delavstva, slovenskega naroda? Ali tisti, ki so zbirali in* agitirali za milijondolarski fond in slovensko delavstvo o-lahkotili za toliko tisočakov, ali tisti, ki je bil proti temu fondu in slovensko dela/C-sU^xsvaril naj ne daia denarja za S. R. Z.? To lahko zdaj vsak uvidi,	še tako slep. In, kdo je bil tisti, ki je takrat pov-
zdignil svoj gkis in svaril pred S. R. Z., ki se je tako junaško in nevstra-šeno potegnil za koristi delavca, ki je hotel slovenskega delavca braniti pred brezvestnimi krvosesi in sleparji in mu prihraniti nad 60 tisoč dolarjev? Kdo je bil, k\ je slovenskemu delavstvu želel dobro, ki je z vso odločnostjo nastopil proti S. R. Z. in je zato žel najhujše preganjanje, najsirovejše napadanje in najnizkotnejše sumničenje kot izdajalec in sovražnik slovenskega naroda in njega svobode? Je bil to kateri izmed ta-kozvanih delavskih prijateljev, takozvanih delavskih in naprednih listov? Ne! Bil je to — čujte in strmite — bil je to slovenski katoliški duhovnik, ta, toliko preganjani, zaničevani in prezirani, toliko preklinjani in osovraženi kat. duhovnik, proti kateremu se tako hujska. katerega se tako napada in delavstvu kaže kot navadnega sleparja in humbugarja, kot največjega delavskega sovražnika! Koliko se je po glasilih S. R. Z. huj-skalo proti Rev. Zakrajšeku, se ga napadalo in zmerjalo, celo po sodni-jah vlačilo, zato, ker je kot prijatelj delavstva hotel delavstvu, dobro, ker mu je bila pri srcu korist delavstva več. kot pa njegova lastna korist in čast, katero je pri tem žrtvoval, da je hotel biti raje preganjan in napadan pred javnostjo očrnjen in sovražen, kot pa, da bi bil molčal, ko so brezvestne propalice delavstvo tako neusmiljeno za nos vlekle in varale. Glas Naroda si še zdaj v svojem brezmejno fanatičnem sovraštvu ne more kaj. da ne bi Rev. Zakrajšeka najsirovejše napadal, da si zdaj sam priznava, da je imel Rev. Zakrajšek takrat popolnoma prav in radi česar ga je takrat napadal.
Bil je dalje med listi edino katoliški list. ki je pisal proti S. R. Z. torej zopet list, katerega se hoče od gotovih strani pred delavstvom narediti za protidelavskega.
Nad 60 tisoč dolarjev! Ogromna svota! Kako bi zdaj slovenskemu ubogemu tako kruto varanemu in zapeljanemu trpinu prav prišla v teh slabih časih.
Nad 60 ti>oč dolarjev bi zdaj imeli slovenski delavci v Ameriki, ko bi bili mesto brezverske in zato tudi brezvestne in brezsrčne sleparje in humbugarje. Kristana in njegove druge, poslušali' raje katoliškega duhovnika Rev. Zakrajšeka in katoliški list Edinost. Ne bi vam bilo treba, slovenski delavci, ki ste se dali tako zapeljati, danes jeziti in preklinjati •wne, ki so vas pripravili ob to svoto. Pa je bilo zastonj vse svarjenje; še zaničevali ste nas druge slovenske delavce, ki smo bili toliko še pametni. da nismo nič dali za S. R. Z. kot slepi in gluhi. Vsi ste pa drli za svojimi sleparji in jim vse vrjeli. Lp danes? Ali vidite kdo je imel prav? Kdo je v resnici vam hotel dobro, kdo je v resnici prijatelj delavstva in naroda?
Sirote, tako krvavo potrebne vaše pombči v starem kraju so vas za-
(Dalje na 3. strani.)
KRATKENOVICE.
—	Francoski ministrski predsednik Poincare se ie včerai izjavil pred francosko senatsko zbornico, da Francija prav nič več ne potrebuje Amerike pri urejevanju evropejskih razmer. Odkod, to se razume. Zat >, ker Amerika svari Francijo naj nikar ne poizkuša okupirati rurskega industriialnega okrožia.
—	Nemški industrijalni voditelji dolže privatne bankirje, da so krivi, tako nizkega padca nemške marke. Importiranje in eksportiranje se je vršilo največ pod vodstvom privnt-Inih bankirjev, ki so pa seveda pri item erledali na svoje mastne koristi.
—	Na konferenci v Lausanne je [nastal nesporazum med zavezniki in |Zdr. Drž. glede tolmačenja nevtra-•litete v ožinah po načinu, kakor jo ipredlaeaio Zdr. Drž.
—	V Meksiki se pričenja po več krajih meščanska vojna. Ljudstvo po raznih pokrajinah nikakor no<še priznati nove vladne odredbe glede razdeljevanja zemljišč. Vclikaši zbirajo svoje tolpe in se protivijo z vso • silo proti odredbi.
i — Predsednik Harding bo danes ;za praznike oprostil več političnihj kaznjencev, ki so sedeli v ječi radi nasprotovanja vladi * radi zadnje vojne.
—	Odpoklic ameriških vojakov iz emčiie se bo izvršil v kratkem, ka-i
kor razvidnojz akcije, ki se je v ta namen podvzela od velike večinej senatorjev.	i
—	Sinoči je izbruhnil požar vj Chicago na Dearborn postaji in naredil za več deset tisoč materijalne' škode. Radi velike zmešnjave, ki ie! nastala na postaji radi požara imajo danes vsi vlaki skoro po dve ure zamude.
—	Ameriški vojaški zrakoplovec poročnik Walter Hinton. ki je na potovanju z zrakoplovom v Rio Tane-rio. se ie danes ustavil v bližini mesta Natal v Braziliji.
—	V Peoria, III. so banditie nameravali okrasti tamošnje državno skladišče žganja. Tatovi so se pri peljali v avtomobilu in trucku. kamor bi naložili svoi plen. Straža jih ie pravočasno opazila in vnel se ie Ijuti boi. V boju ie bilo par ranjencev na obeh straneh. Tatovi so pobegnili v svojem a v to ju.
—	V Milwaukee. Wis. je požar uničil veliko poslopje, ki ie bilo okupirano po krojaški družbi Robert Sewall. Škodo ceniio nad 12^ tisoč dolarjev.
—	V Erie. Pa. ie zmanjkalo pre-moera. Včerai je cena poskočila Dreni rcgu za cela dva dolaria. Prebivalci soV-^g|ikih skrbeh radi kurjave, ki jo ni za dobiti v celem mestu.
j— V Davenportu, Ia. se poiavlja-io zloglasni Klani. Niih aktivnost so opazili že par noči. Tako se ta golazen razširia po vseh delih Zdr. Drž. Merodajne oblasti pa gledajo to go-lazen z zaprtimi očmi.
—	V Tnaesville, Minn, je bil povožen od vlaka 60-letni Louis Goltz. Nesreča se ie pripetila, ko ie šel po tiru proti svojemu domu.
—	V Tovva Citv, Ia. ie bil predvčerajšnjim obsojen avtomobilski tat na 10 let ječe. Na yesti ima več avtomobilskih tatvin. ^
—	V Traer, Wis. je včerai umrl na zastruLienju 17-letni farmarski mladenič Ben Keller. Zastrupil se ie z neko jestvino. ki ie bila nastavljena po njegovem očetu s strupom za podgane. Mladi Ben ne vede ie zastrupljeno jestvino pojedel in se s tem zastrupil.
—	V Rocfordu so tamošnji trgovci kupili nad 2000 tisoč božičnih drevesc. ki iih bodo razdelili brezplačno svojim <u^diemalcem.
ZDR. DRŽ. VPLIVAJO ' NA ZAVEZNIKE GLEDE DARDANEL.
Lausanne. 22. dec. — Zavezniški načrti glede proste plovbe skozi Dardanelske in Bosporske ožine so tekom zadnjih dveh dni dobili precej drutračnejše lice, kakor so ga i-meli pre i. Dosedaj so zavezniki od-
IZ NEODREŠENE DOMOVINE.
Fašisti zasedli zgradbo Ciril-Me-todove šole. V nedeljo iq. nov. so fašisti zasedli šolsko zgradbo Družbe sv. Cirila in Metoda v selu Martin-čiču pri Gožnjanu in jo. izročili občinskemu predstojništvu, da otvori v njej italijansko šolo.
Bomba na ulici. 21. nov. zvečer je v ulici Foscolo v Trstu eksplodirala bomba in ubila eno osebo — . .	. ...	,	.. 6o-letno Marijo Segnar — dve pa
ločno zahtevah kontrolo nad ožina- ranija. Eden oheh ranjencev je kr.
mi- k*™' 1)1 ^'.Poverila skupni za- |stražnik Nirzaro. Kdo ie vrgel bom-
vezniski komisiji, 'i a komisna jbo. se še ni dognalo.
nai bi pazila na vse. kar se tiče j Položaj slovenskih vojakov v ita-
nevtrahtete v Dardanelskih m Bos-janski armadi. Tržaška "Edinost" porskih ožinah	(poroča, kako se slovenski vojaki v
Ameriška politika pa ie druga in svojih pismih ne pritožujejo samo sicer, da se J ure ni sami pusti kon-:nad tenu kako težke vaje imaio in
trolo nad ožinami, a I urcna mora kako so lačni, ampak tudi nad tem,
položiti lamstvo. da ne bo nevtral- jkako ]ih vsak večer stari italijanski
ne zone nikdar utrievala. Zavezniki vojaki neusmiljeno pretepajo. Ako
pa bodo dali lurcip jamstvo, da bo- se drutri dan na komandi pritožilo
do scitih nevtrahteto v ožinah, m ;se jim smejejo in posmehujejo. Ob
isto tudi branih v slučaju kakega vgaki priliki morajo slovenski voja-
konflikta.	kj požirati psovko "porci sciavi." —
rTZ^T	_	Dobro delajo Italijani, pa ne za Ita-
RUSITI PRETI LAKOTA. Hjo!
Geneva, 22. dec. — V Rusiji se1 Ubogi Slovenci! Povsod jih preje pričelo čutiti novo pomanjkanje Itepajo. Ene Italijani, druge Nemci, prehrane. Posebni odbor za prehra- tretie pa Srbi.
no Evrope, ki eksistira izza zadnjih J Politično gibanje koroških Slo-
povojskinih let. je prejel iz Rusije poročilo, da bo Rusija do prihodnje spomladi potrebovala najmanj en
milijon glav živine, da ii bo mogoče katerem je poročal drž. poslanec Po
vencev. Politično in gospodarsko društvo za Slovence 11a Koroškem je priredilo v Ledincah javen shod, na
preživeti svoje prebivalstvo do spomladi.
Posebna komisija se je podala v Južno Ameriko, da bo tam pričela z nakupovanjem klavne živine za Rusijo.	,
-o-
ŠTEVILO ŽRTEV PIJANSTVA NARAŠČA.
Chicago. 111. — Nikdar v zgodovini preišnjih mokrih časov, ni bilo toliko smrtnih slučajev radi prevelikega vživania alkohola. kakor ie .prav v sedanjih dneh, tako izjavljajo sami zdravniki mesta Chicago. Pred prohibicijo ie bilo smrtnih slučajev radi alkohola kakih 60 do 70 na teden. Danes pa izjavljajo zdravniške avtoritete, da marsikateri teden naraste črez 1 =;o slučajev.
In od kie ta naraščai ? Odkie? Odtod. ker vsak sedaj skuša producira-ti alkoholne piiače doma. Marsikateri pa si skuha mesto žganja pravi strup, ker v tej stroki ni doma. Od tod toliko smrtnih slučajev! Veliko boljše bi bilo za vlado, da bi razye-1 javila prohibicijsko prepoved. Vlada bi imela več dohodkov in ljudstvo
Ijanec. Shod ie bil prav dobro obiskan in so prišli ljudje razen iz domače občine in sosednih krajev celo iz Loge vasi. Marije na Žili in Št. Lenarta pri Sedmih studencih. Poslanec Poljanec je v svojem govoru bodril ljudi na samoizobrazbo in treznost, podal sliko o položaiu v Avstriji in končno pozval Slovence, nai ostanejo zvesti svojim narodnim svetinjam in brez strahu zahtevajo svojih pravic.
Iz Tin j na Koroškem. Za župn-cerkev v Tinjah zbirajo prispevke za nove zvonove. Enkrat se ie v ta namen priredila tombola, potem 30 sklenila dekleta prirediti predstavo z dvema igrama: slovensko in nemško. Občina in okrajno glavarstvo -sta predstavo dovolila in župnik jo je z leče oznanil. Tedaj se je pa začelo hujskanie proti slovenski igri od hiše do hiše — gonjo je vodil u-čitelj — in končno je šla deputaci-ia z županom na ^elu k župniku ter ga rotila, nai "igro" prekliče, ker bo drugače pretep in poboj. Župnik se ie radi liubega miru udal in je I ^^H	jstvo [prihodnjo nedeljo oznanil, da "igTe"
bi ne kršilo v takem številu posta- |ne bo. Uboga slovenska raia na Ko-ve. kakor jo sedaj.
'roškem !



SAMI SEBI KORISTITE
Ako pošljete svoje božične pošiljatve skozi Bančni Oddelek "Edinosti," ki Vam nudi za ta slučaj posebno nizke cene, ki jih je mogoče ponuditi odjemalcem. Denar dostavimo na naj-bližnjo pošto prejemnikov in sicer to izvrši "LJUDSKA PO SOJILNICA V LJUBLJANI'' s katero imamo vrejene posebne zveze. Dostavljenje se vrši hitro in točno. Poskusite enkrat in prepričani smo, da boste zatem vedno pošiljali svoje pošiljale skozi naše podjetje. To pa zato, ker pri nas je hitra p<5strežba, točnost in najnižje kurzne cene. ki jih je mogoče dobiti na borzah.
VČERAJŠNE CENE SO BILE: Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500 — kron .......... $ 1.95	50 — Lir ............ $ 3.20
1.000 — kron .......... $ 3.70 100 — Lir ............ $ 5.85
5.000 — kron .......... $17.50	500 — Lir ............ $28.00
10.000 — kron .......... $35-0° 1000 — Lir ............ $56.00
Pri večjih svotah, ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust.
Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu
v tem listu.
4	. .»S lit. ■ • ^

iHmr hi"

mm
EDINOST
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA TATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing1 Comoany.
xt4g W. a and Street,
Telephone: Canal 0098.
Chicago, I1L
gl IZ SLOVENSKIH NASELBIN. ||

m
ADVERTISING RATES ON APPLICATION._
Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street, Chicago. Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919. at the post office at Chicago. 111.
under the Act of March 3. 1879-
Naša naloga te dni.
Živimo pod vpljivom lepih božičnih praznikov — praznikov miru in ljubezni.
Svet nima miru in ne ljubezni. Apostoli sovraštva so vspeli, da so naučili človeka, da sovraži. Ljudska srca so napolnili z mržnjo brata do brata. Vsepovsod, celo v svetišča bratovske ljubezni, se je naselil nemir in sumničenje. mržnja in sovraštvo. Da, zdi se, kakor bi narodi med seboj, ljudje med seboj tekmovali, kdo bo prekosil drugega v mržnji in sovraštvu.
Toda vprašajmo se, ZAKAJ?
Da, zakaj sovraži brat brata, narod narod? Zakaj?
Imamo li dovolj uzroka? Vsaj smo vendar vsi ljudje, vsi enaki, vsi podvrženi slabostim, vsi bratje in sestre med seboj?
In kaj imamo od sovraštva?
Pred svetovno vojsko se je povsod oznanjal ta evangelij. Povsod se je ščuvalo. Kako so ščuvali Nemca na Slovana, kako so ščuvali nekato-ličana na katoličana. Kako so vlade učile vsaka svoj narod naj sovraži svojega soseda. Pa kaj je prinesel ta evangelij svetu? Kaj drugega kakor vsesplošno poživinjenje, vsesplošno oboroženje in ko je prišel le majhen povod, pa je grdi ogenj sovraštva vsplamtel v strašanki svetovni požar. Svetovna vojska se je začela. Brat je klal brata. Kri je tekla v potokih.
Vprašajmo se pa danes prav mirno: zakaj? Je li bilo res treba te potoke krvi za blagor človeštva? za srečo narodov? Je bilo potreba?
Kdo bi bil tako naiven, da bi mogel odgovoriti na to vprašanje z "DA"? Je le en narod danes srečen? Ali nismo bili norci, ko smo se klali?
* * *
Mir! Mir! O zlata beseda! Kako smo ga potrebni! Mir med narodi, mir med državami mir med sosedi, mir med člani po družinali! Kako vse hrepeni po njem!
V teh prelepih praznikih, mislimo vsi na to! Odgovorimo si vsi prav resno na vsa ta vprašanja in potem na delo! Na delo vsi! Vsak v
svojem krogu! Vsak po svoji zmožnosti delajmo za "mir ljudem."
* * *
Tudi med ameriškimi Slovenci ni miru! Ne. tudi med nami katoliškimi Slovenci pi prave edinosti in miru. Ali je morda? Je?
Slovensko katoliško misleče delavstvo, zlasti tu je veliko polje, kjer lahko veliko naredimo vsi. kjer ima vsak izmed nas svojo posebno nalogo in tilogo, da jo izvršimo. Vsi delajmo za ta mir. da se zopet med nas naseli!
List "Edinost" dviga ob teh lepih praznikih svoj glas in kliče vse k miru in k ljubezni. Pozabimo vse, kar nas loči! Poglejmo si drug drugemu naravnost v svoje bratovske oči in videli bomo, da nismo res tako črni. kakor se drug drugemu slikamo, kakor se drug drugemu večkrat zdimo. Ne. vsi smo enaki, vsi smo bratje! Zato združimo se! Naš list nosi zato to prelepo ime "Edinost," ker je njegova glavna naloga, da dela za Edinost med katoliškimi Slovenci, med katoliškimi slovenski mi delavci. Enega prepričanja smo, ene misli smo, toraj ene duše in enega srca vsi si sezimo v roke! Ljubezen naj zopet med nami zakra-liuje. da bomo šli složni in edini v skupni boj za skupne ideale!
Pittsburgh, Pa. — Zopet sem se namenil napisati en par vrstic v nam priliublieni list Edinost, ki ie eden
nezgode. Poglejmo v našo slovensko deželo, ali pa kar v celo Jugoslavijo. Kako prazna leta so nastala.
izmed najboljših listov za nas kato-!Že dve leti trrozna suša. velika dra-ličane v tei novi domovini, ki se bo- sinja, a pri tem neznosni davki, ri nevstrašeno za našo najdražjo Vlada zanič. V zbornici v Belgra-svetinjo sv. vero. Imamo še dvajdu gospodarijo liberalci, ki so pro-druga katoliška lista, kakor ie gla-ti katoliški veri in proti samemu silo K. S. K. I. in Amerikanski Slo-j Bogu. Dali so že ukaze po celi Ju venec. l<i sta zadnje čase tudi pri- jgoslaviji. da se odstranijo križi iz čela pomagati v boju za naše kato- ljudskih šol in so dali učiteljem in liške ideale. Zato iim izrekam čast. j učiteljicam nalogo, da otroke učijo. Katoliški listi kolikor vas je vkup in da ne pozdravljajo več gredoč iz šo-boiuite en boj. boj ki se tiče nas tie ali v šolo: Hvalien bodi Jezus, vseh. Le krepko naprei in nikar se Ali ni to žalostno za naš slovenski ne bojte ta rdečih mazačev in kriča- narod, da se tako otrokom vcepi v čev. ki nimajo drugega, kakor edino mlado srce protiverstvo in se jim
velika široka usta. skozi katera mečejo v svet laži in svoje fantazije, ki nimajo podlage in so smešne, kakor gradovi v oblakih.
Še nekai bi rad napisal o nevvvor-škemu kameleonu G. N. Pred par dnevi ie njegov urednik Trček, ali. kakor ga eni imenujejo Trčeni. — katero ime je. pravilno neznani — zopet obrnil svojo politično ost v drugo smer. Tega kameleona se ie za čuvati, ker je katoliški stvari bolj škodljiv, kakor celo bogokletna Glas Smrdobe. Glas Smrdobe kaže očitno svoj rep in roge in pametni ljudie. ki to vidijo, takoj, ko ga zagledajo se ga vedo čuvati. Drugače
vzame to, kar je najdražje na zemlji — sveto vero! Prišlo ie od libe-ralske vlade, da se naj razprodajo zemljišča ki pripadaio župniščam in farnim cerkvam. Pri nekaterih se iim ie posrečilo, da so dosegli, da se ie prodalo imetje župnišča. Naredili so. da katoliški duhovni dobivajo mesečno plačo do 700 kron, kar ni. da bi človek dva dni pošteno živel za te kronce. Obratno pa so pravoslavnim dali dobro plačo. Najmanjšo plačo dobi pravoslavni duhovnik 82 dinarjev na dan. torej pride v kronah na dan ^28 krone. Ali ie tukai pravica- O, ne, v Jugoslavi-ii ie 111: Šla ie v tujino. Torai tukai
pa je z ne\vvorškim kameleonom on ie razvidno, kako žalostno ie bilo
Častital ie kakor letošniemu odboru, tako tudi celemu društvu za tako krasni napredek, katerega je društvo doseglo to leto vsestransko.
Število članstva se ie tekom tega leta skoraj podvojilo. Skoraj dve sto članic že šteje sedaj. Skupna mesečna sv. obhajila društva so tako dobro obiskovana-, da je v resnici v čast društvu. Na znotraj ie lepa sloga med materami in matere so vsik-dar pokazale složni, skupni nastop, kadarkoli se je šlo pomagati cerkvi ali storiti kako dobro delo za šolo ali naselbino. Pri zborovanju ie bil izvoljen sledeči odbor za prihodnje leto: Predsednica Mrs. Fr. Kobal, tajnica Mrs. J. Terselič. in blagaini ca Mrs. J. Petrovčič.
Na Božični dan popoldne ob pol 1. in zvečer ob pol 8. uri bo v naši •cerkveni dvorani šolska božičnica, katero bodo priredili naši šolski o-troci v korist šoli. Nekai posebnega bo ta božičnica. ko bodo naši otroci pokazali, koliko pomenja za slovensko župnijo imeti slovenske šolske sestre. Otroci so te svoje nove učiteljice vzljubili, kar kaže. kako blagodejen ie vpljiv slovenskih sester na slovenske otroke.
—	Na Božični dan bodo sv. maše v naši cerkvi ob uri zjutraj ie sv. maša mesto o polnoči z azistenco katero bo imel Rev. Dr. Hugo Bren. O. F. M. ob azistenci Rev. Blanko Kavčič. O. F. M. in Rev. Leo No-viteki. Takoi za to sv. mašo bosti sledile še dve tihi sv. maši. Ostale sv. maše ostanejo kakor vsako nedeljo.
—	Te dni se i^ mudil za nekolika dni tukaj v Chicago. lii. Rev. A.
Anglija in Rusija.
Mirovna konferenca v Lozani je pozorišče, kjer igrate hazardno igro Anglija in Rusija. Ostali zavezniki nimajo pričakovati tako bogatih interesov od Lozanske konference, kakor pa jih imate Anglija in Rusija. Gre se za Carigrad in Dardanelske ožine, ki so pot v Črno morje in do južne Rusije. Za Rusijo so dardanelske ožine tako globokega pomena, da brez proste plovbe ^<ozi ožine pomeni za Rusijo trgovsko kvar^ntino.
Na drugi strani pa so Dardanelske ožine za Anglijo in Rusijo velikega vojaškega pomena. Izpred oči ne smemo spustiti zlatega jabolka v Indiji, katerega ima sedaj v posesti mogočna Anglija. Po temu jabolku pa miče tudi Rusijo in svojo roko bo stegnila po njem tako gotovo, kakor gotovo ie dvakrat dve štiri. Boj za življenje in smrt se bo Vnel. Ena krivila pot. da se pride Rusiji za hrbet pa so dardanelske ožine; in te raditega hoče imeti Anglija pod svojo kontrolo, pa jo naj stane kolikor hoče.
Rusija je zadnje čase nekoliko odnehala od svojih zahte\\ ki so bile, da nobena vojna ladija ne sme skozi ožine v Črno morje. Toda prišla ie na dan z novimi zahtevami za nadomestilo svojih originalnih zahtev, ki so seveda izražene v drugih besedah, a v bistvu ene in iste. Sedaj zahteva. da se da Turčiji pravico, da sme utrditi dardanelske ožine, in da bo tako oborožena Turčija ščitila nevtraliteto Dardanel. To pa je nazadnje eno in isto in Anglija se zopet protivi. Do kakega konca, bodo pripluli mirovni diplomati v Lozani je teško prerokovati. A eno je gotovo, da današnja Rusija se'zaveda svoje moči. Ona ne vrjame frazam »več, ona gre sledeč izkušnjam naprej v življenje. V izkušnjah se bo očistil tudi njen razum, da se bo otresla počasi tudi notranjih pijavk — boljševizma. Prišla bo na normalno pot in tega slovanskega velikana se za-pad. zlasti Anglija boji.
Anglija torej igra v Lozani hazardno igro s Slovani Rusi. V svojem srcu nima poštenega namena, ona hoče Slovane ogoljufati — vprašanje je — koliko se je zanesti na sedanje Ruske voditelje Žide. ki imajo po naključju v rokah usodo slovanske Rusije. Ko se bo Ruski narod otresel po grenkih izkušnjah še teh pijavk predstavnikov boljševizma, prav tedaj pa bo pričela nova doba za Slovanstvo — ta doba pa mora priti — prihaja — in bo kmalu tukaj !
na prvi strani kie hvali kakega duhovna. cerkev ali vero, na drugi strani jo pa smeši isto cerkev in njene duhovnike. Tak ie naš jari junak, ki ureiuie G. N. Danes napada socialiste. zakai, zato. ker so odnesli iz blagajne T. R. Z. nekai tisočakov in ker iih on. ki ie tedaj tudi odpiral svoia široka usta za socialiste in Kristana ni dobil. Sedai se ie ta čedna gospoda, ki ie skupno agitira-la za milijonski fond zgrizla, kakor lačni volkovi na ruskih planjavah. Eden drugemu so nevoščljivi korit-ca.
Zato naj nobeden pošten Slovenec *ne misli, da ie newvorski G. N. ako sedai tolče po chicaških socialistih postal list našega prepričanja. Ob priliki bo zopet udaril po duhovnikih in veri. Netopirjevo žlezo ima menda v sebi. ki prav rad igra vlogo pol miša pol tiča. Slepomišenie. ki ga ie igral ta kameleon tekom zadniih deset let ne bomo pozabili tako hitro. Tudi katoličani, ki podpiramo svoje cerkve, ki se. žrtvujemo za svojo vero — za tisto vero in cerkev — katero takile možje, ka kor sem jih pravkar naslikal napadajo in smešijo, nesmemo tega pozabiti! Kaj ie dolžnost vsakega katoličana. da stori proti takim časnikom. sem prepričan, da ve vsak! Pri nas so pred kugo zapirali vrata. Koristno bo za naše cerkve, za našo vero in prepričanje, ako tudi mi zapiramo naše vrata pred kugo. ki okuža naše pošteno misleče ljudstvo in ga spravlja ob njegovo, vero. Toliko o tem!
Tohn Golobič.
-o-
Denver, Colo., 16. Dec. — Cenje-,110 uredništvo Edinosti: — Prosim, da mi odmerite nekoliko prostora v listu.
Tukai v Denverju precej dobro
leto K)22. Nered, nepravičnost, rev- Bombach iz Clevelanda. Bil ie na ščina in uboštvo povsod. Bilo bi želeti. da bi se ta strašna gorja z Novim letom s površja zemlje spravila.
Bog daj. da bi v letu ic>2^. zasijalo mileiše solnce. solnce pravičnosti in ljubezni, da bi postal pravi mir in red. prava liCibezen med narodi, potem, da bi narodi lepo v miru in ljubezni živeli do konca živlienia.
Konečno želim in voščim vsem rojakom po širni Ameriki in v stari do-
obisku pri našem g. župniku.
— 11. decembra popoldne ob uri ima svojo zabavo naša družba Sv. Mohorja, samostojno podporno društvo, in sicer v spomin prve obletnice svoie ustanovitve. Družba ie naredila v prvem letu svojega obstanka lep napredek. Ako bo vsako I leto toliko napredovala, kakor ie prvo leto, ima krasno prihodnjost pred seboj.
^P^®	-1	— Prvo nedeljo v januarju praz-
movini vesele božične praznike in novalo bo rnoško društvo Najsv. I-
srecno Novo leto! Lrednistvu pa o- mcna svoj eiavni društveni praznik, bilo dobrih naročnikov m predplac-(Vsi člani se vabijo> da se udeleže ta
n,kov	_ dan skupno sv. obhajila. — Zvečer
George Pavlakovič. bo predavanje in "moving picture
---0--! predstava." —
So. Chicago. 111. — Xa svojem po- — Drugo nedeljo v mesecu bo i-vratku z Weata ie te dni posetil tu-imelo društvo sv. Jurija svojo igro di nas Rev. dr. Srečko Zamjen. ta j-i "Lovski tat." — Tretjo nedeiio ima nik in ameriški zastopnik, društva društvo Marija Pomagai svojo za-za mladinske domove v Sloveniji. V bavo. —- Četrto ima Mlad. Klub. sv. dvojnem predavanju, v soboto 1 6. Štefa na svojo igro "Mati." — Prvo t. m. in v nedeljo 17. nam je naslikal nedeljo v februarju ima društvo sv. križeva in trnieva pota našega na- Neže igro in ples. — Pustno nede-roda med in po voini, osobito še ver- ljo ima župnija igro "Moč uniforme" ski. moralni in gospodarski položaj jin ples.
danes. Kot nima nobene krivde na	-o-
svetovni voiski, tako ie tudi naše POSLEDICE SLABE VZGOTE. ljudstvo v svojem jedru nedolžno' Posledice slabe vzgoje se čuti sle-nad usodo, ki je ie deležno danes herni dan bolj. Števil ni poboji, ro-po krivdi nekaterih brezvestnih iz- pi, razporoke in druge t;fke nečed-daiic in koristolovcev. A liudstvo že ne stvari so v Chicaškem mestu .1:1 spregleduje ter si s sainopomočjo dnevnem redu.
skuša zgraditi trdnejših temeljev! Te dni se ie odkrila ljubezen 16-boliše in jasnejše bodočnosti. Vjletnega dekleta Florence McDonald mladini ie ves up naroda! Kakor jeido oženienega moža Stewarta. Še ne vojska samo na široko podirala injskoro 16 let stara Florence je pisa-rušila. tako treba danes osredotočiti la temu svojemu ljubimcu pismo, vse sile naroda v kar moč globoko ki se ie glasilo: "Dragi Babv: — in zdravo vzgojo mladine. Samo Kako ti naj dopovem. da te ljubim
vladna statistika priznava nad 1 000 nepreskrbljenih voiskinih sirot, koliko je pa še druge zapuščene, zanemarjene in ogrožene mladine, ki ii manjka ne samo zadostne obleke in kruha, marveč poglavitnega
napredujemo, posebno na drustve- |materinske ljubezni in vzgoje! Brez nem poliu. kakor tudi pri nov, far: teea je pa ta mjadina že danes iz-gre vse dobro. Novembra meseca■fZllhiiena in ž nio _ narod sam. Le|to. ali smo imeli cerkveni fair pri katerem mladinski domovoi. ta zdrava ognji-smo dobro naredili Čistega dobička: ~ liuhczni in vzgoje, bodo rešili, ie $2000.00. lorei bodemo nekoliko kar se še rešiti da. Solze so zaiskrile dolga odplačali pri fan s tem de- v očeh navzočih. ko so nas s čust-nariem.	vom gorkega domoljubja in iskrene
Vreme imamo lepo, kakor v spom- 1 ljubezni do slovenske mladine nas lacli. Nekoliko ie mraz po noči in |priliublieni in goreči g. župnik Rev. zjutraj. Delo je po navadi, vendar |Benvenut navdušeno pozivali, da i se ne vidi, da bi bili ljudje prezapos-!mi položimo svoj kamenček k du
lieni kakor ie bilo lansko zimo, ampak plača ie iako mala. kakor ie večinoma povsod : ravno toliko, da človek komaj ishaja in to mora biti varčen.
— V tukaišni Mersi bolnišnici leži nevarno bolan dobroznani Boš-tian Žnidaršič. Moral se je podvreči dvem nevarnim operacijam na želodcu in na slepiču, toda zdaj se mu ie že na bolie obrnilo. Mislim, da se bo kmalu povrnil nazaj v svoje stanovanje, ako se mu na slabeie ne obrne.
Kmalu se bode približal konec leta IQ22. Še malo časa in zatonilo bc v brezkončno večnost. Koliko gorja ie bilo v pretečenem letu po Ame-
hovni prerod it vi našega naroda in pomagamo rešiti te tisoče slov. mladine: "Komur še bije slovensko srce v prsih, naj stori svojo dolžnost po vseli svojih močeh!" Četudi je bila radi neugodnega zimskega vremena boli pičla udeležba, so vseeno navzoči takoi zložili $^8.7^ : ostali, posebno imovitejši sorojaki pa bodo gotovo še ta Božič odrinili svoj delež za ta plemeniti in prepotrebni namen. Tudi razna društva bodo še odglasovala večje svote, tako. da naša naselbina gotovo ne bo zadnja v tej prepotrebni in plemeniti akciji.
-o-
Chicago, 111. — Preteklo nedeljo
riki. Grozni štraiki po tovarnah in j ie imelo naše društvo "Kršč. žena po železnicah. Koliko gorja je trpel j in mater" župnije sv. Štefana svo-je revni narod, kateri je bil prizadet \ letno zborovanje in sprejem osem ob štrajkih po Ameriki. Bili so cele n >vih mater ie bilo najprej sprejetih mesece brez dela ob toliki draginii.lv društvo ^ri večerni pobožnosti Obrnimo se nekoliko v Evropo, popolnoma po »uredniku. Tri nago-Poglejmo, kako grozno je po Bal-voru ie č. g. župnik podal kratko kanu. oz. na Turškem in Grškem, j iavno poročilo o napredku in o de-Ubiiavstvo, požigi, lakota in druge lovanju društva to preteklo leto.
neskončno. In ti dragi, kako moreš živeti poleg tvoje žene. ki ie strašna stvar. Prosim te, preskrbi si razpo-ročno dovoljenje, kakor hitro mogoče. ker, ako si ga ne boš. jaz bom ubila tebe ali pa njo."
Tako torei 16-letni otrok piše! Ali ni to nekaj strašnega? In odkod vse ni mar iz slabe vzgoje? Da. slaba in površna vzgoja je tisto zlo, ki rodi take-le posledice. In nekateri elementi so še celo zato, da bi .-e pričelo že mladoletno mladino poučevati o spolnih stvareh, boleznih in drugih v šolah. Ali nismo v tem oziru že predaleč zašli? Ali taki le slučaji še neodpiraio gotovim avtoritetam oči?
UTEDINTENTE PACKING HOUSES.
C hicago. 111. 22. dec. — Po Novem letu nameravajo završiti chicaški packing houses ujedinienje v eno samo veliko mogočno korporacijo. Družbe katerih, vrednostni aktivni položaj se preiskuje prav kar so Moris Packing Co. in T- Ogden Armour Packing House. Obe družbe se bodo strnile v eno. pod eno ime Armour & Moris Packing Co.
Premoženje obeh družb se ceni nad 100 milijonov dolariev. Z ujedi-n jen jem so voditelji obeh družb prepričani. da jim bo mogoče voditi podjetje uspešnejše, ker bodo imeli na rokah večjo financo in nasproti mani konkurence.
KO PREČITAŠ LIST EDINOST* JO DAJ ŠE SVOJEMU PRIJATELJU, DA JO PREČITA IN SE NA LIST
NAROČI!	7 j




^ .......-VT
2A REGISTRACIJO
INOZEMCEV.
Now York. — V svojem ravnokar •objavljenem letnem poročilu sekretar delavskega departmenta Davis zopet priporoča registracijo in vzgoje vanje sedmih miljonov inozem cev % Združenih Državah. On izjavlja. da se vlada mora seznaniti z innzetnci, ki išče državljanstvo, in se inozemec mora seznaniti z nače li in cilji vlade Združenih Držav. O vprašanju inozemcev v naši sredi Secretary of Labor tako razprav-lia:
"Eden izmed problemov, s kateri? mi se ameriški narod mora ukvaria-ti. ie pravilna oskrba in vzgoja približno sedmih milijonov inozemcev v Združenih Državah, sposobnih za naturalizacijo — torej morebitnih državljanov. Ta naloga ie poverjena naturalizaciiskemu uradu (Bureau of Naturalization). Za one. ki prosijo za državljanstvo, zahtevajo se neki predlogi. Nočem reči. da se premalo zahteva, ampak, če pomislimo. kako veliko predpravico podeljujemo z državljanstvom, ni gotovo preveč, kar se zahteva. Ako bi Strogo pazili na to, da vsakdo odgovarja predpisanim pogojem, bi bile odpravljene malone vse naše težkoče. v kolikor se tičejo naših tujerodnih državljanov. Problem iz-treblievania krivih radikalnih naukov v Ameriki ne bi bil prav nič bližii rešitve, ako bi kratkomalo po-( delili državljanstvo vsakemu ino-zemcu: rešitev leži v razsvetljevanju tuierodcev, inozemcev in državljanov. o privilegijih in dolžnostih, pravicah in odgovornostih, ki so spojene z državljanstvom, in o naravi in metodah republikanske vladavine. poudarjajoč posebno, kako se s pomočjo volilnega listka lahko vršijo spremembe v naravnem mirnem razvoju.
"I)a se tak program izvrši, treba postopati po gotovem načrtu — — treba sistematičnih in avtomatičnih sredstev, ki naj spravljajo inozem-ca v >tik z vlado v prijateljskem duhu sodelovanja. Treba podučiti ino-zemca o deistvu. da se vlada briga za njegov osebni prospeh : vlada sama mora poznati inozemca. Da se omogoči natančen pregled polja, ki ga ie treba obdelovati, in popolno razumevanje dela. ki ga je treba storiti. bi se moralo zahtevati od vseh inozemcev. da se vpišejo (registrirajo) v svfho podučevalne akcije, ki nai io vlada začenja.
"laz bi se strogo upiral vsaki registraciji (enrollment) ako bi se i sta izvajala v zmislu kakega spijo-"nažnega sistema. Zdi se. da so nasprotniki tega načrta mnenja, da bi ta določba zakona ravno to pome-tijala. Nihče pa ni še trdil, da registracija v svrho izvrševanja volilne pravice služi za policijsko indentifi-kacijo. Tudi nihče ni še zanikal u-Hietnost registracije vseh otrok do 14. ali. 16. leta v svrho šolskega p >•!-lika. .\ko zahtevani" od tukai roie-nih ameriških otrok znanje ameriške Zgodovine, vladnega sistema, donio-znanstva itd., predno pridejo v volilno starost, zakaj bi ne zahtevali isto od onih, ki prihajajo v to deže
J. KOSMACH.
1804 W. 22nd Str.. Chicago. 111. ^ojakonii-se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV, ŽELEZTA
KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znot-ra j.pokladam stenski papir
Najboljše delo. najnižje cene "Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
lo po svoji lastni volji, da se vdele-žijo koristi stalno organizirane republike? Res je sicer, da bi taka registracija v vzgojevalne svrhe avto matično opozorila vlado na one. ki so se aktivno upirali organizirati vladi ali bi radi omalovaževali institucije zakona in reda. Ti inozemci predstavljajo ravno toliko nevarnost tujerodnih kolikor turodnim državljanom. in bi se jim ne smelo dovoljevati,, da širijo svoje doktrine proti življenju in lastninski pravici. De-portacija je primerno sredstvo proti temu zlu. in treba rabiti, to sredstvo.
"Nihče ne oporeka, da spada vzgoja odločno v delokrog držav. Državljanstvo pa je stvar, ki se tiče federalne vlade, in konstitucija daje kongresu pravico, da določi pogoje za naturalizacijo.
ČLOVEŠKE ŽRTVE ZVERIN.
London. 22. dec. — Tekom leta IQ2I. je v britski Indiji bilo pomor-ienih 1,360 oseb povečini domačinov od tigrov, leopardov in drugih slič-nih nevarnih zveri. Tako poroča statistika britske komisije, ki se bavi s tem vprašanjem. Od kačjih pikov ie pomrlo v tamošnjih pokrajinah blizu 700 oseb manj. kakor leta IQ20.
Klara Klemenčič. rojena Gobič išče svojega brata Franceta Kaste-lic. Gabriie. župnija Brusnice hišna štev. 6q, ki je šel v Ameriko v Cleveland. Ohio pred 14-leti; pred 4 leti je zadnjikrat pisal domov. Ako kdo o njem kai ve. nai sporoči sestri ali pa v kateri našteti časopis, da bo vedela, je-li živ ali mrtev!
POZOR IGRALCI HARMONIK!
Nove harmonike prodam po zelo znižani ceni. Katerega veseli kupiti, nai se zglasi pismeno 'ali osebno
pri upravništvu tega lista za naslov:
_/_
EDINOST
POMAGAJTE NARAVI!
Mi si umijemo roke in obraz večkrat vsak dan, da tako spravimo stran blato, ki se ie nabralo. In ne čkkamo, da bo narava sama odsebe to izvršila za nas. Torei čemu naj bi čakali, da nam narava sama odžene dnevno skupaj zbrane stvari v našem želodcu in v prebavnih delih telesa. Še posebno takrat, ko so te strupene snovi bolj nevarne kot samo blato na naših obrazih, ker gotovo ie, da privedejo več ali manj nevarno bolezen. "Očistite čreva" naj bo naše geslo in Trinerjevo grenko vino je najboliši čistilec. Pomaga želodcu, da izvršuie svoje posle. Tisoče in tisoče ljudi ie zadovoljnih z uspehom tega zdravila. — čitajte to pismo: "Garson Ouarrv, Man-Canada. dec. 10. IQ22. Taz sem bolehal vsled slabe prebave nad dve leti. Dne 18. avgusta sem pričel vživa-ti Trinerjevo grenko vino in danes ie moie zdravie popolnoma povrnjeno. To je izvrstno zdravilo za želodčne nerednosti. Vaš Kazimir Stefaniec." Poskusite tudi Triner's Cough Sedative, vaš lekarnar ali trgovec z dravili ima gotovo v zalogi ta zdravila za vas.
SLOVENSKI TRGOVCI OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V EDINOSTI!
3LOV. XAT. PEVSKO DRUŠTVO M LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lir«", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glasa
ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 6708 Edna avenue. — Blagajnik: Frank Matjasič 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 64x1 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stan
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V PREMISLEK!
(Nadaljevanje s 1. strani.)
stonj s solzami v očeh prostfe pomoči, niste jim pomagali, vsaj zdatno ne, rekli so vam ti sleparji, da ničesar nepotrebujejo, ne živeža, ne obleke, temveč samo svobode, katero jim bodo oni z milijondolarskim fondom kupili, zato, da ste lažje več dali za ta fond, za katerega se pa zdaj rede gotove vrane.
Torej le še jim verjemite in jim sledite, vas bodo že še! Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!
Ej, kako bi se vi nam smejali, in se nam rogali, če bi nas katoliške delavce kak katoliški Pst, ali kak duhovnik tako osleparil, kot so vas vaši protikatoliški hujskači! Pa nam se ni bati, nam se ni treba sramovati naših kat. listov in duhovnikov, oni nas niso še nikdar in nas tudi ne bodo nikdar tako, kot so vas vaši voditelji. Mi dobro vemo kaj in komu vr-jamemo, komu sledimo!
G. N. je zdaj v eni svojih številk dal klofuto Lawndalskim koritar-jem, dal si jo je pa s tem obenem tudi samemu sebi. Kaj pomaga zdaj pisati o sleparstvu S. R. Z.f ko isto žrtve same spoznajo, prej naj bi bil, če mu je res toliko mar za slovenskega delavca in mu skušal prihraniti nad 60 tisoč dolarjev 1 Če je G. N. vedel zakaj se pri S. R. Z. gre, pa ni proti njemu nastopil, temveč še zanj agitiral, je s tem dokazal, da" mu ni mar za slov. delavstvo. Če pa tega ni vedel, je pa zopet s tem pokazal, da ga Rev. Zakrajšek v časnikarski zmožnosti in spretnosti daleč prekaša, pa ga je vkljub temu in ga Še, surovo in pobalinsko napada. Če bij bilo urednika G. N. kaj moža, naj bi se, če ni poznal spletkarije in po-v litike S. R. Z., raje prepričal, če ima Rev. Zakrajšek prav, ali ne, mesto, da ga je ravno radi tega tako brezobzirno napadal!
Slovenski delavci, čas je, da enkrat spregledate. Samo na vas je ležeče, kakšne voditelje imate in vi sami ste odgovorni za posledice vaše lahkovernosti in zaslepljenosti. Kar si zberete, to imate. Kakoršne voditelje imate, tako vas pa tudi vodijo. Dokler boste imeli za svoje voditelje in prijatelje ljudi, ki jim je vera deveta briga in dosledno temu deveta briga tudi to, kar vera uči in zapoveduje, namreč krščansko ljubezen, poštenje in pravičnost, toliko časa vas bodo vodili tudi po napačnih in krivih potih, po katerih ne boste nikdar prišli do drugega napredka. kakor do napredka na rakovi poti.
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K J. V CLEVELANDU. OHIO.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške pod pore. V mladinski oddelek se sprejema ' jo otroci od 1.—16. leta starosti. Dr , zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knao-} sovi dvorani. Asesment se plačuje same j
na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure po ' Drečnik. Dr adravnilc Dr. J. M. Seliikar.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND. O.
V društvo se sprejemajo člani od 16 ^oli gV Vida' do 55 leta starostu Zavarujete se lahko —_mmm^^
^^bJM'S^ft l^liiig^nmninim
ko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden V društvo lahko vpišete tudi otroke od 1 do 16 leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
Društvo zboruje vsako 3 nedeljo * Knausovi dvorani ob f. uri popoldne.
Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.: podpredsednik Josef Zakrajšek. tajnik John Vidervol, 1153 E 61st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek mL blagajnik A. Basca. nadzorniki Anton Vidervol. Ant. Strniša in Josef Zakraj šek st. Dr, zdravnik Dr. J. M. Seliškar Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe terlin.
poldne. Vsa nadaljna pojasnila dobit« lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih.
Predsednik John Widervol, 1153 East 61 st Street.
Podpredsednik Joseph Žulič.
Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6i»t St.
Blagajnik John Melle.
Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave.
Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša n Josepk Ponikvar. — Zastavonoša Ant.
KO PRIDETE V CHICAGO
se ustavite pri John Vidmarju
Blue Island avenue. Tam najboljše pijače, smodke in čista snažna prenočišča.
na dobitej
1
vedno
JOHN VIDMAR.
Slovenska gostilna
2346 Blue Island ave. Chicago.
ROIAKOM SLOVENCEM IN BRATOM HRVATOM
naznanjam, da sem (»tvoril svoio lastno gostilno mehkih pijač. Vsem. jamčim, da bodo pri meni dobili! vedno dobro postrežbo in najboljše vsakovrstne pijačee. Za obilen obisk -e vsem najtopleje priporočam! Rojaki ne pozabite na geslo: , SVOTI K SVOTIM!
T. M. IVANŠEK. Soft	Drink	Parlor.
1801 W. 21 st. Place Chicago, III.

I Vesel božič in srečno, zadolj-I no in vspešno novo leto
%	1923.
KB! PlSlltS WWf, H ■
iskreno želita
m
ty ' svojim osebnim in trgovskim prijateljem in znancem ter vsem
ostalim rojakom sirom Amerike
£ 5
Leo Zakrajšek & Alojz Češark
70 -- 9th Ave. New York, N. Y.
NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA
v Ameriki ie v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad
DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA.
Malo ie bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po miliion dolarjev na leto.
POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA
ie poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar ie glavno: ustanovili so jo naši ljudie z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava ie zopet v rokah naših liudi.
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi naidete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše
JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI
iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki ie država sama. County, šole, kniižnice, mesta Itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA.
Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite.
POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA
in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, takQ ga dobite vi. V zvezi ie z naiboljšimi denarr' i zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim pit	sm.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE
je vselej tam, kjer ie naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zani. Obrnite se osebno ali pa pišite na
THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVING CO.
St. Clair & 62nd St.	Cleveland, O.
m
s
r
»i« «
ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybašek.
"Pa se nisem dal, dekle, in se nisem. Govoril sem kot pravnik. Sodnik je obravnavo prestavil in tudi jaz sem si vzel advokata! Doktorja Rubina, mladega, ki je z vsemi mastmi namazan. — Bo že pokazal Martinu ! Proti Martinu bo vložil tožbo — proti Manci tožbo radi razža-Ijenja časti. Ta jima bo zakuril, da bosta kri potila —" je blebetal z bahavim glasom in težkim jezikom. — "Pa sem šel pit na to radost in to jezo, pri "Ščuki" sem pil, tako vesel sem bil in sem še, kakor že davno ne . . . Ruto sem ti kupil, punčko sem prinesel Dodlici in konja iz lecta Adamku". In Adam je izvlekel darila iz culice.
"Koliko ti je pa ostalo denarja?" je vprašala žena.
"Nič, dekle drago, niti vinarja. Pet desetakov sem pustil našemu advokatu za predujem, za kolke in stroške."
Dodla je bolestno vzdihnila. Za denar bi ji še ne bilo tako žal. da bi le za gotovo vedela, ali dobijo pravdo. Petdesetak, tudi stotak bi žrtvovala, ko bi se bil Adam vrnil in rekel: "Zmagal sem in napil sem se na to veselje . . . ' A tega ni slišala in niti pri drugi, niti pri tretji obravnavi ...	>
Vsi kmetje so veselo opravljali svoje pomladansko deio. Pazljivo so orali, skrbno obdelovali njive za setev, sejali ječmen, oves in lan. sadili krompir in zelje, z veseljem in ljubeznijo v očeh so opazovali kaleče žito, zelenečo se deteljo in travnike; govorili so o vremenu, o toploti in vlagi, bali so se, kadar je nevihta zadivjala nad gozdom, da ne bi prinesla toče, da ne bi naliv odplavil revnih njivic, na strmih bregovih in da se ne bi pokončalo seno v dolini pod naplavljenim blatom. . .
Samo oba Porazila ne! Ntjta mislila na delo, ki sta ga 'opravljala,
"Studenec je tvoj in moj, vaš in naš," je vpil Martin in oči so se mu . zlobno lesketale.
"Studenec je last Adama Porazila," je krotil Martina sam sodnik. "In ako se ne spravite, boste pravdo izgubili, ker še ne zajemate vode trideset let."	v
"Bom rekuriral in gnal više," je grozil Martin in mahal z rokami po zraku. "Iz Plznje mora sem okrožna komisija."
"Torej z Bogom," je zaključil sodnik ogled, ko je čutil, da ne bo končal prepira s svojo razsodbo, kadar jo izreče in pošlje obema strankama pismeno. Nasprotno, poostril ga bo. V srcih teh dveh trdovratne-žcv se je razvnel požar in se širi, lotil se je njunih žen, otrok, sorodnikov, da, celo sosedov. — V Klenči sta odslej dve stranki : Martinova in Adamova, kakor že kdo drži z en*m ali drugim.
Zima je blizu. Zvečer govorijo po hišah o pravdi, razne sudbe je slišati, gospodarji se izrekajo-za in proti, razhajajo se v dva tabora in s svojim govorjenjem podpihujejo kakor veter srd iti razpor, ponujajo se i za priče, nekateri celo prenašajo vse, kar se je govorilo, bratoma na ušesa. Prepirom, sporu in pravdam ni konca . . . Kakor plevel na polju ali na vrtu, tako se je razrastla mržnja v srcih krvnih sorodnikov; trgala je vezi sorodstva, udušila ljubezen d<> bližnjega, uničila pokoj in mir. zastrupila življenje.
Nasi zastopniki(ce).
Nekdaj tiha. preudarna čud bratov ie do korenine razjedena kakor po rji po škodoželjnosti in maščevanju. Iz prijaznih, spoštovanih mož sta vstala maščevanja željna, hudobna človeka. Tako sta preslepljena, da ne mislita več na polje, ne na travnike, ne na živino in kmetijo; gnjusi se jima, kar ju je doslej veselilo in osrečevalo, in kakor da sta zašla v začaran krog. govorita le o kazenskem zakoniku, o rekurzih. tožbah in paragrafih. \ esta, kakšna globa je za nevarne grožnje, kakšna kazen grozi
Naš glavai in potovalni zastopnik za vse naše liste je Mr. Leo Mladich iz Chicago, 111. On je pooblaščen pobirati naročnino zn naše liste in vse kar je v zvezi z našimi listi. Je pooblaščen tudi po-oblaščevati po naselbinah nove zastopnike in zastopnice.
LOKALNI ZAST^PNIKI(CE).
San Francisco, Calif.—Mrs. Lena Petrick Za Leadville, Colo, in okolico: Mr. Frank štibernik in Mrs. Mary Bradach. Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo, in okolico.—Rev. P. Cyril Zupan, O.S.B. in Mrs. Jos. Meglen. Indianapolis, Ind. in okolico.—Mr. Louis Komlanc.
Rodson, Md. in okolico.—Mr. Jernej In-
tihar.
Calumet. Mich, in okolico.—Mr. J. Mu-
sich in Mrs. Frances Plautz. Iron Mountain, Mich, in okolico.—Mr
A. Berce.
Detroit, Mich, in okolico.—Mrs. A Banks.
Bridgeport, Conn, in okolico.—Rev. M.. J. Golob.
Rothbury, Mich, in okolico.—Mr. Rudolf Sneidar. St. Louis, Mo. in okolico.—Mr. John Mi-helich.
Frontenac, Kans. in okolico.—Mr. Martin Chanzel.
red i razžaljenja časti, kako postava kaznuje motenje posestva ali zločin Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle
obrekovanja. Vse to vesta bolje, nego jeli žito zrelo, voda na travnik
East Helena, Mont, in okolico. — Mrs.
t-	i	..	......... .1 Frances Ambro.
speljana, gozd posajen .... \ mestu, v odvetniških pisarnih m pn So Omaha, Neb.—Mrs. M. Petrasich.
sodišču sta kakor doma. S celo vrsto prej neznanih jima ljudi sta skle- i Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. nila znanje, znana sta \ zakotnih gostilnah, kjer zaupno občujeta s pi- I s a rji, uradnimi slugami, eksekutorji in seli. Kar je bilo prej njiju sreča
Newark, N. J.—Mrs. Joliana Mevzek. New York, N. Y.—Very Rev. Bcni^er Snoj O.F.M.
ne na žetev, katere sta-pričakovala. — Na pravdo sta mislila. Ta je bila Hn blagoslov, njiju sosedstvo namreč, ko sta si mogla v slučaju potrebe Thomas, W. Va.-Mr. John Lahajnar in bistvo in smoter njunega življenja, središče njunih misli, pogovorov, da, |pomagati s svetom in dejanjem, to se je izprevrgto in jima je postal«, celo dejanj . . . "Zmagati moram, naj bo. kar hoče,' je sklepal Martin i največja nesreča, vir. iz katerega teko pravde za pravdo . . . Svoja p<>-in je mislil Adam za plugom, v gozdu, na njivi, na travniku. Vodnjak sestva, svoje skednje, kozolce, vrtove, svoje njive, travnike in gozd. v>< ie ni bil več poglavitna reč, za vodo se ni šlo več, bratoma je bilo le se sta imela skupaj, povsod sta si bila soseda. Videti ne moreta drug dru-
Mrs. T. Bulich. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia
Mrak.
Wff^Pi	ILLINOIS.
za "čast." Xe se podati, ne popustiti, ne odstopiti niti za. palec, četudi gega, tako sta si zoprna, in vendar morata živeti in delati od jutra do Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel, stane glavo. Trmoglavost, lastna vsemu plemenu, se je prebudila v njiju. :ioči v tako tesnem sosedstvu drug poleg drugega in se kar dotikati. Mar
Dodla je imela jeseni fantička. — Za Jurčka so ga krstili. Pa niti to ni Adama tako vznemirilo kakor komisija, ki je morala slednjič priti iz mesta in ogledati na licu mesta sporni vodnjak in pravdo razsoditi. <jos~
Chicago, 111.—Mr. Leo Mladich in Mr
A. Glavach.
t.n orje. Adam orje. v Mejkosovcu orjeta. Xe govorita, kot mutasta sta Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Jos in slepa vozita semintje. Toda ta molk je zlovešča tihota pred nevihto, j Adam je pripeljal do kraja, obrnil in njegov vol je stopil na Martinov
podje so se pripeljali v treh kočijah kakor na svatbo: sodnik s pisarjem. (;el, in že ie ogenj v strehi. Trčila sta skupaj, in vsa jeza, nakopičena \
okrajni inženir in dva odvetnika.
njunih srcih, se je vnela kot razstrelivo v silnem prepiru. Njiju strastne
Ljudje so bili vsi na polju. Baš so kopali krompir. Ob takih prili- ostre glasove je slišati daleč okrog. Orači na njivah so ustavili vpreg
kali prihajajo berači trumoma iz mesta s praznimi vrečami čez ramo v vasi. pa ne gredo v. hiše so zaprte in le psi se podijo po praznih dvoriščih.! smejejo in Berači gredo naravnost na njive, postavijo se na zelene ozare pred vrsto kopačev vzamejo vrečo v roko in molijo "Očenaš". Preden domolijo. st že dvigne gospodinja iz vrste, vzame košek s krompirjem in daje bogato, obilnejšo miloščino na njivi nego doma, kjer mora nositi krompir
kripanje plugov jc utihnilo, vozovi ne ropotajo in ljudje poslušajo.
e zabavajo.

&
iz kleti in kjer se z vsakim darom zmanjšuje zimske zaloga. Babje leto j ^ poletuje v čistem zraku kakor srebrne niti in se lesketa v solnčni svetlo- i bi; ognji gore. modrikasti dim se dviga k nebu, vonj pečenega krompirji Jrv in suhe krompirjevke se preliva po vsej okolici.	-
Po beli cesti od "Gore h Klenči so hitele tri črne kočije.
Ljudje na polju so dvignili glave, se oprli na dolge držaje motik, s: obrisali pot in se vpraševali: "Kdo pa se pelje k nam?"
"K Porazilovem se pelje komisija iz mesta." so pripovedovali gospodarji najetim kopačem in se jezno ozirali po kočijah.
"To sta prava norca in ne brata." so zabavljale gospodinje, "sebi in otrokom kradeta, na vekov veke ni tega vreden ta vodnjak."
Kočije so utonile v Klenči, ljudje so se zopet pripognili k delu. Ognji gore kot prej in berači molijo kot prej na robovih njiv . . .
"Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom . . ."	.
Pri Porazilovih je prigovarjal sodnik še enkrat bratoma in jima svetoval, naj se spravita. "Odnehajta vendar, saj vse to ni vredno besede. Skoda
časa in denarja! Po jarku si spelite vodo ali si položite cevi čez dvorišče in vodo boste imeli prav pred nosom," je svetoval Martinu. Toda Martin ie bil gluh za vse dobre nasvete. "Voda naj ostane, kjer je! Hodili bomo ponjo kamor smo vedno hodili," je odgovoril ostro.
"Ne dovolim kopati in polagati cevi na svojem dvorišču; dvorišče j • moje, vodnjak moj,, vse je moje.' je bruhnil Adam.
Pošljite Vaš dar
ZA
&
a &
&
# iff
BOZIC IN ZA NOVO LETO
takoj da ne zakasnite
NAJNIŽJE CENE	PIŠITE PO CENIK.
PRODAJA šifkarte.	DOBIVA rojake iz kraja.
NA ULOGE PLAČUJE PO 4%.
OPRAVLJA VSE BANČNE POSLE.
EMIL KISS, bankir g
133 Second Ave.. New York City N. Y.
** S?


'Q Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
I?	ft? Hi? ^b ^b ^b ^b fb ^b ^b fb ^b	X
*
POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR!
Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam. da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke, cigarete in tobak. Poleg izvornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene goste.
L O U I S MAJCEN Slovenski gostilničar
436 West 29th Street,
Chicago, 111.

FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
Phone; Canal 2534.
* * * * * * * *
Dolžnost Slovencev v Chicagi
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar ie za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* + + * + * * + + *
Muhich. Mr. Paul Laurich in Mr. J N. Vranichar. Rockdale, 111.—Mrs. M. Kastelic. • La Salle in Oglesby, 111.—Mr. F. Mišjak North Chicago in Waukegan, III.—Mr
J. Drashler. Springfield, 111.—Rev. F. S. Mazir in
Mrs. C. Andrews. Bradley. 111.—Mr. M. Smolcy.
MINNESOTA. Aurora, Minn.—Mrs. M. Smolich. Biwabick, Minn.—Mr. Frank Globokar Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč-
nik, Rev. J. E. Schiffrer in Mr. John. Strle.
Ely, Minn.—Mr. J. Otrin, Mrs. Val. Ma-
ren in Mr. Jos. Peshel. Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Grego-
rich in Mrs. M. Gorjanc. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. McKinly, Minn.—Mrs. A. Hegler. New Duluth, Minn.—Rev. A. Pirnat in, Mr. M. Špehar.
Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Tower in Soudan. Minn.—Mrs. F. Lou-šin.
Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel. OHIO.
Barberton. Ohio.—Mr. Frank Zupančič.
Mr. Joseph Lekšan. Newburg, Ohio.—Rev. J. J. Oman, Mr.
Jakob Resnik. Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph. Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik; Rev. J. Miklavčič, Mrs. Ivanka spari.
Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec. Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec. Notingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek^ Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombacb Miss Mary Svete.
PENNSYLVANIA.
Ambridge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel. Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič. Braddock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak. Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogač--
nik.
Burdine, Pa.—Mr. John Krek". Canonsburg, Pa.—Mr. Mihael Tomšič^ Mr. John Pelhan. Mrs. Mary Bevc,. Miss F. Mohorič. Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grcman^ Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tomec. Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore. Pittsburgh, Pa.—Mr. John Golobic, Mr.
J. Bojane, Mr. Geo. Weselich. Steelton, Pa.—Mr. Anton Malesich. So. Bethlehem, Pa.—Mr. J. Koprivšek.
WISCONSIN.
Milwaukee, Wis.—Mr. J. Jenko, Miss Mary Mohorko in Mr. Steve Hojnik. Sheboygan, Wis.—Mr. M. Progar in Mr.
John Udovich. Willard, Wis.—Rev. J. Novak in Mr. Fr.
Perovšek. Racine, Wis.—Mr. Martin Novak.

KOLEDAR "AVE MARIA**"
za leto 1923. je krasna knjiga. Vsebuje 256 strani. Koledar dobite pri lokalnemu zastopniku, ali pa pi~ šite na naše upravništvo. Rojaki sezite po tej krasni knjigi,, dokler ne poide! h Naročnino pošiljajte na: £	"AVE MARIA"
+ j 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILLINOIS.