Domoznanski oddelek 35 PTUJčfiN 2000 6005690,9 • IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - TUDI IZ DIA iS0 9002 • FOTOGRAFIJE IZ VSEH DIGITALNIH MEDIJEV OBIŠČITE NAS. ČAKA VAS PRIJETNO PRESENEČENJE POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 apmai, za domačine, vsak mesec pi 6. 0KT0BER/VIN0T0K 2000 LETO VltSTEVILKA 9 p FOTO-VIDEO STORITVE UOKVIRJANJE PREDMETOV • TRGOVINA FOTOGRAFIJE ZA SLADOKUSCE Minoritski tr« 2, PTUJ Mestni vinograd na grajskem griču, foto: Zvone Pelko UMETNINE SPOMENIKI USTANOVITEV MESTNE GALERIJE STflLNfl LIKOVNA ZBIRKA DVAJSETEGA STOLETJA /A/aknrtečje slovensko mesto se ponaša z mestno galerijo likovne /umetnosti. Ptuj z vso svojo bogato kulturno zgodovinsko Z'zapuščino nima stalne mestne likovne zbirke. Pokrajinski muzej Ptuj sicer ima bogato in obsežno zbirko likovne umetnosti, predvsem avtorjev, ki so živeli in ustvarjali v našem mestu v preteklem stoletju. Sodobna stalna likovna zbirka bi zajemala avtorje od leta 1900. Žal še po tolikih letih nismo bili toliko kulturno osveščeni, da bi v mestu poiskali primerno lokacijo oziroma stavbo, v katero bi lahko namestili večji del likovne umetnosti, ki jo hrani Pokrajinski muzej Ptuj in ni na voljo za ogled. Albin Lugarič: Požar, 1994, akril - lesonit zgrajeno sodobno stavbo. Zgradba sedanje policijske postaje je iz Sedaj imamo priložnost, da izoblikujemo predloge, kje bi lahko osnovali sodobno galerijo, stalno zbirko, ki bi bila odraz naše kulturne ozaveščenosti, in da predstavimo likovno bogastvo iz teme na ogled predvsem občanom in turistom, ki med sprehodom skozi mesto najprej poizvedujejo, kje imamo mestno galerijo. Za to si je osebno prizadeval že moj oče, akademski slikar Albin Lugarič, vendar je vselej ostalo pri nerealiziranih obljubah. V naši občini deluje nekaj zelo uspešnih gospodarskih podjetij, ki bi z lahkoto pristopila k uresničevanju ustanovitve stalne likovne zbirke -Mestne galerije Ptuj. V bližnji prihodnosti se nam odpira možnost primerne lokacije v sedanji stavbi policije, ki se bo preselila v novo Albin Lugarič: Tihožitje, 1958, olje - lesonit secesijskega obdobja in je podobna Mestni hiši. Ker je bil to tipičen meščanski slog arhitekture s številnimi zunanjimi in notranjimi gradbenimi ornamenti, štukaturami in intarzijami, razgibanimi svetlimi prostori, so ti prav gotovo namenjeni umetninam, da popestrijo mogočnost in estetiko arhitekturne zasnove. Menim, da ima mesto Ptuj izjemno priložnost, da uresniči kulturno-turistične potrebe za bodoče generacije našega mesta. Bogomir Lugarič CERKEV SV. JURIJA OBNOVLJENI BISER PTUJA lijo, 10. septembra, je mariborski škof dr. Franc Kramberger tfagoslovil obnovljeno cerkev sv. jurija na Ptuju. Cerkev je dobila novo ostrešje in kritino, nov zvonik "jahač", obnovljena pa je bila tudi vsa zunanjost cerkve. Pri slovesni maši sta prepevala združena zbora sv. Viktorina iz Ptuja in Laudamus iz Maribora (okrog 80 pevcev). Ob različnih solističnih in zborovskih pesmih so izvajali Mozartovo Kroenungsmesse. Spremljal jih je orkester članov iz MF in SNC Maribor, opere Craz, študentov AC Ljubljana in Koroškega deželnega konservatorija Celovec, solisti so bili Andreja Zakonšek, Dragica Kovačič, Janez Lotrič in Emil Baronik, organist Jože Vagner in dirigent prof. Maksimiljan Feguš. Po maši je sledil kulturni program. Najprej je zaigral nekaj skladb pihalni orkester iz Podlehnika, nato je škof ordinarij odkril doprsna kipa dvema duhovnikoma, ki sta delovala v naši župniji ne le na duhovnem, ampak tudi na zgodovinskem, umetnostnem in jezikovnem področju. To sta bila zgodovinar Simon Povoden, doma iz Sv. jurija ob Pesnici, ki je dal vgraditi na zunanji strani cerkve nagrobnike in jih tako rešil pred izgubo, ter dr. jožef Muršec iz Biša, ki je bil velik narodni buditelj, slovničar in publicist na verskem in literarnem področju. Kipe sta izdelala akademska kiparja Viktor Gojkovič in Irena Čuk. Ob odkritju obeležja je zbor Spominčice zapel nekaj narodnih pesmi. Nato je spregovoril župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr. med. V nagovoru je poudaril, kako nam "ta dragoceni biser Ptuja govori o naših prednikih, ki so na tako vzvišen način izrazili svoja verska doživljanja in hrepenenja in kako so znali skupno delati in se skupaj veseliti umetniških stvaritev. " Tako je postalo mesto Ptuj, ki se predstavlja kot "zakladnica tisočletij", bogatejše še za novi umetniški stvaritvi. V obnovljenem biseru Ptuja ne vidimo le čudovitega umetnostnozgodovinskega spomenika, ampak tudi nenehni klic k pristnejšim medsebojnim odnosom, predvsem pa k osmišljanju našega življenja. Obnovljena cerkev želi biti most do verskega izkustva, kažipot v svet skrivnosti in pot k spoznanju daru vere. Po njej nam postaja duhovni svet bolj zaznaven. Cerkev je v vlogi glasnika vsesplošnega hrepenenja po Neskončnem. Zato bo tudi v prihodnje ta "obnovljeni biser" znamenje, ki ne le kliče h Kristusu, ampak k večji človečnosti med ljudmi. Tudi naša srca so svetišča najlepših stvari. Za razliko od obnovljene cerkve, za katero lahko rečemo, da je obnova končana, tega ne moremo trditi za naša srca. Nikoli ne moremo reči, da so povsem obnovljena, pa naj se še tako spravimo z vsemi. Svetišča naših src je treba vsak dan znova obnavljati in ob koncu življenja smemo le upati, da bodo kolikor toliko dograjena in dokončno posvečena. Nedeljsko praznovanje je izzvenelo v eno samo pesem veselja. Razveseljevali so nas domači godci, folklorne skupine, ansambel Ptujskih pet in pevske skupine. S svojo navzočnostjo so pokazali, da smo Slovenci veseli ljudje. Za pijačo in jedačo pa je poskrbel CASTRO iz Ptuja. Vsi, ki ste nam na kakršen koli način pomagali pri obnovi cerkve, kakor tudi pri pripravah na to praznovanje, se vam iskreno zahvaljujemo. S svojimi prispevki ste pokazali, da vam je Ptuj "biser in zakladnica tisočletij". p. Slavko Krajnc Pred odkritima spomenikoma Simonu Povodnu in dr. jožefu Muršecu stojijo patri minoriti s škofom F. Krambergerjem, županom MO Ptuj M. Lucijem s soprogo Ireno in županom Občine Trnovska vas, Karlom Vurcerjem. Foto LANGERHOLC MISLI ODGOVORNE UREDNICE nedvomno že opazili, načrtovani CS) / ^septembrski Ptujčan ni izšel. Načrtovanje je v ' "sicer vse hvale vredna lastnost, edina slabost pri tem je, da se rado izjalovi. Tako jesensko številko, malce zajetnejšo, izdajamo šele zdaj, v prvem tednu vinotoka. Med to in zadnjo izdajo Ptujčana je preteklo precej vode. In tudi vina, natančneje mošta. Grozdje v vinogradih je v glavnem obrano. Kje so že poletni dopusti? Minila sta dva meseca in v tem času se je zgodilo marsikaj, o čemer so vas lokalni in nacionalni mediji že obveščali, nekaterim dogodkom pa smo namenili nekaj kvadratnih centimetrov tudi v ptujskem občinskem glasilu, čeprav je prostor skoraj vsem odmerjen preskopo. V sredini te številke boste našli prilogo, v kateri nekatare politične stranke in liste kandidatov iz devetega in desetega volilnega okraja osme volilne enote predstavljajo svoje programe in kandidate za poslance Državnega zbora RS. Volili jih boste lahko v nedeljo, 15. oktobra. Menim, da so kratke informacije za vašo najosnovnejšo obveščenost o političnem dogajanju v ožjem okolju pomembne (četudi se prištevate za politično neodvisne državljane) in za prihodnje opredeljevanje ter odločanje nujne. Pravica do volitev je namreč temeljna pravica in najelementarnejša človekova dolžnost. Preberete lahko nekaj vrstic o obnovljenem biseru Ptuja - cerkvi sv. jurija na Ptuju ter o odkritju spomenikov zgodovinarju Simonu Povodnu in dr. Jožefu Muršcu, velikem narodnem buditelju, slovničarju in publicistu iz Biša, pa tudi o pobudi za ustanovitev mestne galerije s stalno likovno zbirko v sedanji stavbi policije v Krempljevi ulici. Poročamo z 2. izredne seje mestnega sveta, o prireditvah v čast 5. prazniku MO Ptuj in o letošnjih dobitnikih občinskih priznanj. V mestu smo v minulem mescu praznovali nekaj jubilejev, 130. obletnico PGD Ptuj, ki je eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, 100. obletnico Dijaškega doma Ptuj, prav tako eno izmed najstarejših tovrstnih ustanov na Slovenskem. Svoj osebni jubilej -80. rojstni dan je praznoval častni občan Ptuja, primarij dr. sci. jože Neudauer, ki ga je sprejel in mu čestital tudi ptujski župan. Nadaljujemo z analizo stanja na področju socialnega varstva v MO Ptuj, tokrat podrobneje predstavljamo materialno in socialno ogroženost občanov ter vrste socialno varstvenih pomoči. Dobro novico si lahko preberete o ptujskem gledališču, kjer se zgodba ob polčasu po besedah direktorja razpleta v ugodnejši izid. Za mlade, ki končujejo šolanje in jih zanima, kako nadaljevati študij ali kako do zaposlitve, predstavlja direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj brošuro Končuješ šolanje ...in kaj zdaj?. O društvenem in klubskem življenju si lahko preberete v dveh člankih: Društvo prijateljev mladine Ptuj poroča o aktivnostih ob tednu otroka in javnost opozarja na problematiko otroških igrišč v našem mestu. O kolesarski dirki z mednarodno udeležbo po ptujskih ulicah, ki jo je organiziral Kolesarski klub Perutnine Ptuj, pa berite v prispevku Ptuj v znamenju kolesarjev. Tudi na evropski dan brez avtomobila, v petek, 22. septembra, je skozi Ptuj potekala kolesarska vožnja - ne dirka, na katero je župan povabil predstavnike ptujskih podjetij, zavodov, javnih medijev, osnovnih in srednjih šol, vrtca, Upravne enote Ptuj, Kolesarskega kluba PP, podžupane, svetnike ptujskega mestnega sveta in uslužbence občinske uprave. V letošnjem letu se je obeleževanju evropskega dneva brez avtomobila pridružilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki je k sodelovanju povabilo vse občine. Mestna občina Ptuj je ena od 21 občin, ki se je odzvala z izvedbo različnih aktivnosti. Potekale so cel teden, od 18. do 23. septembra. Z njimi je opozorila na pretirano uporabo avtomobilov v vsakdanjem življenju in hkrati želela spodbuditi k vožnji s prevoznimi sredstvi, kot je kolo, ki okolje manj obremenjujejo. O skupinskem kolesarjenju skozi Ptuj in čemu sploh akcija Dan brez avtomobila, bomo obširneje poročali v naslednjem Ptujčanu. V več prispevkih avtorji opozarjajo na obremenjenost našega okolja z odpadki in vsak dan hujše onesnaževanje ter na vedno manj možnosti najti nesporna odlagališča odpadkov. O močni onesnaženosti reke Drave in o mrtvem potoku Grajena ter o aktivnostih v zvezi s tem boste v tej številki zasledili nekaj informacij na 12. in 13. strani. O poteku zbora krajanov v Mestni četrti jezero, kjer je bilo spet javno predstavljeno iskanje nove lokacije centra za ravnanje z odpadki ter opredeljevanje občanov do možne lokacije v jami Gajke, ki leži v Mestni četrti jezero, si preberite v članku Odlagališče komunalnih odpadkov v Čajkah?. odgovorna urednica MESTNI SVET v 2. IZREDNfi SEJA MESTNEGA SVETA in Mestne občine Ptuj Miroslav Luci je sklical 2. izredno sejo mestnega sveta, ki je bila v /ponedeljek, 28. avgusta, in se je pričela ob 13. uri. Obravnavali so soglasje MO Ptuj k iremembi mreže javne zdravstvene službe za splošno ambulanto dejavnost na območju nekdanje Občine Ptuj, sklep o sofinanciranju programov »Tisoč novih možnosti« in sklep o odprodaji nezazidanega zemljišča, pare. št. 791/10, vi. št. 672, k.o. Rogoznica terse seznanili s potekom gradnje Gimnazije Ptuj. Svetnice in svetniki so obravnavali in dali soglasje k spremembi mreže javne zdravstvene službe za splošno ambulantno dejavnost na območju nekdanje Občine Ptuj, po kateri se del programa iz območja Mestne občine Ptuj prenese v Občino Markovci. Občini Markovci so predlagali, da v času priprave meril in navodil, ki jih bo izdal minister, pristojen za zdravstvo, in po katerih bodo občine določile osnovno mrežo javne zdravstvene službe, skupaj vodijo aktivnosti, da bo delovala splošna ambulanta v Občini Markovci ob nezmanjšani mreži na območju Mestne občine Ptuj. Zaradi morebitnih presežnih delavcev v Zdravstvenem domu Ptuj naj Občina Markovci kot koncedent in soustanovitelj javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj zaveže koncesionarja, da zaposli delavce iz Zdravstvenega doma Ptuj oziroma se zaveže sodelovati pri razreševanju presežnih delavcev kot posledici podelitve koncesije v njihovi občini. V nadaljevanju so podprli predlog vključevanja ptujskih programov v projekt Zavoda za zaposlovanje RS Tisoč novih možnosti. Kot je razložil župan Miroslav Luci, gre za subvencioniranje zaposlitev v nepridobitnih dejavnostih, cilja programa pa sta zagotoviti trajnejšo obliko zaposlitve dolgotrajno brezposelnim, še posebej starejšim in invalidom, ter razvoj storitev na lokalni ravni v nepridobitnih dejavnostih, kot so socialno varstvo, kultura, izobraževanje in varstvo narave. Gre za programe, ki niso zagotovljeni v okviru javnih služb in se ne morejo izvajati po tržnih principih ali pa tovrstne storitve še niso dovolj razvite glede na potrebe in tudi niso vključene med javne službe. Program je nadgradnja javnih del in bo kot pilotni projekt potekal tri leta. Vanj bodo vključene posebne skupine brezposelnih, predvsem starejši od 45 let, invalidi, prijavljeni na zavodu več kot tri leta, samohranilci in dolgotrajno brezposelni, mlajši od 26 let. Subvencionirali naj bi programe, kot so osebna pomoč in negovanje invalidnih oseb, učna pomoč, preventivni programi za mlade, pomoč mladim s težavami in restavratorska dela pri obnovi kulturnih spomenikov. V teh dejavnostih bo subvencija plače znašala 80 odstotkov minimalne plače mesečno za obdobje treh let. Mestna občina Ptuj je prejela vloge za sofinanciranje razlike med subvencijo in celotnimi stroški zaposlitve vključene osebe. Center za socialno delo je na primer predložil program negovanja invalidnih oseb in pomoč starejšim osebam na domu, saj pomoči na domu preko javnih del s prvim januarjem prihodnjega leta ne bo več. Letno bi za sofinanciranje sedmih zaposlitev občina prispevala 3,6 milijona tolarjev. Po eno zaposlitev preko tega programa so predlagali tudi v dijaškem domu, kjer naj bi zaposleni pomagal invalidnim osebam in nudil pomoč pri učenju mladim s težavami, ter v Društvu za pomoč duševno prizadetim Ptuj - Sožitje, kjer naj bi zaposleni pomagal v novem varstveno-delovnem centru, prav tako pa so enega zaposlenega predlagali v knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Občina bi za vsakega od teh prispevala po 588 tisočakov letno, za vseh devet vključenih oseb pa nekaj čez 4,8 milijonov tolarjev. Denar bodo zagotovili iz programov socialnega varstva, stroškov javnih del in Ptujski svetniki in svetnice so podprli program Tisoč novih možnosti, foto: Milan Krajnc Pavlica. brezplačne pravne pomoči. S programi naj bi začeli že v letošnjem decembru in jih izvajali tri leta. Prednost novih programov v primerjavi z dosedanjimi javnimi deli je predvsem v dolžini zaposlitve, saj se je v javnih delih po enem letu program za brezposelno osebo končal. Obravnavali in podprli so prodajo nezazidanega zemljišča Milanu Murku. Mestna občina Ptuj je zemljiškoknjižna lastnica parcele št. 791/10, k. o. Rogoznica. Nepremičnina je po prostorskih sestavinah družbenega plana občine Ptuj v ureditvenem območju, ki je namenjeno industriji in obrti. Murko Milan, samostojni podjetnik, je vložil pisni zahtevek za odkup nepremičnine za gradnjo poslovnega objekta. Nepremičnine je možno prodati brez javnega razpisa, saj je bil javni razpis za prodajo že dvakrat neuspešen. Glede na to, da je prostor namenjen poslovno proizvodni gradnji, so predlog sprejeli. Kot zadnjo točko so svetniki in svetnice obravnavali gradnjo Gimnazije Ptuj. Zanimalo jih je predvsem finančno poročilo, roki izdelave in kako bodo uredili parkirišča. Za gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter ureditev okolja je bila sklenjena tristranska pogodba med SCT, d. d., Ljubljana, Ministrstvom za šolstvo in šport RS ter Mestno občino Ptuj. Izvajalec je z deli začel 29. oktobra lani, predviden zaključek del pa je 30. novembra letos. Mestna občina Ptuj je v pogodbi prevzela obveznosti v višini 200 milijonov tolarjev od skupne investicijske vrednosti 1,285.352.667 tolarjev, in sicer v letih 2000 in 2001 - vsako leto 100 milijonov tolarjev. Dela na šolskem delu, kulturni dvorani, telovadnici in zaklonišču se izvajajo po načrtu, tako da končni rok izvedbe ni ogrožen. Zunanja ureditev sicer poteka po načrtu, razen na območju vzhodno od stavbe nove gimnazije, kjer so komunalni vodi in so potrebna dodatna arheološka izkopavanja. Stroški izkopavanj znašajo 8,940.791 tolarjev. Del teh stroškov (strojna dela z odvozom na deponijo) v višini 456.960 tolarjev bo pokrilo podjetje SCT, d.d., ostale stroške pa naj bi si delila Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za šolstvo in šport v deležu 50:50. Izkopavanja bodo predvidoma končana do 5. septembra letos. Na območju, kjer bodo parkirišča (del dosedanjih parkirišč in nova) se predvidevajo najdišča posmrtnih ostankov padlih nemških vojakov, o čemer so obvestili Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in investitorja (Ministrstvo za šolstvo in šport). Izkopavanja na tem delu bo vodilo Ministrstvo za šolstvo in šport oz. njihovo pooblaščeno podjetje Proplus, d. o. o. V primeru, da gre za najdbe posmrtnih ostankov nemških vojakov, nosi stroške izkopavanj država Nemčija. V Uradnem listu št. 66-67/00 je bil objavljen javni razpis za dobavo in vgradnjo opreme za šolske prostore, telovadnico in večnamensko dvorano v višini 110 milijonov tolarjev. Sredstva za opremo bo zagotovila država. Mestni svetniki in svetnice so na koncu seje izrekli čestitke Perutnini Ptuj za uspešno prestani inšpekcijski pregled EU in posebno pohvalo novinarjem, ki so poročali o izboru Kmetije leta v MO Ptuj in o podelitvi priznanj kmetijam v Podvincih. Milan Krajnc Pavlica Mestna oBčina (Ptuj vaBi na osrednjo fomemorativno svečanost ob dnevu spominov na mrtve. Svečanost Bo v SPOMlMSMLM (PSPRjjfU (PTUJ (staro ptujsko pokppaCisče) v sredo, 1. novemBra 2000, oB 10. uri. i« MirosCav Luci, dr. med., župan (Mestne občine (Ptuj a« IZ MESTNE HIŠE PRIM. DR. SCI. IOZETA NEUDAUERIA OB 80. ROISTNEM DNEVU SPREjEL ŽUPAN "ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO J E BILO MOJA EDINA PARTIJA" 15. septembra, je župan s sodelavci v svojem uradu sprejel prim. dr. sci. /ležeta Neudauerja, častnega občana MO Ptuj, ob njegovem 80. rojstnem dnevu / in mu izrekel zahvalo za življenjsko delo, ki ga je 40 let opravljal v zdravstvu ne le na Ptuju, ampak tudi širše v 51/ Sloveniji, ter mu čestital ob visokem jubileju. Prim. dr. Jože Neudauer se je rodil 7 6. septembra 7 920. leta na kmečki domačiji pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah, kjer še vedno živijo njegovi sorodniki. c‘(;:ž Kot njegov stanovski kolega je župan spomnil, da se dan- ■tt danes redko poudari, da je prim. dr. jože Neudauer začel iljjfi s sodobno laboratorijsko službo v ptujski bolnici, da je po f~je/Jv njegovi zaslugi nastal infekcijski oddelek, da je plod nje-fc fHjjfl govih prizadevanj tudi hemodializa, da je imel pravilen - ;! HH zelo human pristop do pacientov, kar je naročal tudi f mladim zdravnikom, diplomantom. Svetoval jim je, naj \ * : * bolnika vsaj potipajo, tudi če je že iz zdravstvene doku- * ' * |{9 mentacije razvidno, kaj mu je. Ob napornem poklicu rMIjgl zdravnika pa ni pozabil na družino in je uspel obdržati pristno družinsko vzdušje in vezi. Še vedno sledi aktual-g nemu družbenemu dogajanju v kulturi in politiki ter se 2 udeležuje prireditev in družabnih dogodkov v občini. S "Zame bi bilo boljše, če bi lahko zavrtel 30 let nazaj in bi “■ bil še v službi. Moja rodbina ni dolgoživa, hitro umirajo, le jaz sem učakal visoko starost in kot vsakega v teh letih, tudi mene tarejo zdravstvene težave. " Prim. dr. jože Neudauer je bil v povojnih letih večkrat označen za klerikalca, ker je bil njegov stric duhovnik v Juršincih. Zaradi politične neodvisnosti so mu postavljali na poklicni poti številne ovire. Kot je izvirno dejal, je bilo zdravniško društvo njegova edina partija. Več let je bil splošni zdravnik v Središču ob Dravi, kjer je bila zdravstvena postaja. V tistih časih (60. leta) so zdravniki obiskovali paciente na domu in kot terensko vozilo uporabljali kolo. Zdravnik je moral imeti dobro telesno vzdržljivost. Na terenu pa je bil osamljen, prepuščen le lastni sposobnosti in iznajdljivosti. Velikokrat se je znašel v zapletenih situacijah, recimo pri težkih porodih, ko je šlo za življenje in ni bilo časa za daljše razmisleke, kaj storiti, ampak se je moral na hitro odločati in ukrepati. Prometne povezave so bile namreč slabe in počasne, zato ni bilo mogoče zagotoviti hitrih prevozov v bolnico. Telefona v teh krajih skorajda ni bilo. Tako je zdravnik v želji biti predvsem human in služiti ljudem moral ravnati po svoji vesti, čeprav so mu postopki zdravljenja narekovali drugače. S tem pa je prevzemal veliko odgovornost. Prim. dr. jože Neudauer ni le častni občan Ptuja, je tudi častni član Slovenskega zdravniškega društva in je za svoje strokovno delo in nesebično služenje ljudem dobil številna priznanja, ki zaslužijo vso pozornost. Milena Turk PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA SODNIKE POROTNIKE OKROŽNEGA SODIŠČA NA PTUja 'Sadnem listu Republike Slovenije je bil 8. septembra 2t)00 objavljen poziv Okrožnega sodišča na Ptuju predstavniškim organom občin in drugim pristojnim predlagateljem, da predlagajo kandidate za sodnike porotnike. Po sklepu sodnega sveta o določitvi števila sodnikov porotnikov pripada Mestni občini Ptuj glede na sorazmerno število prebivalcev 42 porotnikov od skupno 120 porotnikov tega sodišča. Po Zakonu o sodiščih lahko poleg predstavniških organov občin z območja sodišča kot predlagatelji možnih kandidatov za sodnike porotnike nastopajo tudi zainteresirane organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju sodišča, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov. Pri oblikovanju predlogov je treba upoštevati tudi določbo IV. odstavka 462. člena Zakona o kazenskem postopku in predlagati določeno število sodnikov porotnikov za mladoletnike izmed profesorjev, učiteljev, vzgojiteljev in drugih oseb, ki imajo izkušnje z vzgojo mladoletnikov. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let. Na to funkcijo so lahko ponovno imenovani občani, ki jo že do sedaj opravljajo. Po 42. členu Zakona o sodiščih je lahko za sodnika porotnika imenovan državljan RS, ki je dopolnil 30 let starosti in ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik. Glede na objavljen poziv Okrožnega sodišča na Ptuju predstavniškim organom občin bo predloge kandidatov za sodnike porotnike oblikoval tudi Mestni svet Mestne občine Ptuj, predvidoma konec oktobra 2000. Zato naj predlagatelji predloge možnih kandidatov za sodnike porotnike s podpisanimi pisnimi izjavami kandidatov, da izpolnjujejo pogoje za imenovanje sodnika porotnika iz 42. člena Zakona o sodiščih (vzorci so zainteresiranim na voljo v Uradu župana Mestne občine Ptuj), pošljejo najkasneje do 20. oktobra 2000 Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj GRADISU GRADNJE PTUJ PODELJEN CERTIFIKAT ISO 900Z %ko gradbeništvo, ki je po drugi svetovni vojni nastalo iz več nacionaliziranih zasebnih gradbenih ujetij in je danes združeno v gradbenem podjetju Gradis Gradnje Ptuj, je v petek, 22. septembra, na slovesnosti v Mestni hiši prejelo mednarodni certifikat za sistem kakovosti ISO 9002. Direktorju Ljubomiru Cimermanu ga je predal Emil Frangež, predstavnik pooblaščene ustanove TUV, ki je ocenila vpeljani sistem. Certifikat je bil podjetju priznan že 14. avgusta letos. Končni cilj vpeljave sistema kakovosti je v sposobnosti podjetja, da tistim, ki želijo njihove storitve in proizvode, lahko potrdi, da je vredno zaupanja. Sistemi kakovosti so v svetu široko razvejani in poznani ter omogočajo primerljivost podjetij iz celega sveta. Slovenija je na področju certificiranja med prvimi sedmimi državami v Evropi. 12 let pa je star prvi v Sloveniji podeljen certifikat sistema kakovosti. Direktor L. Cimerman je med drugim povedal, da si bodo v podjetju zdaj prizadevali sistem kakovosti izvajati, vzdrževati in ga uspešno obraniti ob vsakoletnem preverjanju. Želijo si, da bi v naslednjih treh letih osvojili še certifikat ISO 9001. Zahvalil se je vodičem skozi postopek vpeljave sistema kakovosti, poslovnim partnerjem, investitorjem, posebej pa svojim sodelavcem za njihov trud in vztrajnost. Slavnostne podelitve so se razen vodilnih delavcev Gradisa udeležili tudi poslovni partnerji in župan MO Ptuj s sodelavci, ki je poudaril: "Smo v obdobju vstopan- ja v EU, kjer so razmere na trgu krute. Pomemben je prost pretok blaga, storitev in kapitala. Verjamem, da bo podjetje Gradis Gradnje Ptuj s svojimi referencami zmoglo obstati v tej ostri konkurenci in da bo znalo konkurirati tudi evropskim gradbenim podjetjem. Pridobitev mednarodnega potrdila o kakovosti poslovanja je krona, ki potrjuje trdnost in konkurenčno sposobnost podjetja Gradis, pravilno notranje poslovanje z zmanjševanjem nepotrebnih stroškov ter prilagodljivost celotnega podjetja in zaposlenih zahtevam naročnikov. Prepričan sem, da bodo v Gradisu kos vsem nadaljnjim preizkušnjam in pretresom v gospodarstvu ter bodo še naprej gradili za nas, saj imajo zaposleni sposobnosti, kot so dobre delovne navade, izkušnje, znanja in uveljavljenost ter priznanost v Sloveniji in širšem okolju. " 7 0. marca leta 1949 je Okrajni ljudski odbor Ptuj ustanovil Okrajno remontno podjetje Ptuj. To je bil predhodnik današnjega podjetja Gradis Gradnje Ptuj, ki je lani beležilo že 50. obletnico obstoja. Ob tem jubileju pa je za uspešno delo prejelo tudi priznanje PLAKETO MO Ptuj. V 50. letni zgodovini se je podjetje razvijalo in raslo ter širilo svoje dejavnosti, doživljalo pa je tudi krizna obdobja, ko na tržišču ni bilo dela, primanjkoval je celo gradbeni material. Le zaradi ozaveščenosti kolektiva in pripravljenosti zaposlenih tudi na odpovedovanja jim je uspelo ohraniti podjetje po zelo kriznem obdobju s konca 80. let. Od začetkov pred pol stoletja, ko so začeli z manjšimi deli, kot so popravila, obnove in vzdrževanja stavb, so danes usposobljeni za gradnjo vseh vrst objektov, predvsem pa za visoke gradnje. Ves čas so namreč osvajali nove tehnologije dela, izboljševali organizacijo dela, širili trg in se tako kadrovsko, tehnološko in tehnično zelo okrepili. V našem okolju so zgradili veliko: poslovne objekte in objekte družbenega standarda, šolska poslopja, športne objekte, stanovanjske stavbe, industrijske komplekse, gospodarske, energetske, komunalne in objekte nizkih gradenj ter najobčutljivejše - kuiturno-spomeniško in sakralno arhitekturo. Milena Turk ODGOVORI NA VPRAŠANJA SVETNIKOV Pobuda Konrada Rižnerja: V Čučkovi ulici oz. pred Čučkovo stavbo naj se uvede spremenjeni prometni režim parkiranja vozil, tako za delavce kot paciente. Odgovor: Delavci Zdravstvenega doma Ptuj imajo parkirišče na dvorišču, ki je zaprto z dvižno zaporo, oz. lahko parkirajo na javnem parkirišču na Osojnikovi ulici. Enosmernega prometa po Čučkovi ulici iz smeri Žnidaričevega nabrežja mimo zdravstvenega doma ni mogoče urediti, saj bi preusmerili tovorni promet za potrebe Mlekarne Ptuj mimo OŠ Mladika in bi tako ogrožali varnost učencev. Zdenka Matjašič Vprašanji Franca Štrucla: 1. Zakaj ni narejena varnostna ograja na železniškem podvozu na mostu na cesti Podvinci - povezovalna cesta na Dornavsko cesto? Odgovor: V sklopu asfaltiranja ceste na tem odseku je predvidena tudi zaščitna graja, ki bo postavljena do konca meseca julija (op. avtorja; delo je že bilo izvedeno v načrtovanem času). 2. Kdaj bo asfaltirana cesta od čistilne naprave mimo Turniškega gradu? Odgovor: Območje Turniškega gradu in park sta v lasti države, zato ni možen poseg na zemljišče, saj ga je država z odlokom razglasila za svojo last. Herbert Glavič KULTURA V UGODEN Ì11ÌD OB POLČASU drpv je pred počitnicami kazalo, da bomo v gledališču do konca leta ostali brez Tnančne podpore ministrstva, se je z začetkom nove sezone zgodba razpletla v ugodnejšo smer. Tako je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije tudi za leto 2000 našemu gledališču namenilo sredstva za program in zato boste lahko do konca leta videli še dve premieri: Ta presneta ljubezen - mjuzikel za mladino v oktobru in pa Svobodno razmerje -komedijo za odrasle v prednovoletnem času. Veseli nas, da je protest župana in pritisk medijev prepričal ministrstvo, da gre po petih letih v našem primeru za javni zavod, ki se je dodobra zasidral v svojem in širšem slovenskem okolju in zato tudi utemeljeno "starta" na sredstva iz državnega proračuna. Kontinuiteta podpore ministrstva je še kako pomembna prav v tem času, ko je v pripravi nov krovni zakon o kulturi. Zakaj? Zakon naj bi predvideval naslednje vrste javnih zavodov: od nacionaik, ki jih je ustanovila država, prek zavodov, kjer je država soustanoviteljica, in tistih, kjer je ustanovitelj sicer lokalna skupnost, država pa bo pri teh zavodih sofinancirala 50% programskih stroškov. In med te zavode (če bo seveda predlog zakona, ki ga pripravlja ministrstvo, sprejet v državnem zboru) bo sodilo tudi Gledališče Ptuj. Praktično bi za nas to pomenilo, da bi si programske stroške (za režiserje, scenografe, kostumografe, prevajalce, glasbenike, dramaturge, igralce!, material za sceno, kostume, rekvizite, stroške gledaliških listov, fotografiranja, snemanja ...) enakovredno razdelili občina in država. Seveda bi bil to za nas bistven napredek! Do zdaj smo namreč lahko ''mirno'' računali le na skromen, - vendar resnici na ljubo tudi pravočasen in vnaprej znan občinski delež. Le-ta pa je bil v primerjavi s sredstvi, ki jih za predstave namenijo druga gledališča, zares majhen. Primer: za ves program našega gledališča v letu 2000 (4 lastne premiere, odkup gostujočih predstav, lutkovni ciklus, mladinski ciklus) MOP namenja 12,7 milijonov tolarjev, v drugih gledališčih pa stane samo ena srednja lastna produkcija (ob tem, da imajo zaposlene svoje igralce!) I 0 milijonov tolarjev! Letošnja podpora ministrstva je pomembna še iz enega vidika: ministrstvo nas podpira v prizadevanjih, da zaposlimo vsaj štiri igralce. Če bomo ''doma'1 pravočasno spremenili akt o sistemizaciji in vanj vključili plače za 4 igralce, potem bodo na ministrstvu vključili v kalkulacije za prihodnje financiranje našega zavoda tudi polovico plač za te igralce. Saj so seveda prav igralci glavni programski strošek v vseh gledališčih! Tudi našem. Od hitrosti sprejemanja novega krovnega zakona o kulturi v državnem zboru bo torej odvisno, kako se bo razpletal položaj Gledališča Ptuj. "Od doma" bomo morali očitno še naprej budno, stalno in aktivno ohranjati živ stik z ministrstvom, ki je seveda rado počasno, zaspano ali rahlo pozabljivo (ko gre za obljube in to, da bi moralo kaj dati). Prav tako doma bomo, kot rečeno, morali čim prej spremeniti akt o sistemizaciji delovnih mest. V zvezi z obnovo stavbe pa razmišljati o alternativnem scenariju za primer, če bo del naših poslovnih prostorov cerkvi vrnjen v naravi. V gledališču je že pripravljen predlog spremembe sistemizacije, prav tako pa tudi predlog za učinkovito nadomestitev prostorov v primeru "izgube" sedanjih pisarn in kleti ob gledališču. "Igra" med občino, državo in našim zavodom je torej še zmeraj napeta. Stopamo v zadnjo tretjino. V nadaljevanju pričakujemo še naprej močno obrambo državne reprezentance, vendar upamo, da bo občinska napadalna vrsta učinkovita. Mi v gledališču pa bomo poskrbeli, da bo teren za igro dobro pripravljen, navijaške klopi pa polne. (Na rezervni klopi imamo pripravljenega še kakšnega skritega aduta!). Samo ugoden izid v korist Ptujčanov lahko popelje Gledališče Ptuj v prvo državno gledališko ligo! Pravijo, da bo jesen vroča ...Ko boste že vsega siti, vas vabimo, da izvolite zaiti k nam: v gledališče s stališčem! Samo M. Strelec, direktor Gledališča Ptuj IZŽREBANI NAGRAJENCI KRIŽANKE J /" julijskem Ptujčanu ste ljubitelji križank imeli možnost pridobiti eno izmed treh nagrad za pravilno rešitev praznične ' nagradne križanke. Nagrade, vredne 15.000, 10.000 in 5.000 tolarjev, podeljuje sponzor križanke PETOVIA AVTO. Do 4. septembra je v uredništvo prispelo 261 rešitev križanke. Pravilna rešitev se glasi: PTUJČANI PRAZNUJEMO. Uredništvo Ptujčana je 12. septembra izžrebalo naslednje nagrajence: 1. nagrado - ROČNO URO ZNAMKE RENAULT SPORT v vrednosti 15.000 tolarjev bosta prejela JERNEJ IN LEA FINŠGAR, IZ GRAJENŠČAKA 93 B, PTUJ, 2. nagrado - MOŠKO SRAJCO ZNAMKE RENAULT SPORT v vrednosti 10.000 tolarjev bo prejel BOJAN HORVAT IZ RIMSKE PLOŠČADI 16, PTUJ in 3. nagrado - KRAVATO ZNAMKE RENAULT SPORT v vrednosti 5.000 tolarjev bo prejela IDA GREGOREC IZ ŽABJAKA 5A, PTUJ. Vsem štirim nagrajencem čestitamo in vas vabimo, da nas obiščete v Uredništvu Ptujčana na Mestnem trgu 1, v sobi št. 5 v prvem nadstropju, kjer boste dobili kupone sponzorja križanke PETOVIA AVTO iz Ptuja. Uredništvo Ptujčana AKTIVNOSTI ». PirSsip^wIkä stimm Ik m m s 0®MmB®jj®5 SOCIALDEMOKRATOV SDS ' SPREJETA 1 V SEPTEMBRU X s~\rpes&cu septembru smo se člani mestnega odbora SDS Ptuj ipdeležili dveh velikih dogodkov. Najprej smo se 3. septembra STULISČd 0 HpCf/C POKOJNINSKI REFORMI Vmnožično udeležili FESTIVALA SDS v Ribnici, 9. septembra pa ^Xpripravah pokojninske reforme so bila naša stališča in predlogi so se naši izvoljeni predstavniki udeležili 6. kongresa SDS, ki je pod Jyveiiki meri upoštevana in sprejeta. Med drugim smo uspeli geslom ČAS ]E ZA SLOVENIjO potekal v Murski Soboti. Na kongresu se J/ odpraviti »februarsko formolo« za usklajevanje pokojnin, saj je naša stranka soglasno odločila, da se bo udeležila letošnjih parla- smo bili v zadnjih treh letih oškodovani za eno pokojnino. Uspeli smo mentarnih volitev. Odločitev smo zapisali v resolucijo o volilnem siste- tudi uveljaviti zakonsko pravico dodatka za rekreacijo, prav tako pravi- mu. Hkrati je kongres soglasno sprejel volilni program stranke in se z co do vdovske pokojnine ob upoštevanju socialnih kriterijev. resolucijo o političnih zavezništvih zavzel za oblikovanje predvolilne Dosegli smo, da se novi pogoji usklajevanja in izenačevanja upoko- koalicije, ki naj bi dolgoročno gradila na osamosvojitvenih in jencev uvaja postopoma. Veliko smo prispevali k zavrnitvi uvajanja demokratičnih vrednotah slovenske pomladi. privilegiranega upokojevanja. Prav tako je uzakonjena preglednost pokojninske blagajne. Albin PIŠEK, SDS Mestni odbor Ptuj: predsednik območnega Boštjan KOLARIČ, podpredsednik V J odbora DeSUS Ptuj < / : SOŽITJE MESTfi SLS *SKD IN VASI Slovenska ljudska stranka À'a okrogli mizi v domu krajanov Budina-Brstje je več kot 50 državljank in državljanov iz bivše občine Ptuj z zani-manjem sledilo odgovorom predstavnikov treh ministrstev (za promet in zveze, okolje in prostor in ministrstvo za kmetijstvo). Okroglo mizo je s pomočjo državnega vodstva SLS+SKD dobro organiziral občinski odbor. V naši občini, ki je mestna občina, se pojavlja več problemov v nesorazmernem razvoju mesta in vasi. Tema okrogle mize je zato bila več kot dobrodošla. Lepa okolica mesta je obdana z vasmi, z razvitimi kmetijami in s kmetijskim prebivalstvom, za katere pa se v mestu bolj malo ve. To je pokazala tudi letošnja akcija izbire kmetije leta, ko se je izkazalo, da imamo več kmetijskih proizvajalcev kot se je mislilo in tudi več kot so ga deležni kmetijci v mestnem proračunu (le 0.25%). Občani so odgovorili državnemu podsekretarju iz ministrstva za promet, da glede trase obvoznice niso med seboj »razklani«, kot je to on že večkrat povedal. Ni pa bilo odgovora, zakaj projekt obvoznice na ptujskem ne napreduje. O sožitju med prebivalci mesta in vasi bo potrebno še obširnejše razpravljati, tudi bolj poglobljeno, da se bomo med seboj bolj razumeli. Tokrat je za to bilo premalo časa. S.B. LDS Liberalna demokracija Slovenije Svetniška skupina LDS Bilanca našega dvoletnega dela faina demokracija Slovenije je proevropska stranka, ki zagovarja zmerno sredinsko smer na vseh področjih človekovega /dejstvovanja. Upoštevaje različnosti, enake možnosti, ustvarjanje pogojev za uspešno gospodarstvo konkurenčno na mednarodnem trgu, razvoj podeželja, pospeševanje podjetništva, socialna varnost, civilna družba, pravna država... so izzivi Liberalne demokracije, ki jih uresničuje skozi osebni razvoj slehernega državljana in seveda odgovornostjo posameznika. Svetniki LDS v sodelovanju z ostalimi strankami pri odločanju v mestnem svetu Mestne občine Ptuj iščejo optimalne rešitve problemov in razvojnih aktivnosti. V obdobju 1998 - 2000 so svetniki LDS dosegli pomembne rezultate. Na osnovi strokovnega in argumentiranega predstavljanja problemov občine so uspeli v Državnem zboru zagotoviti sredstva za Knjižnico Ivana Potrča v Ptuju, ki se bo prihodnji mesec preselila v nove prostore obnovljenega Malega gradu v Prešernovi ulici. Njihova prizadevanja so zagotovila tudi del denarja iz državnega proračuna za gradnjo ptujske gimnazije. Čeprav je bila za resornega ministra iz vrst LDS bila izglasovana nezaupnica, so svetniki LDS uspeli zagotoviti tudi začetek gradnje policijske postaje v Ptuju. Njihova prizadevanja so rodila tudi zagotovitev sredstev za izgradnjo drugega mladinskega hotela v Sloveniji in hkrati mladinskega centra, kjer bo imela mladina svoje klubske prostore. Ob tem je treba poudariti, da v tem mandatu v Državnem zboru LDS ni imela poslanca iz ptujskega območja. Svetniška skupina LDS bo v Mestnem svetu Mestne občine Ptuj tudi v prihodnje zagovarjala ustvarjalni dialog za čimprejšnjo gradnjo obvoznice, ki bo mestu in občini zagotovila predvsem živahnejši gospodarski utrip, za aktivno politiko zaposlovanja, zagotovitev pogojev za aktivno preživljanje prostega časa mladih in za vse tisto, kar zagotavlja Ptuju prepoznavnost kot regijskega in kulturnega središča. SLOVENI/A GRE NAPREj SOCIALA MflTERIflLNfi IN SOCIALNA OGROŽENOST OBČANOV V PTUJSKI OBČINI Nadaljevanje povzetka "Analize stanja na področju socialnega varstva v Mestni občini Ptuj", . obravnavane na seji mestnega sveta 31. januarja 2000. * Nesporna je ugotovitev, da sta materialna in socialna ogroženost občanov v naši občini /—'n , povezana z ekonomskim in političnim stanjem v državi. Po osamosvojitvi so se / ekonomske in socialne razmere poslabšale velikemu delu prebivalstva. Najbolj občutijo materialno stisko mlade družine z otroci, saj ugotavljamo, da je veliko staršev brez zaposlitve, v mnogih primerih celo oba starša. Tudi če sta oba starša zaposlena, živijo mnoge družine v revščini, saj razpoložljivi dohodki ne zadoščajo za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v družini, ker so plače mnogih staršev pod povprečjem. Redni dohodki gospodinjstva so temelj za zadovoljevanje materialnih potreb in za občutek eksistenčne varnosti, saj vplivajo skoraj na vse vidike človekovega življenja: na način življenja, zaposlitev, izobraževanje, prehranjevanje, oblačenje, porabo prostega časa in celo na možnosti zdravljenja, kadar zbolimo. Zajamčeni osebni dohodek, ki ga določa in objavlja Vlada Republike Slovenije, ni samo najnižje možno plačilo za polni delovni čas, temveč služi kot osnova za izračun socialnih transferjev. Socialni minimum se določa v odstotku od zajamčene plače. Vodilo pri tej odločitvi je prepričanje, da socialno varstveni prejemki ne smejo zagotavljati višje življenjske ravni kot plače, s čimer naj bi bili ljudje stimulirani, da se zaposlijo. V avgustu 1999 je znašala zajamčena plača 39.981 SIT in je dosegla komaj 36% povprečne neto plače v Sloveniji. Menim, da lahko vsakdo pritrdi, da raven zajamčene plače nikakor ne zagotavlja pokritja vseh minimalnih stroškov družine (v mislih imam obleko, obutev, šolske potrebščine, kurjavo ...), temveč omogoča le golo preživetje, to je nakup najnujnejše skromne prehrane. Koliko občanov na ptujskem območju je materialno ogroženih? Ocenjujem, da je v ptujski občini danes materialno ogroženih okoli 2.400 občanov, kar je skoraj 10 odstotkov vseh prebivalcev na Ptuju. Kot izhodišče za prikaz materialne ogroženosti občanov Mestne občine Ptuj sem vzela podatke Centra za socialno delo Ptuj o upravičencih do socialno varstvenih pomoči po Zakonu o socialnem varstvu ter podatke o pravicah brezposelnih po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjeni podatki služijo le za grobo oceno materialne ogroženosti, ker se nanašajo le na tiste upravičence, ki ustrezajo zakonsko postavljenim kriterijem za upravičenost do denarnih pomoči po obeh zakonih. Ljudje, ki ne ustrezajo tem kriterijem, a vseeno živijo na meji materialne ogroženosti, v uradnih statistikah niso evidentirani kot materialno ogroženi. Vrste socialnovarstvenih pomoči, ki jih zagotavljata državni in občinski proračun V nadaljevanju se bom osredotočila na naslednje oblike finančne podpore posameznikom in družinam: denarni dodatki, denarna pomoč kot edini vir preživljanja, enkratna denarna pomoč, otroški dodatki, davčne olajšave na račun otrok, plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, denarna nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, subvencioniranje storitev predšolske vzgoje. a) Denarni dodatki Denarni dodatki predstavljajo socialno varstveni ukrep socialno ogroženim občanom. Do te pomoči so upravičeni tisti, ki si začasno ne morejo zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere sami ne morejo vplivati. Socialni minimum ni uradno priznan prag revščine, saj njegova višina komaj zadostuje za revno prehrano, zato je možno dodatno dobiti še denarno pomoč za plačilo stanarine. Denarni dodatek prejemajo predvsem iskalci prve zaposlitve, osebe, ki so delovno sposobne, toda brez dela in tudi brez pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, starejše osebe ter aktivna populacija, ki ima tako nizke osebne dohodke, da ne zagotavljajo preživetja. Najbolj neugoden je položaj tistih družin, ki imajo nizke dohodke in le-ti za nekaj odstotkov presegajo dohodkovno mejo za upravičenost do denarnega dodatka. Zato so te družine na slabšem kot družine z nižjimi dohodki, ki so sicer upravičene do različnih socialnih transferjev in bonitet. Število upravičencev do prejema denarnega dodatka iz leta v leto narašča, kar potrjuje, da se je materialno stanje poslabšalo velikemu delu prebivalstva. V juniju 1999 je bilo upravičenih do prejema denarnega dodatka 864 upravičencev iz Mestne občine Ptuj, na območju cele UE Ptuj je bilo upravičencev 2.516. Povprečna višina denarnega dodatka je znašala v juniju 1999 21.204 SIT. Če predpostavljamo, da je od 864 upravičencev do denarnega dodatka v' Mestni občini Ptuj najmanj polovica takih, ki imajo družino, v gospodinjstvu pa živi povprečno 3,5 članov, pomeni, da je materialno ogroženih občanov i/ Mestni občini Ptuj okoli 2.400 ali 9,8% vseh prebivalcev občine. b) Denarna pomoč kot edini vir preživljanja Kriteriji za pridobitev navedene socialno varstvene pomoči so strogi, zato so upravičenci le tiste osebe, ki so trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov, brez premoženja ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter živijo doma. Edini vir preživljanja znaša 60% zajamčene plače, torej znaša od 1.8.1999 23.989 SIT. c) Enkratna denarna pomoč Zakon o socialnem varstvu dopušča možnost, da se družini ali posamezniku dodeli tudi enkratna denarna pomoč, če se nenadoma znajde v hujših materialnih težavah. Dajatve se izplačujejo v denarju, lahko pa tudi v naravi ali v funkcionalni obliki (s plačilom računov), če za tako obliko pomoči obstajajo utemeljeni razlogi. Med prejemniki so lahko tudi tisti, ki niso upravičenci do denarnega dodatka. Cre namreč za izjemne primere ogroženosti, ko morajo posamezniki, ki zaidejo v finančno stisko, v zelo kratkem času zagotoviti sredstva za premostitev finančne krize. Največ enkratnih denarnih pomoči je odobrenih za nabavo šolskih potrebščin, oblačil za otroke in za kurjavo v zimskem času, plačilo stanarine, električne energije. Največ vlog za premostitev finančne stiske se pojavi pred začetkom šolskega leta in v začetku kurilne sezone. Socialno varstvene dajatve iz sredstev republiškega proračuna dodeljuje upravičencem Center za socialno delo Ptuj na osnovi Zakona o socialnem varstvu po predhodnem ugotovitvenem postopku. V decembru 1999 je znašalo povprečno izplačilo 22.470 SIT. Poleg republiškega vira sodeluje pri premagovanju finančnih stisk socialno ogroženih občanov tudi Mestna občina Ptuj, ki v primerih izjemne ogroženosti občanov odobri izplačilo enkratne denarne pomoči iz sredstev občinskega proračuna. Vse več je namreč posameznikov in družin, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, saj so izkoristili že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske. Ljudje se s prošnjo za enkratno denarno pomoč obračajo na župana Mestne občine Ptuj oziroma na Oddelek za družbene dejavnosti, ki vsako vlogo odstopi v presojo upravičenosti Centru za socialno delo Ptuj. Le-ta po predhodnem ugotovitvenem postopku izda odločbo z mnenjem o (ne)upravičenosti in višini enkratne pomoči, na osnovi katere občinski proračun uredi izplačilo. d) Otroški dodatki V prejšnjem sistemu so bili otroški dodatki (družbene pomoči otrokom) selektivni varstveni ukrep, ki je bil omejen le na družine z nižjimi dohodki. S sprejetjem Zakona o družinskih prejemkih pa so upravičeni do te vrste pomoči vsi otroci, v odvisnosti od mesečnega bruto dohodka na družinskega člana. Od maja 1999 je po lestvici določenih osem razredov prejemnikov otroškega dodatka, v posamezni razred pa se upravičenec uvrsti na podlagi mesečnega bruto dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo v Republiki Sloveniji. Novost je tudi ta, da je za pn/ega otroka v družini dotočen nominalni znesek, za naslednjega se ta znesek poveča, v primeru, da so v družini trije ali več otrok, pa so ti upravičeni do višjega zneska od predhodnih dveh. Do 1.5.1999, ko so opravili nov preračun, je Center za socialno delo Ptuj prejel 4.415 vlog. Do prejema otroškega dodatka je bilo upravičenih 6.929 otrok iz Mestne občine Ptuj. e) Davčne olajšave na račun otrok Davčne olajšave za otroke so bile uvedene v Sloveniji z novim Zakonom o dohodnini leta 1991. S spremembami tega zakona (Ur. I. RS, št. 71/93) so bile davčne olajšave v letu 1994 povečane, in sicer: davčna olajšava za prvega otroka znaša 10% povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, za vsakega nadaljnjega otroka pa se zviša za dodatnih 5% povprečne plače. Davčna olajšava za otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je višja in znaša 50% letne povprečne plače v državi. V davčni osnovi se ne upoštevajo denarni in otroški dodatki. Z naraščanjem števila otrok upada davčna obveznost staršev. Davčne olajšave predstavljajo predvsem ukrep družinske politike. Z davčnimi olajšavami naj bi se namreč nadomeščal del razlike med življenjskimi stroški družine z otroki in pari brez otrok oziroma samskimi osebami. Nadaljevanje v prihodnji številki Ptujčana! Lidija Radek r k. VOLITVE 2 MARIJA KOVAČIČ je rojena 1942 leta koti hči kmečkih staršev. Je vdova in živi s sinom v Trnovski vasi. Po poklicu je univ. dipl. psihologinja (upokojena). Delovne in življenjske izkušnje si je nabirala z zaposlitvijo na področju socialnega varstva in so ji problemi vseh generacij ljudi poznani. Dolga leta je bila aktivna pri razvoju kraja, danes je članica občinskega sveta in tudi sodnica porotnica na okrožnem sodišču. Z izkušnjami in znaniem ter odprtim in ustvarjalnim delovanjem z liudmi se bo borila za: * razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma * večjo možnost zaposlovanja * hitrejši razvoj podeželja * ohranjanje življenjskega standarda upokojencev in invalidov (proti znižanju rednih pokojnin) * ohranjanje že pridobljenih pravic upokojencev in invalidov * enake možnosti za predšolsko varstvo ter šolanje otrok in mladine * enako dostopnost do zdravstvenega zavarovanja (proti višanju plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, zdravil in zdravstvenih storitev) * demokracijo, pravne norme in človekovo dostojanstvo Zato kandidira na listi DEMOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE DeSUS Pridružite se nam, samo združeni in enotni bomo močni! VRNIMO NASMEH NA OBRAZE LJUDI Naročnik: DeSUS, volilni štab 9. volilnega okraja NA GLASOVNICI OBKROŽITE št.: FRIDL KARL Rojen 1937. leta kot sini kmečkih staršev. Živi v Zg. Hajdini. Po poklicu je ing. strojništva. Delovne izkušnje si je nabiral z zaposlitvijo v velikih podjetjih na vodstvenih in volilnih mestih. Dolga leta je aktiven v družbeno političnem življenju, trenutno je svetnik Občine Hajdina, podpredsednik DU Hajdina, predsednik komisije za "šport in rekreacijo" in vedno pripravljen delati na družbenem področju. Z pridobljenimi izkušnjami in prakso si bo prizadeval za dosego naslednjih ciljev: * razvoj gospodarstva in turizma * hitrejši razvoj podeželja * ohranjanje življenjskega standarda upokojencev in invalidov * odpiranje novih delovnih mest * brezplačno šolanje otrok in odraslih * urejeno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje * odpravo krivic delavcem, ki so bili upokojeni od osamosvojitve Slovenije do 1993 in niso dobili odpravnine * demokracijo in enakopravnost vseh državljanov Za te cilje kandidira na listi DEMOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE DeSUS Glasujte za nas, samo tako bomo dosegli svoje cilje! VRNIMO LJUDEM, KAR JE NJIHOVEGA Naročnik: DeSUS, volilni štab 10. volilnega okraja Čas je za Slovenijo Socialdemokrati se zavzemamo za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov, ki sprejema in varuje delovanje prostega trga, hkrati pa lajša njegove socialne posledice. Socialdemokrati želimo s čim boljšim rezultatom na letošnjih parlamentarnih volitvah ne samo sodelovati v vladi, ampak njeno delo usmerjati na pot, ki bo omogočila, da bo Slovenija postala pravna država z enakimi možnostmi za vse njene prebivalce. Glas za socialdemokratsko stranko je glas za prihodnost! V nedeljo obkrožite številko Miroslav LUCi, dr. med., kandidat v 10. volilnem okraju Za njim so štiri leta dela v Državnem zboru RS, kjer je kot poslanec in podpredsednik državnega zbora vedno zagovarjal strpen dialog in se ves čas trudil za ugled parlamenta doma in v tujini. Pri tem si je vedno prizadeval, da zgradimo tako Slovenijo, v kateri bodo vsi ljudje imeli možnost dostojnega življenja, zaposlitve, socialne varnosti, mladi pa čim boljše možnosti in pogoje za šolanje. Ob tem ni pozabil interese Ptuja in širše okolice vnesti v državne projekte. S povezovanjem odgovornih na državni in občinski ravni smo na Ptuju pridobili sedež Okrožnega sodišča, nove prostore Okrajnega sodišča, nove Pošte, sedež Kmetijsko gozdarske zbornice, nove prostore Zavoda za zdravstveno zavarovanje in pogoje za ustanovitev enote Zavoda za zdravstveno varstvo. Kmalu bodo dokončani tudi pomembni objekti: prostori nove gimnazije, knjižnice v obnovljenem Malem gradu, prostori Centra interesnih dejavnosti in mladinskega hotela, gradi se nova policijska postaja... Še vedno je dosegljiv rok za izgradnjo ptujske obvoznice, ki je v nacionalnem programu DARS-a do leta 2002 in bo zgrajena ob upoštevanju ekoloških, arheoloških in prometnih zahtev, hkrati pa mora biti zgrajena po meri prebivalcev Ptuja in sosednjih občin. Seveda mora biti tudi izgradnja Phyrnske avtoceste na območju Občine Hajdina - ob upoštevanju strokovnih kriterijev -skladna z odločitvijo njenih občanov. Zaradi zaščite podtalnice na Dravskem polju pa mora biti izgradnja kanalizacije na tem območju državni projekt, v okviru katerega si bomo za ta namen prizadevali pridobiti tudi mednarodna sredstva za področje ekologije. Svojo kandidaturo bo Miroslav Luci podrobneje predstavil na predvolilnem shodu, ki bo v soboto, 7.10.2000, ob 10.00 uri na parkirišču pri ptujski tržnici. Vabljeni! Franc PUKŠIČ, kandidat v 9. volilnem okraju Njegovo delo kot predsednika preiskovalne komisije (t.i. »Pukšičeve komisije«) ste lahko spremljali preko televizije in časopisov, kjer so velikokrat poskušali njega in njegovo delo prikazati kot nepotrebno. Kljub temu pa je dosegel vsaj to, da o nepravilnostih javno govorimo. Sodeloval je tudi pri oblikovanju predlogov različnih zakonov, podal je pobude za ustanovitev novih občin, dajal pripombe in amandmaje - med slednjimi velja vsekakor omeniti investicijska sredstva za ptujsko gimnazijo in osnovno šolstvo, sredstva za infrastrukturo na demografsko ogroženih območjih, povečanje postavk za ureditev cest skozi naselje, ipd.. Kot doslej, bo Franc Pukšič nadaljeval delo tudi vnaprej. %^SDS NA GLASOVNICI OBKROŽITE št.: Naročnik: Socialdemokratska stranka Slovenije Kandidat ZLSD za poslanca v državnem zboru v 9. volilnem okraju. Voli modro ! WWW. r.zlsd.si Fg ZDRUŽENA USTA Lr® socialnih demokratov Naročnik: ZLSD Ptuj V novem mandatu Državnega zbora s poslanko LIDIJO MAJNIK Njen prispevek v Državnem zboru pomeni prepoznavnost Ptuja v vseh njegovih problemih in prednostih, ki mu kot regionalnemu in kulturnemu središču mora prisluhniti tudi država in med drugim zagotoviti svoj del sredstev za obvoznico, hitrejši gospodarski razvoj, aktivno politiko zaposlovanja, ekološko prijazno okolje in ohranjanje kulturne dediščine. LIDIJA MAJNIK je sprejela izziv odgovorno in preudarno, zavedajoč se, da je njeno poslanstvo nadaljevati zgodbo o uspehu za večjo blaginjo vseh. Slovenija naprej Hlf.ll Ptujgrenaprej Spoštovani volilci in volilke! Sem DRAGICA TOŠ MAJCEN in se vam predstavljam kot kandidatka LDS za državnozborske volitve 2000! Kandidiram v 9. volilnem okraju, ki zajema: MČ Rogoznica, MČ Grajena, ter občine Destrnik, Trnovska vas, Vitomarci, Juršinci, Dornava, Gorišnica in Markovci. Prihajam iz občine Juršinci. Rojena sem 1969 leta, poročena, mamica. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, zaposlena na Upravni enoti v Ptuju, oddelku za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, kot svetovalka za področje kmetijstva. Sem nova generacija LDS, nisem obremenjena s preteklostjo in sem bolj naklonjena bodočnosti - bodočnost je tista, v katero verujem in zaupam. Prizadevala si bom, da nam prinese čim več lepšega, na vseh področjih in vsem generacijam. Ne želim obljubljati nemogočega, svojo kandidaturo sprejemam odgovorno, in vse to vam ponujam kot dober razlog, da me na volitvah izberete za poslanko. Že danes vam obljubim, da bom upoštevala vse sugestije za mojo novo funkcijo, jih poiskušala uskladiti s programom LDS in vas pozivam, da z menoj sodelujete pri oblikovanju našega jutri! Še posebaj si bom prizadevala, da se MČ Grajena in MČ Rogoznica razvojno približata mestnemu jedru, za kar je potrebno dati povdarek na izgradnji infrastrukture, ki je pogoj za razvoj kraja. Hvala za zaupanje! Dragica Toš Majcen Ptujčana vsak mesec BREZPLAČNO na dom 8.750 gospodinjstev. ÉT TISKARNA Požeg 4, 2327 RAČE, Tel.: (02) 600-41-16, 600-41-17, Tel. in fax: (02) 803-68-85, E-mail: grafis@siol.net SLS rfSKD Slovenska ljudska stranka Kandidat za DZ Robert Čeh, dr.med. Rojen sem 5.3.1962 na Ptuju. Osnovno šolo sem obiskoval na Bregu, gimnazijo na Ptuju in vzporedno srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Po končani srednji šoli sem študiral medicino v Ljubljani. V Ljubljani sem opravil štiri letno specializacijo iz radiologije ter se vrnil v ptujsko bolnišnico na oddelek za radiologijo in ultrazvok. Tu sem predstojnik že tri leta. Ves čas sem se dodatno izobraževal doma in v tujini. Aktivno govorim angleško, nemško in srbohrvaško. Štirinajst let sem poročen z ženo Alenko, odvetnico na Ptuju. Najino največje veselje je pet letna hčerka Sara. V življenju mi je družina na prvem mestu. V prostem času sodelujem na področjih dobrodelnih dejavnostih, zlasti v okviru Lions kluba Ptuj, katerega tudi trenutno vodim. DRUŽINA JE MOJA IN NAŠA VREDNOTA. Srečna družina je moj temeljni pogled na življenje. Družina je osnovna celica vsake družbe. Zdravi in dobro vzgojeni otroci so garancija za razvoj države. Zakonodajo moramo usmerjati v korist vseh ljudi. Pri pripravi in sprejemanju zakonodaje bom kot poslanec državnega zbora, če me boste izvolili, podpiral tiste vsebine, ki bodo omogočale moderno šolstvo, razvoj gospodarstva, regionalni razvoj, policentrizem, učinkovito in sposobno javno upravo na državni in lokalni ravni. Če me boste izvolili v DZ, boste dobili novega poslanca, ki je Ptujčan, ki pozna ptujske prebivalce in probleme Ptuja z okolico. Z vso energijo se bom trudil, da bodo v novi zakonodaji upoštevani interesi ožjega in širšega ptujskega območja (ureditev turizma, rešitev obvoznice in prometa, rešitev odlagališča, urejanje podeželja, povečanje delovnih mest, urejanje področnega zdravstva, priprave na gradnjo kulturne dvorane, rekonstrukcija gledališke stavbe itd.). POMAGAL BOM VSEM, KI BODO POTREBOVALI MOJO POMOČ. Drage volilke in volilci! Odločite se za zadnjo izžrebano številko Naročnik: SLS+SKD Slovenska Ljudska stranka Demokrati Slovenije 10. volilni okraj Majda Mendaš 11.6.1965 Ulica 5. prekomorske brigade 5, Ptuj POSLANSTVO DEMOKRATOV SLOVENIJE Demokrati Slovenije smo nosilci načel demokracije. Naše poslanstvo je trajno varovanje in krepitev temeljnih vrednot slovenskega naroda, ki so stoletja omogočale njegov razvoj, ter so zagotovilo neodvisnosti Slovenije danes in v prihodnosti. Naše poslanstvo je tudi spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, ki zagotavljajo svoboden vsesplošen razvoj in blaginjo slovenskih državljanov temelječo na znanju in naravnih danostih. Slovenija naj bo prijazna do vseh svojih državljanov Demokrati Slovenije S PRIREDITEV OB 5. PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ "PRIHODNOST NAŠEGA MESTA JE ODVISNA PREDVSEM OD NAS, KI TOKAJ ŽIVIMO" at6& je bila osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Ptuj, ki ga raznujemo kot spomin na S. avgust leta 1513, ko je bil potrjen drugi tujski statut, natanko na ta dan - v soboto, 5. avgusta, torej. Slovesnost je potekala kot vsa štiri leta doslej na dvorišču Minoritskega samostana. Med visokimi gosti velja omeniti predsednika vlade RS dr. Andreja Bajuka in ministra za gospodarstvo dr. Jožeta Zagožna s soprogama. Pred tem sta se predsednik in minister v Mestni hiši pogovarjala z vodilnimi gospodarstveniki s Ptuja in okolice (dr. Romanom Claserjem, generalnim direktorjem in predsednikom uprave PP, Stanislavom Brodnjakom, predsednikom uprave Mercatorja SVS, d. d., mag. Danilom Toplekom, direktorjem Taluma ...) ter župani sosednjih občin o problematiki, s katero se ubada tukajšnje in slovensko gospodarstvo nasploh, ter o pogledih vodilnih mož v podjetjih in občinah na Ptujskem na prihodnost v gospodarstvu in podjetništvu, kar je predsednika vlade še posebej zanimalo. Kot je povedal v uvodu, je prišel predvsem zato, da bi poslušal. Srečanje je vodil ptujski župan Miroslav Luci, ki je gostom zaželel prijetno počutje na Ptuju in poudaril, da so z obiskom naše občine prav na dan njenega praznika pokazali posebno pozornost in naklonjenost mestu Ptuju ter našim občanom. Dr. A. Bajuk se ob prihodu v urad župana rokuje s tajnico ptujskega župana Majdo Murko. Andrej Bajuk je na srečanju izrazil prepričanje, da le odgovorna zasebna 'iniciativa lahko ustvari dobro gospodarstvo in več delovnih mest v bodočnosti. Da pa bi ta lahko prosto zadihala, se mora država še nekaj naučiti. Menil je, da mora država veliko bolj prisluhniti vizijam ljudi, ki so v težavah. Ne glede na to, kdo ali katera stranka je vladna, ne glede na razlike v programih, vsakdo se bo v vladi srečeval, kot kažejo izkušnje iz celega sveta, z vprašanjem zaupanja v svoje državljane, v ljudi. Žal je v Sloveniji še prevečkrat tako, da je država prisotna tam, kjer je ni treba, kjer bi pa morala biti, je ni. Ugotovil je, da je pri nas preveč birokracije in da bi država morala tujemu kapitalu bolj na široko odpreti vrata, kajti zakoni so že pripravljeni. Z zasebnim kapitalom bi lahko sofinancirali, recimo, izgradnjo vodovoda, kanalizacije. Ne moremo vedno računati le na državna sredstva. Minister Zagožen je bil pripravljen poslušati pripombe na delo v njegovem ministrstvu. Kot je povedal, bodo v ministrstvu delali do volitev in dopustov pri njih ne bo. Po njegovih besedah mora država ustvariti pogoje, da podjetjem olajša delo in razbremeni gospodarstvo. Pri nas je še vedno 60% gospodarstva v državnih rokah, zato je potrebno nadaljevati proces privatizacije. Po tem srečanju se je čez nekaj ur v Minoritskem Na osrednji slovesnosti na dvorišču Minoritskega samostana samostanu začela osrednja sobotna slovesnosti, na kateri so nastopili violinistka Mojca Menoni iz Ptuja, ki je v lanskem decembru z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je za svoje dosežke prejela dve študentski Prešernovi nagradi ter je članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in komornega tria Mefisto. Spremljal jo je violončelist Martin Sikur iz Kopra, študent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V ušesa poslušalcev sta zasejala čudovite zvoke, privabljene iz violine in violončela. Izbrala sta Clierjev duet za violino in violončelo, op. 39. Mladi, a že priznani igralci Tadej Toš, Vojko Belšak in Gregor Geč so goste sprostili, tudi tiste, ki jih je malo težje, Mladi, nekatere pa do solz nasmejali z odličnimi Srečanje predsednika vlade RS dr. A. Bajuka in ministra za gospodarstvo dr. j. Zagožna z gospodarstveniki in župani s Ptujskega v Mestni hiši na Ptuju. recitacijami odlomkov iz znanih iger komediografa, pisatelja in politika Toneta Partljiča, od zelo poznanega Socialističnega kulaka do sodobnejših: Politika, ljubezen moja, Gospa poslančeva, Štajerc v Ljubljani. Besedila je izbral Samo M. Strelec, direktor Gledališča Ptuj. Za ljubitelje jazza pa so biii tam ptujski jazzisti, glasbena skupina Popperkeg. Tudi letos je slovesnost začel in končal ptujski pihalni orkester, ki je na takšnih prireditvah že dolgo nepogrešljiv. Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj Miroslav Luci, ki je uvodoma povedal: "... Malo je mest kot naše, ki se ponašajo z ohranjeno več kot tri tisoč letno naselbinsko tradicijo, dva tisoč letno kulturno dediščino, več sto let staro stavbno dediščino in okrog sedemstoletno mestno tradicijo. Ptuj ni sivo mesto, ampak je njegova arhitektura zelo izrazita v barvah in oblikah. Lahko se postavi ob bok vsakemu evropskemu mestu, ki slovi po ohranjenem srednjeveškem videzu. Ohranjamo torej nekaj, kar je v svetu cenjena redkost. Bogata arhitekturna in arheološka dediščina je tudi veliko breme in zahteva previdno in odgovorno ravnanje. A odgovornih v državi še vedno nismo uspeli prepričati o specifičnih potrebah starih mest, kot a že priznani igralci Tadej Toš, Vojko Belšak in Gregor Geč so goste sprostili z odličnimi recitacijami. sta še Piran in Škofja Loka, ki na tem področju skupaj s Ptujem orjeta ledino. Zavedamo se, da lahko življenje v mestu ohranimo le, če častitljive stavbe napolnimo z novo vsebino. Samo lepi spomeniki žal sami po sebi še ne privabijo večjega števila obiskovalcev, pa tudi ambicioznih in sposobnih domačinov ne zadržijo ...". V zaključku je posebej poudaril: "... Prihodnost našega mesta je odvisna predvsem od nas, ki tukaj živimo. Vsakdo izmed nas lahko kaj prispeva in pripomore k njegovemu prihodnjemu razcvetu. Vsem službam se zahvaljujem za njihovo javno delo. Zahvaliti se želim tudi vsem občankam in občanom, ki skrbno urejajo svoja imetja, bivališča in okolico, bodisi individualne hiše bodisi stanovanjske bloke, kar daje lep vtis mestu, ki želi biti turistično. Zahvaljujem se za vse pobude in osebno podporo. Prepričan sem, da brez individualne in široke skupne podpore našim programom ne bi bili kos. " V navadi je, da se na dan osrednjega praznovanja občinskega praznika podeli priznanja Mestne občine Ptuj. Tudi letos je spominska priznanja -pečate mesta Ptuja z likom sv. Jurija, plaketi in najvišje priznanje - zlato plaketo podelil župan Miroslav Luci. V imenu Dijaškega doma Ptuj je Zlato plaketo MO Ptuj prejel ravnatelj Matjaž Neudauer. Najvišje priznanje zlato plaketo, ki jo podeljuje mestni svet, je za zasluge v vzgoji in izobraževanje dobil Dijaški dom Ptuj, ki je letos 18. oktobra praznoval I OO-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je izdal zbornik in pripravil stalno razstavo o prelomnih trenutkih te ustanove, ki je ena izmed najstarejših na Slovenskem. Pred 100 leti so na Ptuju slavnostno odprli Dijaški dom Ptuj, imenovan Deutsches Studentheim, in Ferkov muzej ter popolno (nižja gimnazija je bila takrat na Ptuju že tri desetletja) gimnazijo cesarja Franca jožefa. Ustanovitev slednje namreč ne bi bila možna brez dijaškega doma, ki je v gospodarsko in politično nemško usmerjenem mestu služil kot steber nemštva in za slovenske otroke v njem ni bilo prostora. V minulih sto letih je dom deloval na treh mestih: v zgradbi nižje gimnazije v Prešernovi ulici do leta 1980, od 1902. do 1931. leta so v dekliškem internatu Mladika - Madchenheim bivala dekleta meščanske šole, od 1980 leta naprej pa deluje za dijake in osnovnošolske učence v Arbajterjevi 6. V tem šolskem letu v domu biva 126 dijakov in 34 učencev, ki obiskujejo osnovno šolo ali šolo s pri- lagojenim poukom. Razdeljeni so v devet vzgojnih skupin. Veliko učencev in dijakov prihaja iz socialno ogroženih družin. 32 strokovnih in pedagoških delavcev doma se trudi, da zaradi družinskih razmer ne bi bili zaznamovani in jim nudijo vso strokovno pomoč ter podporo pri učenju in vzgoji. Dijaki in učenci iz doma se lahko pohvalijo z zelo visokim šolskim uspehom, kar kaže, da je življenje v domu prijetno, strokovno vodeno in profesionalno organizirano. V imenu Dijaškega doma Ptuj je zlato plaketo prejel ravnatelj Matjaž Neudauer. Plaketi Mestne občine Ptuj sta si prislužila dr. Anton Stres in podjetje Coif invest. Dr. Anton Stres, prvi naslovni škof Ptuja in mariborski pomožni škof, teolog in filozof, se je rodil v kraju Donačka Gora, doktoriral je iz teologije in filozofije. Predava na teološki fakulteti v Ljubljani, je predstojnik inštituta za filozofijo in predsednik komisije pravičnost in mir ter od leta 1997 tudi komisije za ureditev odnosov z državo pri Slovenski škofovski konferenci. Ukvarja se s vprašanji filozofije religije, etike in filozofske teologije. Po njegovi zaslugi je uzakonjen institut ptujske naslovne škofije, mesto Ptuj pa je ponovno uvrstil v evropsko dogajanje na področjih patriotizma, filozofije in teologije. Turistično ponudbo mesta je izjemno obogatilo podjetje Golf invest. Na pretanjen način mu je uspelo umestiti igrišče za golf v nadvse občutljivo okolje naravnih in kulturnih dragocenosti Ptuja in okolice. MO Ptuj se je s podeljeno plaketo podjetju Golf invest zahvalila za uspešno združitev sodobnega načina življenja z naravnim okoljem in kulturno dediščino, kar je težko izpeljati, a se v turizmu zelo obrestuje. Za podjetje Golf invest, ki si je prislužilo Plaketo MO Ptuj, je priznanje prejel direktor Franc Mlakar. Plaketo je prejel direktor Franc Mlakar. S spominskim priznanjem - pečatom mesta Ptuja z likom sv. jurija je župan nagradil Konrada Šmigoca, Alojza Petroviča in Cirila Korparja, dr. med. spec. Konrad Šmigoc vodi družinsko podjetje Moško in žensko modno krojaštvo v Spuhlji, kjer šivajo svečana oblačila in uniforme. Lani je podjetje praznovalo 30-letnico obstoja. Toliko let uspešnega dela je možno le zaradi visoko kakovostnih izdelkov in mojstrskega dela. Enakovredno priznanje si je prislužil galerist Alojz Petrovič, ki je pred petimi leti, po tem ko je postal Spominsko priznanje - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija je župan podelil Konradu Šmigocu. presežni delavec v podjetju Tipo, z lastnim vloženim delom in pomočjo MO Ptuj ter sponzorjev oblikoval Galerijo Drava v kleti stanovanjske hiše, v Vošnjakovi ulici. V petih letih je skoraj vsak mesec gostil ustvarjalce na likovnih področjih, fotografe in zbiralce. Galerija Drava je za naše Enakovredno priznanje si je prislužil galerist Alojz Petrovič. mesto pomembna, saj se je zaradi stalnih razstav oblikoval krog ljubiteljev in poznavalcev likovne umetnosti. S svojim delom širi tudi raven izobrazbe obiskovalcev ter promovira mesto Ptuj. Ciril Korpar, dr. med. spec., se je kot domačin z obrobja Slovenskih goric pred skoraj 40. leti zaposlil v zdravstvenem domu na Ptuju kot zdravnik splošne prakse. Več kot 30 let je skrbel za vse, ki so v tem zavodu potrebovali zdravniško pomoč, in se ob vsakem vremenu napotil na domove bolnikov, gazeč haloško blato ali sneg. Ob tem se ni zapiral v svojo ordinacijo, ampak je aktivno sodeloval pri razvoju ptujskega osnovnega zdravstva. Konec 60. let je skupaj z Ljubo Neudauerjevo, dr. med. spec., začel razvijati zdravstveno varstvo predšolskih otrok, uvajajoč dispanzerske metode dela s poudarkom na preventivi. V začetku sedemdesetih je prevzel naloge direktorja Združenega zdravstvenega doma (ta je združeval osnovno zdravstveno varstvo takratnih ptujske in ormoške občine), da bi tako lažje uresničil svoje zamisli. Posvetil se je organizaciji in izvajanju nujne medicinske pomoči in postavil temelje tej dejavnosti v ZD Ptuj ter ji ostal zvest do odhoda v Zavod za zdravstveno varstvo, ki je v začetku devetdesetih na Ptuju razširil svoje delo. Rezultati njegovega dela puščajo globoke sledi na vseh področjih, ki se jim je posvetil. Milena Turk Foto: Langerholc ŠE TRETJIČ O PTUJSKEM VRTCU BROSURfi: KONČUJEŠ SOLfiNJE... IN KfiJ ZDfiJ? rjih dveh številkah Ptujčana smo lahko prebrali razmišljanja, sodbe, ocene in še kaj o tem, kdo in kako skrbi za najmlajše v naši družbi. Nekako se ne da razbrati, da so to v prvi vrsti dolžni starši in šele nato sedaj ne več "socialistična" družba. O psiholoških posledicah katere koli odločitve v življenju otroka prav gotovo morajo razmišljati starši. V zadnjih letih je bilo na področju predšolske dejavnosti storjenega veliko, saj je zakonodajalec z zakonom zaščitil najvitalnejša področja te dejavnosti. Prav gotovo pa je, upoštevaje pedagoško- psihološke značilnosti predšolskega otroka, predpisal najvišje dopustno število otrok v oddelku in da s takšnim številom morata delati dve odrasli osebi. S pravilniki so se uredili normativi kot pogoj za delo javnih vrtcev, način plačevanja za programe v vrtcu, prostorski pogoji in oprema, vse z namenom, da lahko vrtci omogočijo otroku kakovostno bivanje v vrtcu. V vseh teh spremembah pa ni predvidel poletnih rezervacij (pomeni, da se otroku mora mesto rezervirati točno v določenem vrtcu ali skupini), kot poseben način dela, ampak je v pripravljeni metodologiji predvidel, da mora vrtec v ceno programa vračunati tudi poletni izpis otrok, kar pomeni, da je cena nekoliko višja in da starši plačajo v enajstih mesecih celoletno delo. Vse spremembe zahtevajo predvsem drugačno vrednost dela vrtcev in postopno spreminjanje cen programov. Ti bi se morali spreminjati kot posledica predpisanih sprememb, tako pa se žal spreminjajo le kot posledica rasti življenjskih stroškov. Tako so se tudi cene programov v vrtcu Ptuj s I. majem 2000 dvignile, vendar ne za 42,88%, ampak za 13%. Zaradi različne strukture cene in normativov je dvig cene za posamezen program različen. Da cene niso še višje za vse programe, je cena preračunana na dvanajst mesecev življenja in dela vrtca ob polnem številu otrok v oddelku. Za tako odločitev smo se opredelili zato, ker večina zaposlenih nima možnosti izpisati otroka iz vrtca za čas počitnic, ampak imajo to možnost le nekateri zaposleni. Kljub vsemu pa smo mnenja, da je prav, da tem staršem omogočimo rezervacije v času počitnic, pa četudi je to le po polovični ceni. Ravnanje vrtca je torej posledica takšne odločitve in ne opustitve razmišljanja o otrocih. Starši se sami odločijo, ali bo otrok v vrtcu ali ga bodo izpisali, kar jim je tudi omogočeno. V trenutku izpisa je otrok izbrisan iz evidenc zavoda. Ob ponovni vlogi za vzgojo in varstvo pa je v enakovrednem položaju z vsemi, tudi novimi prosilci. Če pa nekdo uveljavlja rezervacijo - pomeni, da se otroku mora mesto rezervirati točno v določenem vrtcu ali skupini - je to storitev za celo leto. Otrok ostane varovanec zavoda in je tudi prav, da za to željo nekaj prispeva. K temu prispevku mu družba, če ima sredstva, lahko pomaga ali pa tudi ne. Nihče ne trdi ali se posebej ponaša s katero koli pomočjo staršem ali višino te pomoči. Trenutne finančne možnosti občinskega proračuna omogočajo pokrivanje poletnih rezervacij v višini 50% običajnega prispevka staršev. V vrtcu Ptuj so starši uveljavljali poletne rezervacije za 161 otrok od skupno 1100 otrok. Veliko takšnih in podobnih situacij bi bilo potrebno vračunati v cene storitev, vendar postopoma, kot bo omogočala finančna situacija v družbi. Poletne rezervacije so plod nekajletnih prizadevanj, da se vendarle prisluhne tistim staršem, ki lahko zadržijo otroka doma v času počitnic. Višina prispevka občine pa je odvisna od sredstev, ki jih ima na razpolago. Kljub vsemu je le malo občin v Sloveniji, ki poletne rezervacije sploh upoštevajo. Božena Bratuša, ravnateljica JVVZ Vrtec Ptuj V •ta 1996 smo v sodelovanju s šolskimi /svetovalnimi službami v Šolskem centru tuj izvedli anketo, s katero smo med drugim želeli izvedeti, katerih informacij si mladi želijo oziroma katere jih najbolj zanimajo. V anketi je sodelovalo 468 dijakov. Kar 22 odstotkov dijakov (to je bil najvišji odstotek od vseh ponujenih možnostih v vprašalniku) je izrazilo potrebo po informacijah s področja zaposlovanja, kar kaže, da zaposlitev mladi generaciji danes predstavlja največji problem. Po štirih letih nič ne kaže, da se je stanje kaj bistveno popravilo. Podatki, s katerimi razpolaga Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ne vlivajo mladim in njihovim staršem prevelikega optimizma. Na področju Upravne enote Ptuj je bilo maja 2000 po njihovih podatkih 4993 brezposelnih oseb. Od tega je 23,6 odstotka mlajših od 26 let (to je 1 i 78 mladih). V letošnjem juliju je bilo v MO Ptuj brezposelnih 1972 oseb. Od tega je kar 770 takih, ki so stari do 34 let. Z namenom, da bi mladim in njihovim staršem vsaj malo olajšali pot pri iskanju potrebnih informacij s področij zaposlovanja, zavarovanja ter pravic iz socialnega varstva, smo se odtočili, da izdamo brošuro z naslovom Končuješ šolanje ... in kaj zdaj7 Brošura je rezultat skupnega dela Mladinskega centra Celje, Mladinskega centra Brežice in Centra interesnih dejavnosti Ptuj (CID Ptuj). Koordinacijo projekta je izpeljal Informacijsko raziskovalni center Celje. Zloženka je izšla v 6000 izvodih. S strani Ptuja sta projekt omogočila Mestna občina Ptuj in Klub ptujskih študentov. Cre za prvo tovrstno zloženko, ki je namenjena mladim. Namenjena je predvsem tistim, ki so letos zaključili šolanje in bodo s šolanjem nadaljevali ali pa so iz kakršnega koii razloga izpadli iz sistema šolanja. Vsebuje naslednje informacije: • podatke o možnih virih štipendij, • kako se prijaviš v evidenco brezposelnih oseb, • kako pridobiš delovno knjižico, • kako si urediš osnovno zdravstveno zavarovanje, • o virih, ki dajejo podatke o prostih delovnih mestih, • kaj je potrebno upoštevati pred sklenitvijo delovnega razmerja (delovna pogodba, oblike delovnih razmerij...), • o pomoči Zavoda za zaposlovanje oz. Urada za delo pri iskanju zaposlitve, • o možnostih in postopkih za samozaposlitev, • o možnostih zaposlitve mladih kmetovalcev, • o pravicah do denarnega in otroškega dodatka, • o možnostih dolgoročnega zdravstvenega zavarovanja. Vse naštete informacije so v brošuri podrobneje opisane. Ob koncu so navedeni koristni naslovi in telefonske številke, na katere se je priporočljivo obrniti, preden se odločimo urejati kakšno zadevo. S tem se izognemo vrstam in nepotrebnemu tavanju od vrat do vrat. Vsekakor je brošura eden izmed prvih korakov CID pri zagotavljanju brezplačnih informacij za mlade. Lahko je tudi dober vodnik po labirintu informacij - za starše. Brošuro lahko dobite na CID Ptuj vsak deiovni dan med 8. in 11. uro. Pokličete nas lahko na tel.: 02/780 55 40. Želeli bi se zahvatiti ZRS Bistra Ptuj, Centru za socialno delo Ptuj, Upravni enoti Ptuj, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Izpostavi Ptuj, ter Zavodu RS za zaposlovanje, Območni službi Ptuj, Uradu za delo Ptuj, ki so nas v fazi nastajanja projekta podprli s potrebnimi informacijami oz. podatki. INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA MLADE Projekt brošure je eden izmed načrtovanih projektov Informativno svetovalnega centra za mlade v okviru CID Ptuj. CID Ptuj je čian Mladinskega informativno svetovalnega središča Slovenije (MISSS), ki povezuje v mrežo lokalne mladinske informativno svetovalne centre oz. točke. MISSS deluje od leta i 995. Več o MISSS je mogoče izvedeti na njihovi spletni strani: www.z-misss.si. Preko MISSS se vključujemo tudi v ERYICA - Evropsko združenje mladinskih informativnih in svetovalnih centrov. ERYICA je lani postala svetovalni organ Sveta Evrope na področju informiranja in svetovanja za mlade, kar nedvomno kaže na pomen, ki ga evropske politične strukture pripisujejo delu z mladimi. S posrednim članstvom v ERYICA se nam odpirajo možnosti za izmenjavo informacij, strokovnjakov in študentov s podobnimi centri v Evropi. Informacije za mlade pridobivajo na veljavi, saj se tega področja organizacije za mlade v Sloveniji lotevajo vedno bolj organizirano in profesionalno. V zahodnem delu Evrope je delo za mlade že nekaj desetletij zelo razvito, predvsem pa profesionalno, kar pomeni, da je tudi ustrezno kadrovsko in finančno urejeno. KONČUJEŠ SOLANJE...IN KAJ ZDAJ? jH nadaljuješ študij 4 se samozaposliš 4J) se zaposliš £ prijaviš se v evidenco brezposelnih oseb Izogni se telefonu, čakanju v dolgi vrsti, prelistaj brošuro, ker v njej najdeš vse tebi koristne informacije! info d Dejansko se je področje informiranja in svetovanja za mladino začelo organizirano razvijati z ustanovitvijo MISSS v letu 1995. MISSS je bil ustanovljen na osnov izdelanega Koncepta informiranja in svetovanja za mlade v Sloveniji. Izdelal ga je Urad RS za mladino v sodelovanju s Mladinskim svetom Slovenije. Koncept temelji na naslednjih pravnih virih: Ustava Republike Slovenije (1992), Konvencija ZN o varstvu človekovih pravic (1994), Konvencija ZN o otrokovih pravicah (1990) ter Priporočilo št. R (90) odbora ministrov Sveta Evrope. Kako pomembno je področje informiranja in svetovanja za mlade, je razvidno iz Priporočila odbora ministrov Sveta Evrope: .. miadi imajo pravico do popolnih, vsestranskih informacij in svetovanja o vseh problemih zato, da bodo imeli popolno svobodo izbire brez kakršnega kol razlikovanja, ideoloških in drugih vplivov. ... na ta način bi vsestranske informacije in svetovanje pomagale pri spodbujanju samostojnosti mladih. " Z našim članstvom v MISSS in ERYICA moramo pri informiranju in svetovanju mladih upoštevati smernice, ki so zapisane v EVROPSKI LISTINI O INFORMIRANJU IN SVETOVANJU ZA MLADE. Skrb za otroke in mladino je primarna skrb staršev, vendar mora biti tudi skrb lokalne skupnosti. Jurij Šarman, direktor CIC SPOROČILO ZfS PTUJSKO JfiVNOST OB TEDNU OTROKfl aštvo prijateljev mladine Ptuj je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo v dobro otrok, mladostnikov, staršev in družin, je nevladna humanitarna ^organizacija, ki si prizadeva delovati v javno dobro. Temeljni cilj delovanja našega društva je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin v našem okolju, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic na osnovi Ustave Republike Slovenije, Deklaracije o človekovih pravicah, Konvencije o otrokovih pravicah in drugih dokumentov, ki zadevajo otroke, mladostnike in družine. Ob letošnjem tednu otroka, ki bo trajal od 2. do 8. oktobra, želimo ptujski javnosti posredovati sporočilo o dveh problemih, ki zadevata področje in smotre našega delovanja, in dodajamo dve obvestili. 1. Naše društvo že od leta 1990 opozarja na problematiko otroških igrišč in drugih prostorov za otroke in mladino v našem mestu. Po vsaki akciji nadlegovanja mestnih oblasti smo dosegli kakšno pleskanje in namestitev posameznih novih igral na igrišča, pri čemer smo ugotovili, da pristojne službe nimajo izdelane strategije ravnanja z igrišči, niti o rednem vzdrževanju niti o načrtnem razvoju. Ceneje in manj naporno je torej od časa do časa popustiti pritisku civilne družbe. Člani DPM Ptuj s čekom za 197.000 tolarjev, zbranim kot prispevek za ureditev sodobnega in varnega igrišča v Ljudskem vrtu. Foto Langerholc Problematiko otroških igrišč je obravnaval tudi otroški parlament, ki je s svojimi stališči novembra 1996 seznanil mestni svet. Otroci so med drugim zahtevali ureditev vsaj enega sodobnega in varnega otroškega igrišča na Ptuju, še posebej ko sta se zmanjšala obseg in varnost igrišča v mestnem parku po ureditvi nadvoza. Mestni svet je obljubil podporo v okviru svojih pristojnosti. Naše društvo je na osnovi zahteve otrok z dražbo umetniških del zbralo nekaj potrebnih sredstev za ureditev dobrega otroškega igrišča v Ljudskem vrtu, ki je najbolj priljubljeno zbirališče mladih družin y našem mestu. Ob letošnjem tednu otroka torej naše društvo izjavlja, da iščemo mestno oblast, ki bo znala naš zbrani denar uporabiti za dosego skupno zastavljenega cilja. Na fotografiji je naše članstvo skupaj s čekom za 197.000 tolarjev. Denar smo pripravljeni takoj izročiti odgovorni osebi Mestne občine Ptuj, ki bi prevzela odgovornost za ureditev sodobnega in varnega igrišča v Ljudskem vrtu do 1. oktobra 2001. 2. Največji projekt za otroke, ki ga tradicionalno izvaja naše društvo v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, je Veseli december. Namenjen je najširši javnosti in je za vse otroke brezplačen. Od leta 1994 je potekal v obliki vrste različnih gostujočih predstav poklicnih ustvarjalcev v našem gledališču, združen s prihodom dedka Mraza, Snežne kraljice, palčkov in drugega spremstva ter simboličnim obdarovanjem. Lani si je 18 predstav ogledalo približno 3800 gledalcev. Projekt je v veliki meri financirala Mestna občina Ptuj, vse predstave pa so odkupila ptujska podjetja, ki so prispevala tudi večino daril (jabolka, preste, balone, bombone in podobno) ter ognjemet ob zaključku prireditev. Pri obravnavi predloga proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2000 je bilo, kot smo prebrali v "Ptujčanu", v razpravi mestnega sveta rečeno, da predstavlja naša oblika Veselega decembra "nadstandard", ki mu bo svet namesto lanskih 2.554.000 tolarjev letos namenil le 774.000 tolarjev (manj kot 30 odstotkov lanskih sredstev). Društvo prijateljev mladine Ptuj jemlje odločitev mestnega sveta na znanje in se ob tem iskreno zahvaljuje za dosedanje zaupanje pri izvajanju projekta z željo, da bo svet našel dobrega izvajalca letošnjega Veselega decembra. Ptujskim otrokom in njihovim staršem se zahvaljujemo za mnoge izrečene pohvale in čestitke, pa tudi kritike, in jih hkrati prosimo za razumevanje. Naše društvo z načrtovanimi sredstvi namreč ne bo začelo projekta, vrednega preko 4 milijone tolarjev, saj bi bilo to zelo neodgovorno. Naše stališče je tudi, da si ptujski otroci zaslužijo pravljično lep december, v katerem igra bistveno vlogo čarobno vzdušje ob uživanju kulturnega dogodka v estetskem okolju in ne predvsem sprejemanje daril, še posebej ne plastičnih vrečk v zatohlih telovadnicah in krajevnih dvoranicah. 3. S ponosom sporočamo, da je v okviru našega društva začela delovati skupina svetovalcev nacionalne mreže TOM telefona. TOM telefon je namenjen otrokom in mladostnikom v stiski in deluje vsak dan od 12. do 20. ure na brezplačni telefonski liniji 080 1234. TOM telefon pokriva vso Slovenijo, skupine svetovalcev pa delujejo po vsem terenu izmenično. Ob tem se zahvaljujemo Mestni občini Ptuj, ki je podprla delovanje ptujske skupine. 4. Naše društvo vabi vse, ki se čutite kakor koli povezane z našimi cilji, da se nam pridružite. Naš sedež je nad mestno hranilnico, tajništvo je odprto vsak delovni dan med 8. in 14. uro. Veseli bomo, če nas boste poklicali po telefonu 02/774 278 ali 031/545 361. Člani DPM Ptuj Trstenjakova 9, PTUJ tel.: (02) 771-600-1 je odprta: od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00 v soboto od 7.00 do 14.00 DEŽURSTVO: OKTOBER: od 9. do konca meseca NOVEMBER: od 1. do S. in od 13. do konca meseca Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in v času praznikov (31. oktober in 1. november) pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. ZA VAS SO DEŽURNI Lekarna TOP-lek, tel.: (02) 7878-490 (1) Potrčeva 23, PTUj faks: (02) 7878-492 je odprta: »od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 »v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO: OKTOBER: petek (6. oktober): 20.-7. ure, sobota (7. oktober): 14.-7. ure, nedelja (8. oktober): 24 ur Dežurstvo končamo 9. oktobra ob 7. uri. NOVEMBER: pon. (6. nov.): 20.-7. ure, torek (7. nov.): 20.-7. ure, četrtek (9. nov.): 20.-7. ure, sobota (11. nov): 14.-7. ure, sreda (8. nov.): 20.-7. ure, petek (10. nov.): 20.-7. ure, nedelja (12. nov.): 24 ur Dežurstvo končamo 13. novembra ob 7. uri. Potrčeva 23, PTUJ OKOLJE MESTNA ČETRT JEZEROZBORA OBČANOV ODLAGALIŠČE KOMUNALNIM ODPADKOV V G Al KAM? /a pisno pobudo sveta Mestne četrti Jezero je župan Mestne občine Ptuj sklical zbor občanov, /—\ /I ki je potekal v petek zvečer, 8. septembra, v Gasilskem domu Spuhlja. Na zboru je bila predi'' I'stavljena problematika reševanja komunalnih odpadkov v jami Gajke z željo, da se za takšen poseg v okolje izvede kar najširša javna razprava, kot je v pozdravnem govoru povedala predsednica sveta Mestne četrti jezero M. Cvetko. Zbora se je udeležilo 113 občanov - volivcev z območja sklica zbora občanov, kar je 5,8% vseh volivcev v Mestni četrti jezero. Uvodoma je župan zbor seznanil z dosedanjimi aktivnostmi, ki jih je vodila Mestna občina Ptuj pri reševanju lokacije odlagališča komunalnih odpadkov. Na osnovi študije Regijskega centra za ravnanje z odpadki Sp. Podravje (prostorska in tehnična analiza lokacij) iz leta 1999 so predvidene štiri lokacije: Globoka graba, Krčevina, Spuhlja in janežovci. D. Ignjatovič, soavtorica študije, je predstavila lokacijo Gajke. Lokacija Gajke leži vzhodno od obstoječega odlagališča Brstje. To je opuščena gramoznica v stičišču cest Ptuj-Dornava in Spuhlja-Dornava na Ptujskem polju. V njeni neposredni okolici so kmetijske površine. Lokacija gramoznice je degradirano območje, potrebno sanacije. Pri tej lokaciji so ugodne bližina centra nastanka odpadkov in možnost uporabe obstoječega reciklažnega dvorišča ter enostavna navezava na vso komunalno in cestno infrastrukturo, neugodna pa sta talna podlaga in predvsem nahajališče zalog podtalnice pod območjem lokacije. Z uporabo moderne tehnologije je deponija lahko ekološko varna. Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Slovenskega ekološkega gibanja in Fakultete za organizacijske vede Kranj (dr. j. Zore, K. Lipič, dr. D. Vuk) so poudarili, da je v svetu in tudi pri nas uveljavljeno odlaganja komunalnih odpadkov z doslednim upoštevanjem selektivnega zbiranja odpadkov. Tako na deponijo pride le "ostanek ostanka odpadkov". Leta 1998 je Slovenija sprejela strateške usmeritve, kaj početi z odpadki (zmanjšati odpadke, selektivno zbiranje, sekundarne surovine, reciklaža, sežiganje ...). Slovenska zakonodaja sledi evropski. Glede na slovensko približevanje Evropi možnosti, da gradnja ne bi potekala po zakonodaji, dejansko ni. Če bo do gradnje deponije na tem območju prišlo, bo to regijska deponija. M. Cvetko, predsednica sveta Mestne četrti jezero, je predstavila seznam zahtev, ki jih je pripravil svet Mestne četrti jezero v razširjeni sestavi in bi jih moral investitor realizirati, da jamo v Gajkah spremeni v urejeno odlagališče komunalnih odpadkov. Zahtevek je vreden I, I milijarde tolarjev. V razpravi so sodelovali številni občani (15). Dvomili so v gradnjo ekoloških objektov, med katere sodi tudi deponija, v stroko in imeli pomisleke, ali bo objekt resnično ekološko varen. Predvsem pa, ali se ne bodo srečevali s smradom in drugimi negativnimi posledicami takšne gradnje. Posamezni razpravljala (Rižner, Meglič, Brglez, Kokol, Cvetko ...) so navrgli vrsto argumentov za deponijo v Gajkah, drugi (Kolarič, Hojker, Bolcar, Popošek ...) proti njej. Na koncu je zbor občanov z večino glasov (9 proti) sprejel zaključke: 0 Pogajalska skupina, ki jo sestavljajo člani sveta Mestne četrti jezero v že razširjeni sestavi, se še razširi. 0 Pogajalska skupina se bo dogovarja z Mestno občino Ptuj o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z lokacijo Gajke. 0 Do nadaljnjega se še ne začnejo raziskovanja in meritve za deponijo v Gajkah. Kljub temu, da na zboru ni prišlo do pričakovanega sklepa za lokacijo in za začetek raziskovanj ter meritev za deponijo v Gajkah, so občani razmišljali in odločili modro, že kar evropsko. Z imenovanjem dodatnih članov v komisijo, ki se bo skupaj s svetom četrti jezero dogovarjala o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z lokacijo Gajke, so pokazali, da se zavedajo odgovornosti do problematike. Želijo sodelovati in dobiti plačilo stroškov za onesnaževanje. Ni jih zgrabil sindrom NIMBY ("Smeti kamorkoli, le ne na moje dvorišče!"). Še več, njihova odločitev je že del sodobne zakonodaje varstva okolja v razvitem svetu, ki je zasnovana predvsem na treh načelih: načelu sodelovanja, načelu odgovornosti in načelu plačila stroškov za onesnaževanje. Označuje se s kratico PPP (Polluter Pays Principle). Da bo lokacija, kjer koli bo, morala biti ekološko varna, bo poskrbela okoljevarstvena zakonodaja. Najpomembnejši doslej že veljavni zakoni, ki urejajo varstvo okolja v Sloveniji, so: Zakon o varstvu okolja, Zakon o varstvu zraka, Zakon o vodah, Zakon o varstvu pred hrupom ter Zakon o ravnanju z odpadki. V pripravi so podzakonski akti, ki so usklajeni s sodobno zakonodajo varstva okolja v razvitem svetu. Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 ureja sistem varstva okolja z vsemi njegovimi elementi in njihovimi medsebojnimi povezavami. V splošnih določbah so pojasnjeni namen, sistem urejanja in cilji varstva okolja. V temeljnih načelih pa je opredeljenih deset načel, ki jih navajamo v smiselno skrajšani obliki. Ta so: m načelo celovitosti v sistemu varstva okolja in razumevanja dejstva, da lahko te probleme rešujemo le s celovito obravnavo; 0 načelo sodelovanja, pri čemer ima povzročiteljeva pobuda za zmanjšano obremenjenost okolja ob enakih učinkih prednost pred institucionalnim urejanjem; 0 načelo preventive, ki uvaja načrtovanje in izvajanje posegov, tako da se okolje čim manj spremeni; to dosežemo z zmanjšano porabo snovi in energije, z upoštevanjem nadomestitve, recikliranja in regeneriranja, pa tudi tako, da preprečimo in omejimo obremenitev okolja že pri izvoru nastanka; TABOR DRAVA 2000 0 načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve, pri čemer je le-ta kazensko in odškodninsko odgovoren; 0 načelo plačila za obremenjevanje, ki skuša s plačilom stroškov varstva okolja vzpostaviti takšen ekonomski sistem, ki ne bo uničeval narave; 0 načelo obveznega zavarovanja, kar pomeni, da se mora povzročitelj tveganja zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči z ekološko nesrečo; 0 načelo obveznega subsidiarnega ukrepanja, ko morata republika ali lokalna skupnost odpraviti posledice obremenjenega okolja in kriti stroške za odpravo posledic, ki jih ni mogoče pripisati znanim povzročiteljem; 0 načelo spodbujanja z ukrepi republiške ali lokalne skupnosti, s katerim se uresničuje načelo preventive pri zmanjševanju obremenjevanja okolja; 0 načelo javnosti, kar pomeni, da morajo o stanju in spremembah v okolju obveščati javnost tako državni organi in organi lokalne skupnosti kot tudi vse osebe, ki pri opravljanju poslovne dejavnosti obremenjujejo okolje; 0 načelo varstva pravic, kar pomeni, da mora pri odločanju o posegu v okolje in med njegovim trajanjem vsakdo ukrepati, kot je predpisano, ne da bi zato zahteval kakršno koli nadomestilo. P. S. Ekološka: 'Janez, kaj praviš, ali ni to grdo, da ljudje plastične vrečke mečejo kar na tla?" "Da, to res ni lepo. jaz zmeraj stlačim vrečko v najbližji pisemski nabiralnik in tako je okolje čisto. " Jože MAUČEC JE MOČNO ONESNAŽENO REKO DRAVO ŠE MOGOČE REŠITI? Ji so z raziskavami ugotavljali, da je Drava v tretjem kakovostnem razredu, da éa ji je z drugačnim odnosom vendarle mogoče dati novo življenje. r juliju je pod okriljem raziskovalnega društva Zlatovranka in pod vodstvom doc. dr jelke Donlagič in mag. Vanje Kokot potekal raziskovalni tabor z naslovom Drava 2000. Vsebinska zasnova raziskovalnega tabora, v katerem so sodelovali učenci, dijaki in študentje, je bila ugotavljanje stanja reke Drave na njenem toku od meje z Avstrijo do Ptujskega jezera. Poseben poudarek smo letos namenili vzgoji samega kot naslednjih raziskovalnih taborov, udeležencev predvsem na področju ekologije Udeleženci tabora so sklenili, da reka Drava še rečnih voda. Tako so se udeleženci seznanili z vedno sodi v 3. razred onesnaženosti in da je najbolj običajnimi ekološkimi kazalci, ki jih zasledimo v vodah, od klasičnih fizikalno-kemijskih do oksidacijskih. Razen teoretičnih osnov so pridobili tudi temeljne veščine za določanje najbolj osnovnih kazalcev Bolj zapletene raziskave so potekale v laboratoriju, meritve pa so izvajali zato posebej usposobljeni zunanji sodelavci. Dobljene vrednosti so udeleženci tabora tudi ocenjevali: presodili so dejansko kakovost reke, analizirali posamezne vplive na kakovost ter napisali poročilo, ki vsebuje tudi idejne rešitve problema reke ter smernice za nadaljnje delo, tako društva Drava ponuja obilico možnosti za turizem. nujno potrebno začeti z aktivnostmi, ki bi omogočile kakovostni premik k 2. kakovostnemu razredu. Zato so predlagali nadaljnje delo pri trajnem spremljanju kakovosti reke na omenjenem območju ter predvsem aktivnosti, ki bi že kratkoročno vodile do 2. kakovostnega razreda. Tako bi raziskovalni tabor, ki postaja tradicionalen, nedvomno veliko prispeval k izboljšanju življenja ob Dravi. To pa je v interesu nas vseh, še posebej mlade generacije, ki se problemov močno zaveda. Milan Krajnc Pavlica AKCIJA POMAGAJTE UREDITI NEUREJENO 'Uho zori, počasi in z leti, a kamor • greš, vse poti je treba na novo začeti ...jev svoji Pesmi o zvezdah napisal Tone Pavček. S temi verzi sem začel neke vrste opravičilo. Kajti v pretekli številki sem za danes obljubil že idejne osnutke (skice), kako Podprto obzidje Grajene ob Domino centru urediti Grajeno. Vidite lahko le fotografijo, kako obrobje Grajene propada. Žal moj fotoaparat ni ujel nič lepega in vzpodbude vrednega. V poletnih mesecih je v uredništvo prispelo več predlogov, GOVORITE GLASNO kako urediti sprehajalno pot ob Grajeni, vendar so se predlogi že začeli ponavljati, nihče pa ni ponudil konkretne možnosti. Zanimiv je bil predvsem predlog absolventke krajinske arhitekture, ki je celo predlagala, da bi bila to zanimiva tema za diplomsko nalogo. Odpravil sem se do nekaterih arhitektov, ki so bili zainteresirani za sodelovanje, in to prostovoljno, če bi ta projekt v resnici zaživel. Ugotovil sem, da je kar veliko Ptujčanov pripravljenih prostovoljno pomagati pri različnih dejavnostih, le da se Ptuj "že enkrat uredi”. Edina prava ustanova za urejanje vodnih in obvodnih površin na Ptuju je Drava, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, ki pa že ima narejene načrte za "prenovo" Grajene. Od takrat, ko so se ti načrti pripravljali, je vendarle prišlo do nekaterih sprememb. Zaradi dopustov žal nisem mogel pregledati teh načrtov. Pravzaprav so opozorila o (ne)urejenosti Grajene dvignila kar nekaj prahu oz. spomnila na že izdelane predloge. Izvedel sem, da so učenci v okviru akcije GIBANjE: ZNANOST MLADINI naredili raziskovalno nalogo o Grajeni. Poleg že omenjenih načrtov o urejenosti Grajene so predstavniki stranke Zelenih predstavili še program urejenosti Ptuja, v katerega je vključena tudi Grajena. In zakaj ni nič iz vsega tega, se boste vprašali? Nekdo bi dejal, da se pri denarju vse ustavi. Tega pa daje mestna občina, ja, morda ima prav, vendar vse ni odvisno le od denarja. Pomembna je predvsem dobra volja, ki pa jo Ptujčani imamo, saj radi živimo v urejenem okolju. Ge bi vsak urejal le svojo okolico, mestni občini ne bi bilo potrebno vlagati veliko denarja zato, ker nekdo ne opravi svojega dela. Kljub temu da v tem zapisu ne ponujam konkretnih rešitev, pa smo naredili veliko že s tem, ko smo opozorili na problem, saj je težava ravno v pomanjkanju informacij. Če vzamemo kar primer Grajene; iz zapisanega lahko razberete, da je že bilo veliko narejenega, vendar se nič ne vidi. Informacije in raziskave niso bile povezane in je vse ostalo v predalih. Zato GOVORITE GLASNO, da vas bodo vsi slišali, opozarjajte na napake, na nered, kajti le tako bodo o težavah slišala prava ušesa. Morda že o tem zapisu na bližnjih volitvah. Če sem že začel s Pavčkom, bom z njim tudi zaključil... Tako živimo ljudje. Vsak zase krmari k pogrebu. Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu. Fotografija in besedilo: Milan Krajnc Pavlica ŠPORT PTUJ V ZNAMENJU KOLESARJEV Je doživel spektakel. Pa ne na nogometnem stadionu ob Ormoški, kot je v zadnjih letih n čaj, temveč po mestnih in okoliških ulicah najstarejšega slovenskega mesta. Prizadevni delavci kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so 2. in 3. septembra pripravili tri dirke z mednarodno udeležbo. V soboto sta bili dirki kriterij slovenskih mest in dirka dečkov za memorial Mitje Plavčaka, v nedeljo pa še dirka za veliko nagrado Perutnine Ptuj, ki je štela tudi za 7. memorial Janeza Puha. Da so ptujski ljubitelji športa željni kakovostnih prireditev, je bilo opaziti že nekaj dni pred kolesarskim dogodkom. Gledalci so očitno začutili, da jim bodo zvezdniki ekip priredili izjemno predstavo. In niso se zmotili. Kakšen boj! Sobotni krožni dirki na 700 metrov dolgi progi, ki sta potekali v nočnih urah, je ves čas spremljal dež. Najprej so tekmovali dečki za memorial Mitje Plavčaka, v posameznih kategorijah pa so zmagali Blaž Furdi (Krka Telekom), Gorazd Bauer (Branik) in Simon Špilak (Tropovci). Med mlajšimi mladinci je premočno slavil Leon Makarovič (HIT Casino), med starejšimi mladinci je zmagal jure Zrimšek (Krka Telekom). Najbolj zanimiva je bila dirka članov, ki so vozili 60 krogov oziroma 42 kilometrov. Kriterij slovenskih mest je minil v znamenju domačih kolesarjev Perutnine in ljubljansko-ptujske ekipe PP&RR. Spust članov na nedeljski dirki, foto: Kosi. Matej Marin je v središču Ptuja zbral 55 točk, 12 več od Ljubljančana Boruta Božiča. Mitja Mahorič se je moral zadovoljiti s tretjim mestom in izkupičkom 32 točk. "Zelo sem vesel zmage, čeprav sem jo potihoma tudi pričakoval. Hvala Mitji, da mi je pomagal v odločilnih trenutkih, " je po dirki povedal 20-letni Matej Marin. Po dežju posije sonce. Sončni žarki so v nedeljo obsijali Ptuj, po mrki soboti pa je kolesarsko nadaljevanje raztegnilo obraz Reneja Glavnika v širok nasmeh. Ptujski kolesarski praznik za VN Perutnine, dirka je štela tudi za 7. memorial janeza Puha, je minil v znamenju veterana Sandija Papeža, ki je po nekajletni suši spet okusil slast zmage. Klasična cestna dirka je bila kakovostna, saj je bila živahna od starta do cilja. V konkurenci 82 kolesarjev je štiri kroge pred ciljem v ospredje pripeljalo 25 najbolj vzdržljivih. Do odločilnega napada četverke, v kateri so bili Sandi Papež, Boštjan Mervar, Matej Gnezda (PPkRR) in hrvaški reprezentant v Krki Telekomu Masimo Demarin, pa je prišlo dva kroga pred ciljem. Izkušena Novomeščana seveda nista imela težkega dela z mlajšima članoma, ki sta se morala zadovoljiti s 1. (Gnezda) in 2. mestom (Demarin) v konkurenci do 23 let. Papež in Mervar sta v zadnjem krogu silovito potegnila, tako da sta pripeljala v cilj 40 sekund pred tekmecema. V konkurenci starejših mladincev je, tako kot tudi v kriteriju, gladko zmagal trenutno najboljši mladinec jure Zrimšek. Novomeščan je v finišu v sprintu ugnal Novogoričana Tineta Koglota. Pri mlajših mladincih je bil v šprintu enajsterice nepričakovano najmočnejši Vipavčan Denis Inamo (Yoviland). Ptujčani z direktorjem in očetom ptujskega kolesarskega športa Renejem Glavnikom so odlično pripravili zahteven dvodnevni spored. "Imamo tradicijo in izkušnje na področju organizacije, tako da pri tem ni bilo večjih težav. Bolj me skrbi zaokrožiti finančno plat, saj kakovostne dirke veliko stanejo. V Ptuju bi radi našo dirko spravili v najvišjo možno kategorijo. Prepričan sem, da enako načrtujejo tudi v Kranju in Novem mestu. Da ne pozabimo obiskovalcev, ki so znali oceniti in nagraditi izjemno bojevitost in požrtvovalnost vseh sodelujočih kolesarjev, " z zadovoljstvom ugotavlja Rene Glavnik. Ivo Kornik Direktor dirke Rene Glavnik, foto: Kosi. GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE - RAZNO GLEDALIŠČE PTUJ PRIPOROČAMO PREDSTAVE za otroke ^ottober - Lutkovno gledališče TRI iz Kranja: FIDL- FAD ii 12. in 13-oktober-ANA IN KRALJ, ki je padel iz pravljice i7 1 g, in 19. oktober-Lutkovno gledališče Maribor: ŠKRAT KUZMA PREDSTAVE ZA MLADINO , 6 9. 7 0., 25. in 26. oktober TA PRESNETA LJUBEZEN Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Nova telefonska št.: 062 749 32 50 Faks: (062) 785 900 E-mail: Gledalisce.Ptuj@guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~mbgptuj Prireditve v Gledališču Ptuj v mesecu oktobru predstave za odrasle SMESSE avtorica in izvajalka Romane Ercegovič 16. oktober - TRIKO 23. oktoöer- MAW™,*- »’ GOSTOVANJA PO SLOVENIJI 20. oktober - MARJETKA, s r. dve gostovanji v Lendavl 26 oktober - LJUBEZENSKA PISMA - gostovanje v Idriji RAZSTAVIŠČE V MESTNI HIŠI V petek, 6. oktobra, ob 12. uri bo otvoritev razstave Vesne Kolarič iz Grajene. Avtorica razstave je učiteljica, zaposlena na OŠ Breg. Razstavljena dela so delček iz njenega bogatega repertuarja in obsegajo kolažno grafiko, olja s tehniko dletenja, poslikave s prsti, plastenje barv... VABLJENI! ŠPORTNI ZAVOD PTUj ZASEDENOST ŠPORTNE DVORANE "CENTER" za tekme, tekmovanja in prireditve Sobota, 7.10.2000 17.00 Rokomet, tekma ŽRK Ptuj - kadetinje Sobota, 14.10.2000 do 14.00 judo - 7. liga - JK Drava 15.00 Rokomet, tekma MRK Drava, kadeti 17.00 Rokomet, tekma MRK Drava, člani 19.30 Odbojka, 1. DOL, članice -ŽOK Elektrologistika Ptuj Nedelja, IS.10.2000 11.00 Rokomet, MRK Drava - st. dečki, tekma 9.00-13.00 Odbojka, kvalifikacije Sobota, 21.10.2000 16.00; 17.00 Rokomet, tekma- ŽRK Ptuj, kadetinje Sobota, 28.10.2000 14.00; 15.00 Rokomet, tekma- ŽRK Ptuj, kadetinje 17.00 Rokomet, tekma -ŽRK Ptuj, člani 19.30 Odbojka, 1. DOL(ž), tekma - ŽOK Elektrologistika Nedelja, 29.10.2000 11.00 Rokomet, tekma, MRK Drava - st. dečki ZASEDENOST ŠPORTNE DVORANE "MLADIKA" za tekme, tekmovanja in prireditve Sobota, 7.10.2000 19.00 Košarka, tekma; KK Ptuj - člani Sobota, 14.10.2000 10.00 Košarka, tekma; KK Ptuj - kadeti 15.00-20.00 judo-1. liga Sobota, 21.10.2000 9.00-19.00 Namizni tenis, 1.+2. SNTL, NTK Petovia Sobota, 28.10.2000 19.00 Košarka, KK Ptuj, tekma - člani TEKMOVANJA, TEKME IN PRIREDITVE NA MESTNEM STADIONU PTUJ Sobota, 7.10.2000 13.15 Nogomet, Ptuj: Nafta 2. SKL - kadeti 15.30 Nogomet, Ptuj: Nafta 2. SKL - mladinci Sobota, 14.10.2000 13.15 Nogomet, Ptuj: Aluminij 2. SKL - kadeti 15.30 Nogomet, Ptuj: Aluminij 2. SKL - mladinci Sobota, 21.10.2000 15.30 Nogomet, 3. SNL, Ptuj: Zreče - člani Sobota, 28.10.2000 13.15 Nogomet, Ptuj: Dravinja 2. SKL - kadeti 15.30 Nogomet, Ptuj: Dravinja 2. SKL - mladinci Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, Ptuj, tel. 02 787-9230 (uprava muzeja), 02 748-0350 (pedagoška služba in naročila POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ obiska), faks 02 787 - 7700, e-mail: muzej-ptuj. uprava@siol. net NOVI VODNIK PO MUZEJSKIH ZBIRKAH STALNE ZBIRKE Zbirke na ptujskem gradu: zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil, zbirka orožja in grafični kabinet Franceta Miheliča. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 18. ure, od 15. oktobra naprej pa od 9. do 17. ure. Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka. Zbirke so za obiskovalce odprte vsak dan od 9. do 18. ure, od 15. oktobra do 7. decembra pa od 9. do 17. ure. I. in III. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778 878). Ključe od mitrejev lahko obiskovalci dobijo tudi pri sosedih. Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure. GALERIJA Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. V Pokrajinskem muzeju Ptuj smo letos zapolnili kar nekaj vrzeli, ki obiskovalcem omogočajo "lažji" ogled muzejskih zbirk. Kot prva je bila obiskovalcem ponujena zgoščenka za individualni ogled zbirk. Sedaj pa je muzej uspel izdati še vodnik po muzejskih zbirkah (ta je bil dolgoletna želja in potreba muzeja), ki v strnjeni obliki na 26 straneh prinaša osnovne informacije o muzejskih zbirkah. Za tiste, ki že dolgo niso obiskali muzeja, bo morda presenetljiva že številčnost zbirk. Skratka ugotovili bodo, da marsičesa od tega, kar je predstavljeno, še niso videli. Vodnik ni klasičen (katalog) v tem smislu, da bi obiskovalca vodil od eksponata do eksponata, ampak so predstavljene zbirke kot celote s posebnim poudarkom na pomembnejših predmetih ali osebah. Koncept vodnika je zasnovan tako, da je vsaki zbirki oz. stavbi (tudi stavbe, v katerih domuje muzej so posebej prikazane) namenjena ena stran vodnika s kratkim opisom in eno fotografijo. Predstavitev muzeja se začne z uvodnimi informacijami o muzeju (odpiralni časi, telefoni itd.) in nadaljuje z zbirkami v dominikanskem samostanu (predstavljeni so srednjeveški in novoveški lapidarij, antični lapidarij z rekonstrukcijo II. in V. mitreja, numizmatična zbirka in zbirka drobnega arheološkega gradiva). V nadaljevanju so prikazane zbirke na ptujskem gradu (zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija z grafičnim kabinetom Franceta Miheliča, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil in zbirka orožja). Potem sledijo Miheličeva galerija, Povodnov muzej z Orfejevim spomenikom (mnogi morda ne vedo, da so tudi ti spomeniki pod patronatom muzeja), rimska opekarska peč, I. mitrej na Spodnji Hajdini in lil. mitrej na Zgornjem Bregu. Vodnik zaključijo zbirke v velikonedeljskem gradu (etnološka zbirka, razstavišče v grajski kapeli in pustne maske na grajskem stopnišču) iter zbirka Narodnoosvobodilnega gibanja v Središču ob Dravi, ki je tudi pod strokovnim nadzorom ptujskega muzeja. Vodnik stane 500 tolarjev in je naprodaj v muzeju. Martin Šteiner JUBILEJI 130 LET DEU! PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA PTUJ Zupan MO Ptuj v spremstvu predsednika PGD Ptuj Martina Vrbančiča in predsednika GZ MO Ptuj Francija Vogrinca. ski gasilci so v soboto, 9. septembra 2000, praznovali 130 let organiziranega Iilskega delovanja. Celotno praznovanje 130-letnice je bilo obeleženo z mnogimi prireditvami. Začetki segajo v mesec april in maj z gasilskimi tekmovanji, meseca junija je bil dan odprtih vrat, sledilo je srečanje veteranov in taktična vaja 2. septembra. Ob osrednji slovesnosti je bila v petek, 8. septembra, slavnostna seja, v soboto pa parada skozi Ptuj in proslava pred gasilskim domom. V veličastni paradi je sodelovalo okrog 1000 gasilcev iz cele Slovenije in gasilska vozila, ki jih imajo prostovoljna gasilska društva v Gasilski zvezi MO Ptuj. gasilskega društva do gasilske ter zaščitne in reševalne opreme, različnih gasilskih vozil, motornih črpalk, ter drugih pridobitev ni bila lahka. Več o dogodkih, ki so zaznamovali prehojenih 130 let, piše v kroniki PGD Ptuj, ki je zajeta v jubilejnem zborniku avtorice Marije Hernja Masten, in prikazuje film o zgodovini gasilstva na Ptujskem, ki ga je posnel Milan Potočnik, in so ga predstavili gasilci na slavnostni seji. Prvi izvod zbornika je prejel župan Mestne občine Ptuj, prejeli pa so ga tudi nekateri drugi zaslužni posamezniki in institucije. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil župan Mestne občine Ptuj, ki je v uvodu izrazil zadovoljstvo, da lahko spregovori na prireditvi, ki je posvečena 130-letnici delovanja gasilstva na Ptujskem. Zaveda se, je dejal, da je v praznovanje nanizano odgovorno delo veliko gasilk in gasilcev in je gasilstvo blesteč sestavni element zgodovine našega mesta. Praznik je povezan s številnimi akcijami gašenja, reševanja, premagovanja stisk in težav, ko gasilec pozabi na svoje težave in rešuje probleme drugih. 130 let organiziranega gasilstva PGD Ptuj je bilo v celoti namenjeno občanom, dejavnost generacij je bila usmerjena v pomoč tistim, ki so se znašli v nesreči, pa tudi tistim, ki jim občutek varnosti pomeni večjo kakovost življenja. Ob tem visokem jubileju so svečano odkrili sliko Sv. Florijana, ki jo je podaril ljudski umetnik in Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1870. Zasluga za ustanovitev društva gre pionirjem ptujskega gasilstva Francu Wibmerju in Leopoldu Belanu. V začetku leta 1869 sta se udeležila vseavstrijskega gasilskega dneva v Celovcu in se seznanila s takrat modernim gasilstvom ter še isto leto osnovala pripravljalni odbor za ustanovitev gasilskega društva. Po manjših težavah so pripravili pravila delovanja, ki jih je potrdilo kraljevo cesarsko namestništvo v Gradcu. Že po prvem letu delovanja je društvo imelo 75 izvršujočih članov. Iz zapisov je razvidno, da je društvo od mesta Ptuj prejelo nekaj zastarele opreme. Začelo je tudi z intenzivno vadbo ter sprejelo službena pravila. Prvi ognjeni krst je društvo opravilo 25. septembra 1870 pri gašenju požara neke hiše na Bregu. Leta 1877 je društvo opravilo prvo večjo prireditev, na kateri je sodelovalo 580 udeležencev. Ves čas se je srečevalo s prostorskimi problemi. Pred prvo svetovno vojno so se gasilci usposabljali tudi za naloge prve pomoči. V gasilski kroniki preberemo, da so gasilci k požaru v Rabelčji vasi leta 1923 prvič prišli z avtomobilom. Ob 60-letnici je društvo imelo dve gasilski vozili in nove garaže. V času vojne je gasilstvo skorajda zamrlo, po vojni pa doživelo ponovni vzpon. Največja pridobitev je bila leta 1977 selitev v nov gasilski dom, kjer še danes izvajajo mnoge gasilske aktivnosti. Pot pesnik Franc Pučko iz Sv. Trojice in blagoslovil pater Frančišek Obran. Namenu so predali dve kombinirani gasilski vozili. Pri zagotavljanju finančnih sredstev za ti veliki pridobitvi je sodelovala Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za obrambo RS, medtem ko je društvo izpeljalo akcijo zbiranja sredstev od občanov in drugih donatorjev. Z novimi pridobitvami društvo sledi sodobnim potrebam požarnega varstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer se poleg gasilske tehnike spreminja tudi pristop k intervencijam. Praznovanje 130. obletnice ne pomeni le priložnosti za priznanje generacijam za tisoče ur prostovoljnega dela, ampak je hkrati izraz zahvale v imenu mnogih, ki so potrebovali gasilsko pomoč in, tistih, ki se čutimo bolj varne, ker so z nami gasilci. Predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič je zaslužnim posameznikom, organizacijam in institucijam predal plaketo PGD Ptuj. Ob prazniku in pridobitvah so društvu mnogi izrekli čestitke k prazniku in zahvalo za opravljeno delo. Med pomembnejšimi gosti so bili poleg župana Mestne občine Ptuj Miroslava Lucija še predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Bori, poveljnik GZS Matjaž Klarič, predstavnika ministrstva za obrambo janko Petrovič in Stanko Meglič ter predsednik Gasilske zveze Mestne občine Ptuj Franci Vogrinec. Društvu je čestital tudi najstarejši gasilec, 91 -letni Konrad Rižner iz Spuhlje. V znak zahvale za vloženo delo in kot priznanje za gasilsko pripravljenost, strokovnost ter V veličastni paradi skozi Ptuj v soboto, 8. septembra je sodelovalo okrog tisoč gasilcev iz cele SLovenije. usposobljenost in za zavidljivih 130 let v službi občanov je PGD Ptuj iz rok župana prejelo Plaketo Mestne občine Ptuj. Tudi Uredništvo Ptujčana se pridružuje izrazom zahvale za dosedanje delo z željo po varni prihodnosti brez nesreč. Mag. Janez MERC Osojnikova 9, 2250 PTUJ tel.: 062 78 70 930 faks: 062 78 70 931 m Poslovni center Drava - pri ŠPARU v 7. nadstropju SERVIS KOLES TENIS LOPARJEV IN SMUČI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p. Slovenski trg 1 2250 Ptuj tel. 77-85-871 GSM: 041 925 852 AVTO JERENK FRANC JERENKO s.p., Zagrebška cesta 53, 2251 PTUJ tel.: 02 788-53-08 fax: 02 788-53-07 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT NOVI SEAT LEON W z motorjem 1,4 16V (75 KM): • centralno zaklepanje • električni pomik stekel • servo volan • voznikova in sovoznikova zračna blazina • ABS Novo v prenovljenih prostorih LJUDSKA UNIVERZA PTUJ V septembru 2000 razpisujemo PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE VISOKA POSLOVNA ŠOLA (študij na daljavo - EF Ljubljana) iff NOVO ♦ TURISTIČNI TEHNIK ♦ NOVO EKONOMSKI TEHNIK /po poklicni - trgovec ali PKV/ GOSTINSKI TEHNIK /po poklicni - gostinec ali PKV/ STROJNI TEHNIK /po poklicni - kovinar/ TRGOVEC - prodajalec KUHAR in NATAKAR /po OŠ/ f ♦ ♦ ISC OSNOVNA ŠOLA - brezplačno PRIJAVE IN INFORMACIJE: Metni trg 2, 2250 Ptuj ♦ Tel: 02/ 749 21 50 Miran Kušar s.p. DOMINO, Trstenjakova ul. 5, Ptuj tel. 062 778 424 IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS VPISUJE V RAČUNALNIŠKE TEČAJE Ih PODJETME. VODSTVEMČ DELAVCE, PISANO Iti VSAK m. Windows - organiziranje informacij in dokumentov, nasveti in triki... Word - Izdelava in urejanje dopisov, plakatov, vabil, seminarjev... Excel ■ vodenje stroškov v gospodinjstvu, izračun dohodnine, ... - iskanje in objavljanje podatkov, Iskanje informacij, novic... - organiziranje informacij, elektronske pošte, umik, rokovnik... - izdelava profesionalnih predstavitev, poročil, prosojnic... Prisluhnili bomo vsakemu posamezniku! Informacije: 02/779-49-51,031/527-677 GALA RAČUNALNIŠKO IZGBRAŽEVANJE IN STORITVE. BOŽIDAH DOKL S P.. JADRANSKA UL. 18. PTUJ. WWW.GALA-DOKL.SI Obvešča cenjene kupce, da sta ob SOBOTAH odprti dežurni prodajalni: * HIPERMARKET Ptuj od 8.00 do 17.00 ure * SP ŽIVILA od 7.30 do 17.00 ure Ob NEDELJAH so od 8.00 do 12.oo ure odprte: * SP CMD *SP PANORAMA * SP ŽIVILA * M ROGOZNICA Ob PRAZNIKIH sta Od 8.00 do 12.00 ure odprti; 31. oktober: 1. november: ‘RIMSKA PEČ ‘SP BLAGOVNICA Mercator/////'boljšisosed AVTOAKUSTIRA VRHUNSKIH PROIZVAJALCEV Nakamichi ercator Mercator SVS, d.d. Ptuj