Ostncfcišltfrjsii slarxrEiostBi» šte^srilks*. stane X I>insti?. Leto IV., šaev. 64» V Cells*» č@L?tek diie 8* iiixtija 1922« Müiaa plains o gotaviui. ¦WH.....¦¦¦........... ..........................V Ml I ¦ ¦ I Hf^L Mm ¦Lice)ska ^-^ w ^^^b H H H m w^m ^^^a Stanc ietno 48 Din, mesecVpeJjW^p^^^^^ 120 Din. - Oglssi za mm višine s\^4;rNöH»r-f^*K^' med tekstom, :?rrrtnice in zahvale 50 p. P^wfi^^^' ^Än.lka stane 50 p. Izhaja vsak toretii. cetrfek in sobeio. Urcänisitvo Strossmajcrjevn ul. št. 1, I. nadstr. Telefon št. 53. Upravniätvo Strossrnajcrjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. &=3 Račun kr poštnega čekovncga urada Stev. 10.066. =^ Kralju Aleksandru I. in kraljici Mariji 8. junija 1922. Dolga, težka noč leži za nami, tisočletno suženjsko življcnje, ko je tujec bil nam gospodar in brez duše, — brez srca vladar! V dušah naših pa je to trpljenje vžgalo v noči iskro — vroče hrepenenje, hrepenenje kazalo je pot nam k Iuči! \z viharja nam je zlato solnce vstalo, v mladem jutru temno noč pregnalo! Sužnji časi so le trpki nam spomini, a sedanjost je dehteča mlada sreča! V domu mladem — naš vladar, kri in duša naša, srce vroče, brat, prijateij naš in oče! Zdaj prihaja v zarji zlati v dom svobodni nam kraljica — vladarica — naša prva ljuba mati! Glcj, presvitla nam dvojica v srcih naših — žarno cvetje! Težko, mračno tišočletje ga je s solzami pojilo, ga je v temi nam dušilo . . . v zlatem jutru je razcvelo, v solnčnih žarkih zadehtelo . . . Vama zdaj ob mladi poti cvetje to naj v vsej krasoti bo vezilo in pozdrav : naša vdanost in ljubav. Nasi kraljici. V naše prve dni prihajaš Ti kraljica-vladarica v naše prve, mlade dnif Naša si! 2 nami boš delila srečo našo, z nami v boli pila isto čašo. Slušala boš v naših logih ptičje zbore, trgala boš pestro cvetje z naše gore. Ljubila boš vöd kristalnih globočino, v naših gostih šumah senco in tišino, in nebo nad nami bajno-krasno in na nebu našem solncG jasno. . \ Ljubila boš Širno polje in pianino celo našo lepo domovino ! Ljubila boš narod srčno in srčneje, ko spoznavala lnu dušo boš globeje. Naša si — kraljica - vladarica bodi domovini zlati dobra rnati! Stran 2. »NOVA DÜBA 64 RODÜVN1K DIiNASTI.ji: -KARAGJORGJEVICEV. Praded diiiastijc je srhski kinct Peter, padcl v vojui s Turki okoli lefa 17M./84.. žciui Marica, unirla !• 1-^1 I. Petrov sin Karagjorgie Petrov'ie, ro- jt'ii 1752. y Visevcu. uhit v noOi nied 11*. in 13. juniiem 1817. v kadovanjo pri iSmcderevu. pokopan v Topoii. febru- arja 1N04. do septembra 1SU. vrliovni srbski vod.ia. Oženjeu 178()., žena Jelena. hči kneza Nikole Jovanoviča iz Masloseva. rc.j. 1765., unirla 30. januar.ia (11. febru- arja) IM2. v Beogradu. p-okopana v Topoli. Otroci vojvodc Karag.iors.ie: 1. Aleksander Karagjorgjevie, rojen v Topoli 29. septembra (11. oktobra) lp>0(>. Prvi osnovni pouk/mu ie n'al Dosirej Obradovič. 1814. jc potoval z ocetoin iz Srbijc v Avstrijo. 1814. na iesen je ou- sel v Unsijo in sc tain ucii in izobraže- val. 1N39. sc jc vrnil v Srbiio in IS30. jc postal Clan beograiskega okrožnega so- dišča. ;>¦ I. 1841. je bil imcnovan za ad- jutaiita kncza Mihajla. 1842. jc bil iznran knezom Srbijc 1858. sc jc odpovedal prcstolu. Potem je odšel v Avstrijo in živel v Teniešvari! do svoie smrti unc 22. aprila 1885. Truplo je bile :mMu-šerio na Diinaj. kier je pokopano. Žena Persida, hči Jevreina Nenp- doviča, roj. dne 3- febrnaria 1813. v Va- l.ievu, imnia due -9. niarca 18/3. na Du- najii. 2. Sima (mind iimrl) 1 /W. 3. Sava (hei), unirla 1867. 4. Aleksa. roj. 1801.. umrl 1S40. A- leksin sin Ojorgjc (* 1827.. t «843.) je imel dva sina Alekso. ki ic za vojnc služil v srbski armadi in mnrl prod nc- kai meseci. tor Božidarja. ki jc U«t pi- satclj umrl 1. 1908. 5. Stamcnka (hci). Potomci Aleksandra Karajdorgfcviea: 1. Peter, roj. due 29. j-.mija (12. Ju»i- ja) hvH. v Beog radii, kralj Srbijc od dne 2. (15.) junija 1903., kralj -drzave Srbov. Mrvatov in Sloveneev od due 1. decenvbra 1918. — lh. Vlll. 1921. Ožcnjcn 30. iimija ISS*. z Zorko, heerko Nikolc 1., kncza cruogorskegn. rojeno na Cetiuju dne 11- decembra J864., nmrlo na Cctiiiiu dne 4. niarca 1890. 2. Andrija. miirl 1865. se kot otroK. 3. Svetozar, umrl 1847. 4. .Ielcna. poročeua z Oiorgjem Si- nirecm. bivšim poslanikoin Srbijc na Dunaju. 5. Arsen, rojen v Teinesvani dne 4. aprila 1859., oženjcn z Auroro. knegiui.o Demidov di San Donato. nmrlo dne 25. junija 1904. (Sin kncza Arscna je princ Pav?e, rojen v Petrogradn dne 15. aprila 1904.) 6. Poliksona ("•" 1916. v Grade«), poroeena v prvem zakonu s srbskim ml- nistroin Konstantinom Nikolajevicein (t 1877.). v drugein zakonu pa s sloven- skim odvetnikom dr. Alcksandrom Prešernoni, s katcrim ni imela otrok. Otroci kralja Petra: 1. Kraljj Aleksandcr I., rojen na Cc- tinju due 4. deccmbra 1883., prostolons- slcduik od It. niarca 1909., recent Sr- bijc od II. (14.) juliia 1914., regent kra- ljestva Srbov. Hrvatov in Sloveneev od 1. dceeuibra 1918, kraij SHS od Iß. Vlll. 1921. 2. Jeleiia, rojena na Reki due 2."!. oktobra 1884.. poroecna v PetrogracKi due 21. julija 1911. z velikim knezoMi .1 ova non i Konstantinoviccin Pomauo- \(;m, ki ic bil ubit 1918. od boljsevikov. 3. Mileua, rojena due 13. aprila 1886., nnirla na Cetinjii due 9. dec. 1837. 4. Gjorg.ie, rojen na Cetin.ui due 21. avgusta 1887., se jc odpovedal prestolo- naslednistvii due 27. niarca 1909. 5. Andrija, rojena na Cctinju dne 25. iebruarja 1890., iimrla due i9. marca 1890. RODOVN1K ROMUNSKE VLAOAJOČE DINAST1.IE. Oee roinunskc vladajoee diuasti.ic jc bi! Karcl 1. Hohenzollern, rojen due 20. aprila 1839. due 20. aprila 1866 po pic- biseitu v Romuniji izvolieu za nasloJ- ncga kncza. due 24. oktobra 1865 pn- znan po evro|)skih yelesilah. due 10. ma- in 1881 kronan za romimskega kralia. Njcgova žena je bila Jllizabeta princc- zinja. W.ied, znana kot pesnica pod imc- noin Carmen Sylva. ki pa je brla brcz otrok. Prvorojenec Kariovega brata Leopolda sc jc odrekel prcstolu. Presto- lonaslednik je postal priiu: Ferdinand Viktor, ki jc po smrti Karla I. zascdcl l>rcstol kot kralj Ferdinand f.. sedanji roinunski kralj. Ta se jc ozer.il due 10 januarja z Marijo Sachsen - Koburg - (•otha in jc iinel pot otrok: l-lizribeto, ki je žcna grškcga prestolonaslednika; Mariolo, rojeno 8. januarja 1900; Niko- laja, lleado in Karla, ki jc roinunski prc- stolonaslcdnik. KRALJ1CE NA NAŠEM PRCSTOLU. Povodom poroke kralia Aleksanclra y. rormmsko kraljičino Mariolo b;i goio- vo naše čitateljc zaninialo, kake preci- nicc jc imcla na kraljcvskeni prestoüi naša prva jugoslovanska kraljica. V stari Srbiji. Prva srbska kraljicu, o kateri :vc zgodovinski sponieniki. jc bila scj- proga prvega srbskega kralia iz YxtsKc diiiastijc Miliajla in to leta JO77.; njene- ga iniena zgodovinski spomeniki nc o- uienjajo; vc sc samo to, da ic bila bližnja soroduica bizantiuskega ccsaria. Druga srbska kraljica jc bila .iaquin- ia, soproga kralja liodina. energična Nonnanka, hei normanskega vcljaka Ar- liiriza iz Harija. V vladarski hisi Ncmanjev se imc- niijo kot prva vladarska soproga Ncma- nje kraljica Ana, o kateri se pa ne v«, kakega rodu jc bila. Prva soproga Stjepana Prvovenca- nega jc bila Jcvdokija, lici bizantinskega carja Aleksija^ III.: ko sc jc Stjcpan locll od uie, se je ožcuil z Ano vnukinjo slav- ncga benccanskega doža Dandolc. Ana je bila prva kronana kraljica v NoinanJI- ni dinastiji, tiidi je ohranjena njena slika v iniizcju d'OZeve palace v Bcnctkali. Sin Stevana Prvovencanega, Ratro- slav. se jc poročil z grkiujo Ano, hcerTvu epirskega kneza Teodora; drugi sin Sic- vana. Milan, pa jc porocil 1jc1os1:ivo. ličerko bolgarskega carja Arzena; trctji Stcvanov sin Uroš je ime! za zono no?:« Francozinjo Heleno. Urošev sin Dragotiii. jc bil ožcujen s Katariiio. hecrko madzarskega kralja Štcfana V.. drugi sin, Milutin, pa je bil oženjen šiirikrat, prva zena. ki sc ji ne ve iniena, je bi!a liči tesalskega oligarTia .loana, druga jc bila FJizabeta, hci ogr- skega kralja Stcfana V., tretia tndi nc- znanega imena. hči bolgarskcg'i carja Tcrterija. a četrta, Simonida hei biz:in- tinskega carja Andronika II. Stcvan Dccanski se je pr.vic oze^nil s Teodoro, hecrko bolgarskega carja; Smilna; druga Stevanova zena je bila Marija, lici .lovana Paleologa. >?cna slovitcga carja Du.vina jc biTa Jolena, sestra bolgarskega enrja Alek- sandra; njegov sin Uroš se jc mi poroCil '/. Marijo, hčerko rumunskega vojvodc Aleksandra. Carica Marija jc bila torej prva Ruuiimka na Srbskcm prestolu. 2c\\[\ carja Lazarja ic bila Srbkinjn Alilica, a žeiia njegovega sinn despora Stevana Visokcga je bila LcvantinT\a Helena, lici levantinskega kncza, Kadlu- zija. Njegov .uaslednik (ijuragj I'rankovle je imel za ženo .lerino, Mčcrlco .Vanojla Kantakuzcma. a zadnji Ncmaniie Lazsr jc imel za žciio Jeleno. hčerko morcjske- ga despota. Toma/.a Paleologa. V obiiovljeni Srbiü. V obiiovljeni srbski državi je bila prva vladarica Karagjorgjeva /ona JcTe- na. lici kneza Nikolc Jovanoviea. ^ena Miloša Obrcnoviča jc bila srbkinj.t Ljti- bica, istotako Persida, soproga Aleksan- dra Korogjorgjeviča. Knez Mihajlo se jc poročil z .fuli.'n- ]io iz vnadžarske rodbino Hunyadijcv, Njegov naslcdnik Milan ic bil oženjen z Natalijo. hecrko polkovnika Keska. >a- talija jc bila prva kraljica v obiiovljeni srbski državi. Milanov sin. zadnji Obrenovič A?c- ksandcr se jc poročil s Srbkinjo Hra.m Mašiu, roj. Lunjevičevo. V Jugoslaviji. IV:. ; I., kralj Srbov. Hrvatov m 'SloYcüvV. jc bil poročeu s kiiegiiijo Zorko, hecrko ernogorskega kniaza N'i- kolc, ki pa je unirla, predno je postal Peter kralj. Tako je postala kneginja Mariola prva kraljica na jugoslovan-. skem prestolu. Levja xnaska. Tc vrsticc niso nikak napad ua Olinip; imajo samo nameu privzdigniti nekoliko levjo kožo. ki si .-o ic potcgnil ccz glavo Anton Novačan. po svojem zadnjem poklicu republikancc in ured- nik »Naše Vasi«. Ta levja maska let a žc dnlj časa po Colju in okolici. rjovc po Icvie in agitira za rcpubliko. Zakaj sc jc vrgel ravno na rcpubliko, vc gotovo on sain najboljc. Mož je »kot litcrat suvcrcn-< in ima, ka- kor sam pravi, pravico vlcci, samega sebe za nos tje, karnor niu najbolj ka/c. Oni, ki ga bližie poznaio. so siecr prcpii- čani, da bi se inn dalo z lahkoto poiua- gati tudi brcz rcpublikc. Toda to so »ba- tinaši in oberbatinaši, sklaiajzarji in oberšklafajzarji, katere on zanieiiie iz diia svoje duse. On sam pa je cpičeii talent in silno rad pripovediije. N, pi. kako k skloiiib.l w.^tl vojno avstrijskc.tia nolkovnika, svojega poveljnika iz nekega zelo p!c- li'cnitega nagiba in kakc* ie potem n- skrajno rafiniran naein — delal se je blazncga -¦¦ use! kazui. Kako krasno je clal pod nos svojemu praškoniu šcfu liii- uistru Hribarjii. vruivši niu na demon- strativen naein vizitko. Kakr» je pustil službo na jugoslovanskem kouzulatu v TrsfuV ker sc je: skrcgal s svojini sefoin drV-'Markoviconij »ra-di nbogc zeniee, ki ni ¦iii^VplačaH pristojbin za potni list."- Ali pa. kalsa je sklofutal visiega urad- nika v bcograjskcni zunanicm ministr- stvn,.k,ct-riiu je — njemu, Novačann — prcdrzno odgovarjal in kako ga je potcin •- njega, Novaeana — sam minister pri- sel prosit oproščenja itd.. ltd. Mož je neizčrpcn v proizvajanju takih ganljivo junaških anekdotic katerih jiniak je se- veda vedno on sam ¦-- njegov nasprot- nik je vedno sklofutan ali pa morahio Go ta! porazen. 'Pripovediije iiii oh vsaki priliki in vs:ikcniu. kdor jih hoOe posln- suti; — napoluil je ž niimi /e eel okraj- Pripovediije jih plastično, z vsemi zani- inivimi pndrobnostmi: silno uživa, ako se kdo izmed poslušaicev '.Ida, kakor da jih veruie in očividno niti najnianj nc sin!', kdo izmed druzbc igra vlogo »po- tegnjenega osla«. Pripovcdovanje tacih auckdotic jc za dusevnost Antona Novaeana zelo značilno. /Wodiciuci iineiiui'j.i') to lase- nost, ki je vazeu znak inoraln; blazrfo- sti, pscudologia phantastica. Nasc ijuo- svvo pravi: laze, da sam scbi vcrujc. Antouu Novacauu pa so tc anckdotice kamencki. iz katerih si ie sczidal visok prestol ali — kakor ga on imcnujo v svoji.'in odgovoru prof, ilešien — svo] 01 imp-. Na njem sedec pridiguie reptt- bliko nestetim ninozicam. ki sc v njc- govi domišliiji gnctejo okrog nicga. »Pesnično, resnično Varri pov-jm: biti, ali nc biti, to je zdaj vprasanje.v. Tako vzklika ta glas voijočega v pušcavl —- Krist in Hamlet v cni .osebi. Na ta Oilmp so tndi v.atL'ka. kactar mu stavijo strtipcni znanci kocljiva vprasanja, kakor n. pr.: »Kaj ic s'talo v onili pismih, ki jih jc nosil za Vas prot. Ilusič nckim zagrebškim tvrdkam?« Ali pa: »Kako jc to, Anton Novacan. da ste postali strasten republikanec šele v Jugoslaviji, kjer imamo svojega narosJ- nega. strogo konstitucijonalncga vladar- ja, pod staro Avstrijo pa. kjer nim je bil vladar sovra/.cn tujee in absolutist, ki je gonil nase Ijudstv-o v smrt za ko- risti naših sovražnikov. nislj nikCEar črhnili bescdicc o ropubliki? Kako jc to, da se Vain tako strašno mtuli z renubTf- ko pri nas, ko Vam jc vendar zikuio, via imajo skoraj vsi najbolj prosvitljeni'na- rodi na svetu monarhijp? Ali stc res prcpricani. da jedo Angleži, I »anci, Švc- di. Norvcžani, Helgijci, Nizozcmci itd. «iz svinjskega korita. ko bi lahko jedli iz finega porcclana«? Ali ste niorda ta- ko svobodoljubni? Zakaj se potem nav- dušujetc za boljševiško strahovlado 2\- clov. ki ua pcklcnski naein stralnijejo in ugonabljajo ruski narod, moriio njegovc v voditelje in prodajajo njegovo last sn- V1NKO V. OABERC: Pod svobodnim solncem. Vrh gore Sv. Uršulc, 5. junija 1922. (Misli in žeije.) Rano julro me je izvabilo po prc- Cuti noči iz srede dobrovolinih planinccv pod milo nebo. Kakor bi. me usoda pv- stavila v nepoznani svet v.isoko nad na- šo beduo zemljo, sem zadihal svezim zrakom in sem zahrepcncl z bolno dn?o daleč, ne vcm kam ... Doli pod meno.i vscokoli nasa zem- Ija. Zernlja, ki io posedujemo, deze'a, kojo so nam vzeli in jo pozabljamo. Vse je zavito v sivkast čad. Kakor bi sc biTo morjo poleglo po togoü in bi se pretakal • njega brczkoneni element, da se iz- ravna in umiri. V tem mor.iu juternjili megel zelcni liolmi kakor otoki. Na oto» ku tu in tarn doniovi, zasclek ljudi, ljucii trpečih. V teh ljuclch neizvestnc sanje. Sanje brcz istine? Naš vrh obliva media svctloba, ki se je nkradla solncu. katerega še ni. O solnce. pridi, pridi. Ti sveti naš malikr In glej, raztrosila se je megla.! od dalce nckje je šinilo k meni na goro bozjlti zarkov dvoje, troje. Da bi mogei, vsrka? bi jih in bi ovckovcčil svoje zivljenjc .. Zažarela je na man naša domovina, n- zarjena v mladosti in moci svoji in vsa zcmlja je vstala prod menoj, razganjajoC uoc. ineglo in hlad. Solnce, bozjc solnce. prinašaš-li svetel dan. sreu toploto in življcnju rasi? Tu vscokrog jc naša zcmlja, vsa mlada. lepa in polna zelenih nad, zem- Ija, ki se ni dovolj ogrcta z blagim soln- ccm in ne zadosti prožeta z dobrodcjno \iago. Še treba žarkov, šc trcba ros. A tain za onimi gorarni, i tarn je naša zein- lja; ])a Ic ni naša. ZapravÜi smn jo, vrgli jo v žrclo sovražniku, ki je hlastno goltal za njo. In tarn ležc sedaj gostc inegTe, črn cad se vlaei nad dcželo ter Icze v zemljo. dušeč njeno zivljcnje. In on tent strupenem dihu hiramo i mi. V strugi Drave se vali otrov in v vscj državi ni dosti zdrave vode, da bi ga razkrojila. S težkimi niislimi ostav- Ijam rob skale1 in slediin zvonu. V mraü- nih cerkvicah so sanje prelepc. Duhovnik v cerkvi nam pravi. *a trcba vzdigniti stolp Sv. Uršule za se- dein metrov. da bo do culi trch zvonov srebrni gla.s tarn na Korošketn, še preko riaših mcj. Sedaj se glas izgublia. ne grc niti preko prvega gorskega grcbena ... Da, dvigajmo, gradhno. da zaleze glas trch bra to v doma in drugje. Cilas trojice naj bodri živc, budi naj vse na srnrtno spanje obsojene, da med nami nc boco razlike. Cez sedem let... Vsi sino prcd Bogom jednaki, trcii duhovnik, in blazon bodi tak nauk. A jedno je nebo in drugo zemlia. V ncbeslJi1 ni brig in bolezni, ne joka in jcze. tarn bode radost in raj. Pred božjim obličjcni Jc vesoljnost Ie jedna stvar. Mi pa sn-.o na zeinlji. kjer trpimo in tarnamo. tu smo. da nas gloda zavist in zloba. zc?i se, da hočemo Ie kletvo in kleveto. In tu nc mo re mo in nc smemo biti j-dnakl. Jeden bodi vclik, drugi mal: oni nodi toli nizek, da bo mogel in moral viücti tega. ta dosti visok, da bode znal motri- ti oncga. In potem bodela lahko živela s'.uga in kralj. Cc clovcku ni lahko biti elovek, jc še tcžje biti kralj. In vendar mogocen kralj mora biti, čc jc med.narodom pre- nialo močni-h ljudi. Da, potreben nam je jiinak trde pesti in mehkega srea, inoZa bistrega pogleda treba in pametnih be- scdi. Trdc, da imamo kralja »po milostl božji in volji naroda«. Božja inilost Je nepojmljiva in brez konca :n kraja, Cc nam jc naklonila s kraliem niir in red v državi. Mi Sarlatani in šalobarde smo vredni, da n^s tcpc a'narhiia. «Volja naroda« pa Je bila Sllvcrena. a jo iioccjo nbiti denuigogi in defetisti. Žalostjio je, kako brezvestni ljudje ropajo zase. pn- sčajoč bedo za scboj. Ra/bojuiki, kaj r.am claiete v zameno? Kako bodv imc darn, ki nam ga nezreli deei ponujatc? •Pikre misli so pregnane. Solnce je /-C visoko. Naša zemlja se smeje v rax- koši. Odhajam navzdol proti dornn, svatovsko vcsel. pozdravljajoc ciomovi- no svoio in njenega kralja, Cuj, kralj, tam-le je meia nasa In ondi prek so naši. Hledajo, kje si in Ti želijo sreče •.. ________| RAZSTAVA CELJSKE SOKOLSKE 2UPE V CELJÜ. Ccljska Sokolska župa .ic priredila v Narodneni domu v Cel.iu od 30. maja do 10. junija lepo razstavo. Takoj ko sto- pimo v dvorano, zapazimo da je vse Stev. *3 »NOVA DOBA Stran 3. vra«om Siovanstva? Vi, ki kuiete novc psovkc, naperjene proti srbskemu 1c- rorju, o katerem vcstc, da zn ni, imate samo izraze navdušenja za na.istrašne.iši tcror, kar jih po/.na eloveska z.u'odovi- i!.'!, za teror niskili Zidov iiad ruskim imnxlom. Ali ne delate to morda iz i>ie- La prepričimja, iz katerc.sa ste Vi. Ki ste se še pred nekaj meseci pro.n'Iasalf za zvestesa monarhista, postali repu- bli-kanec ravno v č;'.su. ko so inieli oditi rasr diplomati v Genovo boicvat boj za po^oje našega državnega življenja in se jc naš vladar /.aroeil. tore.i v jasu. ko ic država najbolj potrebovala notranjc trdnosti in yc vsaka notranja razruva- nost oia.išala delo naših sovraznikov.-7 Kaj Vani dajc peklensko drznost; da v isti sapi, ko to delate, vpi.ieto na ves ttlas: izdajaiei. ovadtihi, špijonske duše s svinjskimi rilei in kar je še podobn!?] psovk Vašcga kova¦— posncniaioč tata, ki je'vpil po cesti: »primite tat::!- Taka in podobna vprasaüia bi clo- vek s(avil Antonn Novaeanu. Toda že 1)0 prvih besedah bi ta vitcz brez slra- l:u in hibe sedel v svojem Olimpii, sc •Jelal gliihega in slcpe.ua in silno zapo- .slenega. Toda oni, ki poznajo inoza ma- le bolje, so si iu> vprašanje /:e sanii oc.i- Sovoriii. Ne bi izgubljal toliko besed o tcj bolni prikazn: v naši politični javnost', ki bo gotovo kinalu tako neslavno zgi- liila, kakor se je pojavila — kdor o tern dvomi, naj preeita zadn.ie Novaeanovc clanke v »Naši Vasi«, zlasti ujegov odgovor prof. Ilešiču. Tudi ie liaše liutl- stvo po svo.ii veeini dovol.i razsodno, tJa vidi tega proroka v pravi luči in bo prcji ali slej ž njiin obnieunalo na nacm, ki je zanj cdino primeren. Tc bescde so namenjene oiiirn lahkovernim, ki so ilostopni vsaki, .še tako bedasti1 frazi, ako jo spremlja bobneea gesta komediianta. Tcm by svetoval. da si na prihodniem republikanskem shodn nekoiiko bližje o.ii!edajo junaka Novaeana. da nekoliko preniisljuk'jo o teni, kar ijovori in an mi? takrat,,ko bo najboli navdnseno vilt- iel sulico svojega republikanstva. malo ¦globlje poglcdajo v oči: vidcli bodo, ka- ko mi! bo naenkrat zastala beseda, kakn sc bo stopilo v nie tisto zlasano juna- štvo — in kako bo izpod. levove kože .pogledala plaha diiša eloveka. ki ima slabo vest. Dr. f. V. KRALJEVA NEVESTA V BEOfiRADU. 6. jun. zj. sta odplula dva par- nika z godbo kraljevi nevesti Mariji nasproti. Ob izlivu Save v Donavo se jima je pridružil še parnik iz Zemuna, v Pančevu pa četrti paniik. Vsi parni- ki so bili polni občinstva. Kraljevo cdposlanstvo so tvorili admiral Prica in častniki, ki so dodeljeni v službo visckim gostom. 6. junija ob prihodu rumunske kraljeve rodbine v Beograd je bil na obeh straneh cest, po katerih je še) sprevod, postavljen dvovrstni vojaški kordon. V pristanišču so se zbrali zastopniki vseh tujih držav, ki L0 dosedaj prispeli v Beograd, genera- iiteta, vlada in razne deputacije. Spre- jemu je prisostvoval tudi min. pred- sednik Pašič, ki je bil ves čas čakanja lazstavljenio v lepih ^upinah. V sredi na daJjfi nii'zi najdemo razne listine, ki nam poclajajo zgodovino in razne casopise, iz katerih se vidi boj, ki ffa ie nioralo So- kolstvo bojevati v svojem poeetkn. Med listinami je ustanovna okrožnica Celj- :-i\Ciia Sokola od 18. junija 1890, podpi- sa-na od dr. Uečka, dr. Andreia Domin- ^uša, in dr. Dra^otina Treo. nadalje so tri pole ustanoviteljev Celiskeua Sokola. ^ed raznimi listinami jc prepoved celj- skega mestnega magistrate, da Sokol snloh ne sme prirejati sokolskih slav- ,,jSti, datirana s 25- avgust'oni 1890 pod- pisiina od župana *ir. Neckerrnanna. Na inizi ležc ukusno napravl.iena vabila na sokolske maskerade od vseh let, parte od Taseja Bosdanoviča. ki je umrl 2. okt. 1899. statistika, pravila celjskega .. Sokola in sokolske župe, vabilo za iz- redni občni zbor o prijiki desetletnice, brzojavni pozdravi celjskemu Sokolu, ;-.;¦• med njinii tudi pozdrav sedaniega po- krajinskega namestnika Iv. liribarja. Pridemo do posameznih skuoin. Skupina br. Jos. Smertnika, ki ob- toja k raznih vencev, diplom in Oast- lic^a darjJa. Zasorska skupioa vsebuje razne sliKe. v živahnem razgovoru z rumunskim premierom Bratianom. Pri inostovzu je bilo postavljenih 300 Sokolic in Sokolov v kroju in razne deputacije v prastarih narodnih no^ah, med njimi tudi Slovenke. Nad pristaniščem je krožilo 6 aeroplanov in 3 hidroplani, da pozdravijo nevesto. Ob tričetrt na 5 je prispel v pristanišče razvidni re- morker.'ki je r.aznanil skorajšnji pri- hod jahte rumunske kraljeve rodbine. Takrat je počil iz Kalimegdanske trd- njave prvi topovski strel, kateremu je sledilo še 100 strelov v pozdrav naši bodoči kraliici. Ko je prispela jahta v pristanišče, je nevesta z ru- munskim kraljevirn parorn stala na poveijniškem mostu. Aeroplani so z višine obmetovali jahto s cvetjem. Kralj Aleksander je takoj, čim je pri- stala jahta, odšel s princema Pavlom in Arzenom, princezinjo Jel^no in nje- nimi otroki na lacijo, kjer je prisrčno pozdravii rumunski kraljevi parinsvojo nevesto, svež, ljubek pojav v beli svi- leni obleki. Stopivša iz ladje je kra- ljičina Marija prejela najprej blagosiov patriarha Dimitrija, ki ji je nsto po stari slovanski navadi ponudil kruha in soli. Ko je kraljičina v spremstvu svojih starišev in rumunskih dostojan- stvenikov stopila na beograjska tla, je njo in njene stariše v imenu Beo- grada pozdravii župan Mitrovič ter po- nudil rumunskemu kralju in kraljici kruha in soli. V istem hrpu je kralji- čino kot prva pozdravila na^a depu- tacija Slovenk z živahnimi živijo klici, za katere je kraljičina prijazno zahvaije- vala. Godba je zasvirala rumunsko himno. Odličnim gostom so bili nato predstavljeni diplomatski kor, vlada in generaliteta. Po obhodu častne čete je odšel sprevod proti dvoru. Na čelu je korakai oddelek gardne konjenice, sle- dil je marsal dvora, fanfara kraljeve garde na belih konjih, potem pa sta se v prvem avtomobilu vozila naš kralj in rumunski kralj, v drugem rurnunska kraljica z nevesto, dalje soproga ru- munskega prestolonaslednika s prin- cem YorSkim, španska infantija s prin- cem de Udine, prineezinja Jelena z rumunskim prestolonaslednikom, infant Alfonz z rumunsko princezinjo Ueano,. princ Arzen s princezinjo Kiro, rumun- ski princ Nikola s princem Pavlom. Potem je sledil zopet eskadron kra- ijeve garde, za njim pa razne suite in odposlanstva. Občinstvo je na vsej poti burno pozdravijalo kralja in kraljičino. Kralj je bil osobito dobre volje. Pred na- rodno skupščino so narodni poslanci pozdravili kraljičino in kralja. Ko je sprevod dospe! do dvora, se je morala kraljičina ponovno odzvati burnirn vzklikom na oknih in balkonih zbra- nega občinstva. Ob 20. se je vräila na dvoru svečanostna večerja. Takrat so združena pevska društva v velikem zboru zapela kraljičini-nevesti pozdrav- no pesem, kompozieijo Benickega. Mesto je bilo sijajno razsvetijeno. Po cestah se je valila cel večer nepregledna množica ljudstva. Vse mesto je v praz- ničnem odelu, izložbe so iluminirane in okrašene, nekatere zelo okusno in bogato. Na steni visi slika br. .los. Lipolda, ki je bil prvi starosta Saviniskega So- kola od aprila 1882 do 1887. Poleg je častna diploma dr. Lipolda, s katero JO bil imenovan za eastne^a starosto Sa- vinjske.ua Sokola. Skupina br. Jerina ima slikc telo- vadeev, ki so telovadili v Parizu 1. 1913. Na boje in preteklo zjcodovmo nas spominja stara častitljiva sokolska za- stava, okrašena z različnimi trakovi. Na ievi strani visite dve di'plomi, prva po- darjena Sokolu od »Svaza cehoslovan- skcho Sokolstva«, drujca od II. vseso- kolskejja zleta iz Ljubljane. Polej? visi načrt slavnostncga telovadišea v Celiu 1. 1910. Na steni zapazimo sliko ustanovi- telja Celjskcsa Sokola dr. Ivana Dečka s paTtoiiii, dalje načrt zastavs1 Celjskega Sokola, Lepa je tudi slika ustanovne slavnosti Sokola v Žalcu, ki se jc vršila S. septembra 1890. Dalje vidimo dru- štvcni venec in sliko tamburaskega od- seka celjskega Sokola 1893. Druga sli- ka nani predstavlja hišo. ki ie stala ne- kdaj na zemljišču Sokolske.aja donia v Gaberjih, posestnik se je üisal Gaber. Skupina br, Beneana vsebuje razun SLAVNOSTNA SE,|A NAKODNE SKUPŠČINE. Slavnostno sejo narodne skup- ščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 11.uri. Po prečitanju vladnega na- znanila o kraljevi poroki s princezinjo Mariolo, je imel dr. Ribar sledeči go- vor: »Narodna skupščina, kot pred- stavnica našega naroda smatra kraljevo poroko za svečan trenutek države in naroda. Ona ne smatra tega samo za osebno zadevo in radost kralja, ampak tudi srečo in radost naroda in garan- cijo za miren in siguren razvoj in na- predek države. Vsaka naša seljaška koča ve, da si je na§ kralj izbral kra- Ijico, ki bo s požrtvovalnostjo in spoštovanjem vzljubila naš narod in skupno s kraliem vršila doižnosti na- pram narodu in državi, imajoč pri tern pred očmi samo splošne narodne in drüavne interese. Njeno Visocanr.tvo, prineezinja Msriola je prenašala s svo- jirn narouom z veliko potrpežljivostjo vse vojne nadloge in doživela veličino rumunske države in naroda. Zato bo ona kot žena kralja, ki je s svojim blagopokojnim očetom, kraljem Petrom Velikim Osvoboditeljem (viharni Slava! klici) z brezprimerno požrtvovalnostjo svojega naroda in svoje vojske vodil nesebične, herojske in mučeniške boje za osvoboditev, nedvomno znala kot kraljica nažega naroda pravilno ceniti velike žrtve, ki jih je doprinesel naš narod za državo. Ona se bo s hvalež- nostjo spominjala onih, ki so žrtvovali kri in življenje za domovino in se je na njihovih kosteh zgradila naša država. (Kiici: »Slava jim!«) Slava naši kraljici, kajti nas narod je sreeen, da more po- zdrav iti svojo prvo kraljico. O-Jurno pio- skanje in klici: »Živela kra'jica Man- ia!«) Kraljevi zakon je akt. o katercm Kovori ustava in na katercm je intcrc- sirana tudi, narodna skupšči-na. Čien 5(5, ustave določa namreč, da kralja iia-sle- duje nioški potomec iz zakonitega zu- kona po primogenituri. Zakon našega vladarja s princezinjo Mariolo omogu- Cuje izp'olnitev el. 56. ustave. Narodna skupšeina je zato srečna, da more deliti s kralicnt srcčo in radost. Zivclo Njeg. Vel. kralj Aleksander! Živdo Nj. Visoc. Marija rasa kraljica!« Po sovoru ic I.redsednik dr. Ribar v znak svecanos^I zaključil sejo. PölitiLne vesfi. Radičevski Sokol v Plitvlcnh prc- gnan. (Izv.) Na binkoštno nedeljo je na- Pravil hrvatski Sokol (Wilsonov trg) \z Zagrcba društveni izlet na Plitvička je- zcra. Ko so taniosnji seljaki zaznali, da se icrupira la Sokol iz Radičevcev in da ic namen izleta v prvi vrsti političcn ?a republikausko propajjando. so se orga- nizirali in Radieevske Sokole s silo pre- ffnali. Razvila sc jc bitka med RadiC. Snkoli in kmeti. koje izid je bil popolni Doraz in beg Radičevcev. Zastražeiii od žcndannerije so morals. Radičcvci v So- zdu na prostem prenočevati. domaö'c ljudstvo je pa demonstri'ralo s petjem in klici na ujedinjeno domovino. Dva So- ^ola sta bila malo poškodovana. Plitvi- ^e spadajo v volilni okraj ininistra Svc- tczarja Pribieeviča. \ i___"._______________________............._... \ lepih slik prvo darilo, ki sa ic dobil v Pra^i 1. 1895. Dalje zapazimo staro sli- ko Celjskega Sokola iz ]. 1803. V skupini br. Maksa Detičeka jc posebno okusno izdelano vabilo ob pri- liki odhodnicc k vojakom, na katercni so podpisi vseh tcdanjih celjskih Sloven- ccv. Poles stoji oljiiata slika br. Kova- ciča, ustanovnika Savinjskesa Sokola. Na steni je razpet popolni nacrt Sokol- skeffa doma v Oaberjih. Potem sc vr- stijo razne skupinc slik Sokola iz Hrast- nika, Trbovelj in Konjic. Zelo zaniiniva je slika. treh bra to v Sokolov (2 Srba in t Bulgar), ki so vsi trijc' padü v svetovni vojni. Pride mo sc k zadnji skupini Trbov- lje, ki ima med raznimi slikami statisti- ko Sokola v Trbovljah. Zravcn visi sli- ka br. Kaline. ki je sedaj poslanik Cc- hoslovaške republike v Beogradu. Pregledali smo razstavo in reči nio- ramo, da ie jako skrbno pripravljenrs. Govori mlajšhn bra torn o trudu in na- poru začetnikov. Starejše pa navdaja jc lepimi spomini in z zadoščcnjcm, da so veliko delali in žrtvovali za narodno m kulturno delo. Anierislio posojiio podpisauo. 1 iuaa- eii! minister dr. Kiimanuui ie podpisal 4. t. m. posojilno pogodbo / Blerovo skiipino za H)0 milijonov dolarjcv. Po: xo'n so sledeci: Kins 86 in trieetn. ob- restiia mera 8%. trideset miliionov sc Iz- piaca \- gotovini. V slueaiu da družba |)lasira bone \ inozemstvu po 96 ali vec\ ostanc tricetrt suficita naši državi, cna eetrtina pa družbi.Prasiranic jadranske zelcznicc so mora izvršiti v desetili nie- secih, v nadaljnih desctih mesecih se mora pričeti gradba. Tekoiu te.^a Icta mora družba izplačati 25 milijonov do- k'.rjev cfektivno. Amr.estija na dan poro^e. Na svojf prcdzadnji se.ii je sklenil ministrski svet definitivnc pogoje za občo ainnestljo, razun nekaterili dolocb. ki sc nanašajo Ie i;a Južno Srbijo. 4. t. m. ie kralj amnc- stijo podpisal, ki se je zapečatena posta- la vsem kaznilnicam. Na dan porokc P- t. m. bodo kaziiilniski ravnatelii odpfli uaredbo ter takoi izpustili vse kaznjencc. knterih se tiee amncstija. Celjake reovi^e. Slavnosti v Celiu povodor« poroke N.i. Velicaustva kralja Aleksandra F. s krafjico Marijo. Na predvecer porokc v sredo 7. junija ob pol devetih zveOer v /Viesmem gledališču slavnostna prirccTI: lev: koncerl, petjje, deklamacije, prea- stava »Knez Semberijski«. Na dan poro- ke v eetrtek 8. junija ob 5. uri zjutrajf budnica, odhod izpred vojašnice Kral.ta Petra, obhod po mestu z .^odbo do vo- iašnicc kralja Aleksandra in nazaj v mc- sto do vojašnice kralja Petra. Ob 9. uri dopoklnc služba božja v farni ccrkvi sv. Daniela. Po maši defiliranje cele jrarni- zije prcd magistratom. Zvcčer v eetr- tek 8. junija razsvetljava mo sta in ba- kljada z sodbo. V četrtek, due 8. juniia sc daruje v proslavo poroke Njcgovega Vcličanstva kralja Aleksandra 1. z Njeno Kraljevo Visokostjo princeso Marijo ob 9. uri do- poldne slovesim sv. maša v žiipni cerkvi sv. Danijcla. Cestitke; tem povodom sprejerna po slovcsnem cerkvencin o- pravilu do 12. urc vodja okr. glavarstva v svo.ii pisarni. Rančni zavodi ne posluie.io danes na dan kraljeve poroke. Gremij trsovcev v Celiu ic skleiirK da so trtfovine na dan kraljeve poroke zaprtc. Načelstvo sremija trsovcev Celjc ie v svoji seji dne 31. t. in. potrdilo in o- dobrilo zaključcn racun na prireditev ob priliki trgovskega shoda. Dovol.iuje si te- daj izrcčj vsem sodeluiočim cenj. cTa- mam in gospodom svojo n ajprisrčnejso zahvalo. Koncert Ijiibljanskili slepcev v Celju. Ker do scdaj šc ni nobeno Jruštvo javito kake prireditvc za 24. t. ni.. bo ta dan zvečcr konccrt slepcev iz Liuhljane. Vsa drnstva se naproša, da eventuelne za ta dan namenjene prireditvc odffodijo. Stavka pri Westenu jc končana. Mezde je zvišal Westen od 25 do 35%. Okrajno glavarstvo v Celjvi razgla- ša: Za one^a, ki tatovc ali v noci od 31. maja na 1. junija t. 1. v Hrastniku ukra- deni dinamit izsledi, kakor za onega, ki bi kakorkoli prrpomogel k izsleditvi, raa- pisuje pokrajinska uprava za Sl-ovenijo naft'rado v znesku 10.000 kron. V slučaju. da bi bilo več oscb udeleženih pri izsle- ditvi, si pridrži pokrajinska uprava za Slovenijo način razdelitve ua^rade me« posamezue osebe. Tajnost zaiamčena. Kolesarsko divjanje. Poles vseh mo- sočih nekdaj prepovedanih razvad, opa- žaino, da vozijo kolesarji po naših ulicah in cestah z vso neprevidno drznostjo, kar povzroča vsak dan nesreče. Poseb- no se dogaja to na cestah, ki nimajo na strani kamenitega ali betonskega peš- pota, na tch cestah služi obstranska pe§- pot za pravcato dirkališče kolesarjcm. in ako prMeš izza vogala hiše. moraš blti zelo previden ali pa govoriti o srečncm JiaključJLi, ako se ne zaleti v tebe kolcsar, ki zdirja brezobzirno dalje. Posebno nc- varno je to za starejše ljudi in za deco, ki hodi v solo. In vsi) pač nisnio tako sre- čni, da bi mogli naši dcci daiati vedno varno spremstvo, xudi je naša deca do- volj previdna in samostojna. dn se varu- je in ve, kje sme hoditi, Ie žal da za ocl- raslc ljudi, ki se vozijo po kolesu ni pred- pisov, kje se smejo voziti. vkolikor pa ti predpisi obstojaio, ni nikogar, ki bi ko- lesarje strogo naučil reda. kakor ga cc- srni red menda predpisuje. V tem pogle- Stran 4. ___>-f\ OVA DQBA'-___ _ ^tev. 64 tin vldinio na celjskih uJicah zc nekaj let - .sent lieko brezbrižnost in nirtvo otöpelost tcr pray nie lastne osebne iuciativnosti onih orjcanov, ki so po r.ašcm mnenju postaviio opravičeni in m-enda tudi po- stavno- shižbeno dolžni. da napravllo ra\ in tako nastopajo, d:i lv.i obeinstvo, ki nc mara spoštovati ccstnih nretlpisov. obcutilo da hna v tern tudi v Ccljn nc- kog.7 spoštovati in se koga bati -- aXo lastna pamet nc zadošča in n; nobenc ohzirnosti vee do nikojrar! Mesto venca pokojnemu g. Antonu Vo- javscku v Cclju je daroval g. dr. Ant. Schwab za obc. nboge ecliske okoliškc občine 200 K. Dijaški kulilii.ü v Celju ic daroval namesto venca unrrlemii jr. Ant. Vo'av- scku. hisn. posestniku v Ccl.iu g. Iv. Erhartič, odvetnik v Ccl.iu. 100 V. Kino (laberte. Pctck 9.. sobota !0. in ncdcl.ia 11. iunija »Zaljubljeni golijaU. Prosveta. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. V sredo due 7. junija 1922 na precf- vceer poroke Nj. Veličanstva kralja Aie- ksandra I. in kraljice Mari.ie slavnosi- na prireditev. Na sporedu .ic koncert Celjskega godbencga drustva, deklair.n- ciie, petje in predstava »Kne/. Semberij«, srbski spisal Branislav Nusič. Zaeetek ob pol dcvetili zvcčcr. Prireditev je iz-- venaboncmciit. Predproda.in vstnpnic v trgovini Ooricar & Lcskovšek in na dan predstave zvecer pri blagaini. LJUDSKO VSEUČILIŠČE V CELJU. 6. tm. se je držalo izvanvedno pre- davanjc1 o državi: predaval .ic g. prof. Hernot iz Ljubljane. Tolmačil je v raz- umljivi obliki pomen besed: država, ab- solutizem. demo'kratizem. ccntralizcm. avtonomizem. Priporočal ie tvntralizem in enotnost pri zakonodaji, a avtonomi- zem pri upravi. Po predavanin sc Je raz- vila po zeiji in predlogu g. predavateija kratka diskusija. Predavanie ic bilo do- bro obiskano od naših delavcev in dc- lavk, all drugi sloji so bili slabo zasio- pani, ker sc je radi biukoštr;>' ^'-vnikov uezadostno razglasilo. Jos. V. Myslbek. Josef Vaclav Mys*- bck. Nestor ccskih kiparjev, ucitelj in vzgojitelj cele mlajše generaeije češkm kiparjev je iimii 2. jnn. 1922. Kojen */ Pragi v zgodovinskem lctu 184S. kot sin slikarja. v Pragi je obiskoval nižjo rc- alko. 1. 1868 je objskovai v Pragi sükar- sko akademijo. Po koncanih Studijah je potoval po Nemčiji tcr se naivec zat'r- žal v Draždanib. Leta 1873 si ic postavil svoj mnetniški atelje v Pragi v Spaleni ulici. Leta 1877. nastane prvo -njegovw večje delo spomenik Zizkov v Taboru, 1. 1880 sponicnik Zižkov v Časlavi, to le- to izdeia prvc naertc alcgoričnih skupin za dunaiski Parlament. L. 1896 je Ml Myslbek imenovan za profesorja na a- kadcmiji nmetnosti v Pragi,!. 1919 je sto- pil .y pokoj, Karlova univerza ga_ je imc- rovala za, zasluge za razvoi eeške ktif- tnre za častnega doktorja. in njegovo irncnovanjc je bilo oficiclno potrjeno ravno en dan pred njegovo smrtjo. Ne- pregle'dna je vrsta njegovih del. Inie- nujmo še Riegra iz- viuohradskili nasa- dov in Svetovaclavski spomenik. kot simbol čcške samostoinosti na Vaclav- skem trgu v Pragi, monument češkc silc pred Narodnim muzejem danes sam»- stojne ceske prestolice. Obrtni vestnik. Občeslovensko obrtnu društvo r Celju sklicuje svoj redni letni občni zbor na ncdeijo dne 11. iunija 1922 dopolüiie ob 9. url v restavracijo Narodnega doina v Celju. Na dnevnem redn ie razun retl- nih poročil tudi sklepanje o proslavi dru- štvene 30-letnice, poročilo delegate, o glavni skupščitii Savcza hrvatskih obrt- nika in ra^prava o volitvah v oblastno skupščino. Občni zbor je ob doloceni uri sklepčen Jie glede na števib navzočih članov. Popoldne istega dne priredi drn- štv-o domačo zabavo Pri »Grcnadir]u« za svoje Clane in prijatelje društva o čemur natančneje se objavimo v prihou'- njj številki. RAZSTAVNI VESTNIK. Poziv gostilnicarjera, pivovariiarjem in kavarnariein. Na razstavišČu in sicer na dvoriseu poleg mestne osnovne sole. sc bodo nicd obrtiio i-/.^..is ¦.< ;_'. - __. ; avgusta nastanili tudi vino- in pivotoCl j tcr kavarne. Reflektant] za taka podjet- ja inuijo glasoni razstavnega red a skre- niti /, razstavnim odborom uoscbno po- ¦godbo. Tozadevna d-oločbn se glasi: »Za vino- in pivotoee in okrepčevalnice je določen poseben prostor in sc podroft- ik% doloebe glede namescenia in ce- üc prostora pridržijo za vsak vu- 'samezen slucaj posebnemu uogovoru.< Pozivljemo vsc one obrtnikc. ki žeHjo j na razstavnem prostoru med obrluo ra*- stavo zgraditi okrepeevalniee ali toeii- uicc za vino, pivo, brczalkoholnc pija- I c'j. kavo in eaj itd., da predložii;) svoic ponudbe razstavnem i.i odboru iia.jkasne.?c do konca junüa 1922. Ponudba naj vse- bujc obseg pavilioiia. ki se nninerava zivraditi, vrsto pijac. ki se bodo tofite, in visokost odškodninc, ki jo i)odjetn?K ponudi razstavncmu odboru razun presl- plsanc prostorninc. — Odbor >'Obrtnc razstave 1022 v Celju«. j __________________________________________________________________________________________________i Sokolstvo. Tekina za prvensivo Jugoslov. So- kolskega Saveza. Tekma za prvenstvo Jugoslav, sokolskega Saveza. se je vr- šila v nedelio dne 4. junüa. Yekma je trajala od 9. do pol 15. ure in se je nn- daljevala v plavanju še zvecer ob !8. uri. Plavanje se je vršilo v čolnarni Lj. Sport, kluba, ostale locke pa na telovadišcu Sokola !¦ Tekme sc je udelezüo 9 Soko- lov. razen 1 vsi1 jz Slovenije. eastno zna- menjc za naša sokolska društva. Tekmo- valni program so tvorile ie-le toeke: proste vaje, drog. bradlia. krogi, konj. skok v v.išiiK), met kroiglje, tck 100 m. j plavanje 50 m. Skupno je bilo doseglji- vih točk 150, dosegli pa so jih: 1. Staue Derganc (Ljubljana) 133 (88.67 odst.). 2. Peter Suini-(Ljubljana) 119.5 (79.07 odst.). 3. Leon Štrukelj (Novo inesto) 113.75 (75.83 odst.). 4. in 5. Vlado Simoneie (Ljubljana) in Ivan Porenta (Ljubljana T.) vsak po 104.25 (69.50 odst.). 6. SlavKo Wlastan (Ljubljana I.) 95.25 h.3.50 odst.). 7.) Daroslav Smo!e (Loiratee) 75.25 (50.17 odst.). 8. Ciril Primožič (Kiimnik) 72 (48 odst.) in 9. Anton Dulak (Kre\a v Bosni) 42 (28 odst.). Posebno z'vahna in za.nimiva borba sc je vršila nicd prvu ini tremi; odločila se je šele pri zadnjlh tocküh. Sodüa sta gg. Smcrtuik in Kiikec. naša znana sokolska voditelja, iii' sicer ! po pravilili in predpisih za mednarodne tekme.,— Nocoj siv je vršil v Narodnem dornn pozdravni večer tekmovalcein. — (] tekmi sami prinesemo še obšin.cj^e poroeilo. Turistika in sport. | Saliovski match za prvensivo v ju- goslaviji bi sc imel vršiti 4. in 5. junrja t v Celju. Prvenstvo, ki si ga je pribonl mariborski šahovski klub s svojo zina- go nad Zagreboni, imi je ostalo tuttt so pot. Z žalosjo pa se in-ora konstatirafi, da se to ni zgodilo vsled izida tekme, temvec vsled vse obsodbe vredne nedi- scipliniranosti in skrajne lahkomišljeno- sti ljubljanskega sah. kluba. Med tem, ko so dospeli igralci iz Maribora (šestj polnoštevilno in pravočasno. se od Ijub- ljanskih igralcev dva sploh nLsta javiia, trije pa so dospeli z znatuo zamudo. Ne- razumljivo je1 tudi. da ljubl.ianski šaliov- ski klub sploh ni smatral za potrebno obvestiti svoje nasprotnike o nastalih za- prekah. Tako voditelju turniria ni ostato ¦drugega kakor proglasiti Mariborcane Zd zniagovalce in vložiti protest pri jngo- slov. sah- savezu proti nekvalificirauemu ravnanju ljubljanskega šah. khiba. Ta izid dolgo pričakovanega matcha je tern bolj obžalovati, ker šte.ie liubljaus^i klub v svoji sredi odlične igralce, manf- ka jim pa, kakor se vidr, resnost in šport- na disciplina, ki sta^ predpogoj vsakega resnienega vspeha. Želeti je samo, da se razmerc' v ljubljanskem šah. klubu temc- Ijito razeistijo, sicer isti ne more priCa- kovati. da ostali klufei sploh še tekrnine- jo ž njim. Vagaja. Celjski $ahovski klub .ie za sahovsko tekmo Maribor - Ljubljana izvršil vse prcdpripravc z najveeio vnemo in vest- nostjo do najmanjših podrobnostij. Se- veda ni mogel pri tem računati, da bi se match sploh mogel izjaloviti. Proti vse- niu prieakovanju pa se tekma vsled kriv- de ljublj. sah. kluba ni vrsüa. Prisotnost •; v četrtek tine S. junija 1922 ob *$<)] isi. uri dopoldnc pri okrajneni glavarstvu v i Siovenjgradeu. Z ozirotn na elovekoljnb- ] ni nainen noveg:i društva, ki se usia- navlja v spo:ni:i na kraljevo poroko N'j. Vclicanstva knilja Aleksandra (. s kra- ljieino Marijo bi bilo želeti drnštvii kar najveejega uspeha, ustanovnenui obenc- iiiu zboru Pa obilo udeležbe. Na dan kra- J Ijevc poroke bodo pogošeeni po vseh občiiK-Ui slovenjegraškega politiciiega o- kraja občinski rcveži, mauišc in rcvner- še občinc pa bodo"obdarova!e revcžc uu kak drug način. Ccstitke uradov, dništev. i korporacij in zasebnikov prcvzernalo Do okrajno glavarstvo po slovesni sln/bi božji due 8. junija 1922 dopoldnc v sons j sc. 1. Po vseh obeinah pa bodo /aplapo- j lale državne in narodne zastave tcr ozim- njevale veselje in radost. ki vlada mec! prcbivalstvorn na dan kraljeve por.ike. j Prostov, gasilno in rešev«hio oru- | štvo zdravilišec Rogaška Si:ith;a obhü«*i v nedeljü, 18. junija 1922 svojo štiritie- setletnico. Rogaška Slatina. biser našc Jiigoslavije, \-as vatoi. tovariši ga.silci. na izvanredno slavnost — stiridesetletnlco svojega gasilnega drustva. Prcpricani sino, da boste to priliko porabili, ue sa- ino, da izkažete cast svo.iini tovarišem in bratskemu društvu, ampak da si oh jednem ogledatc tudi nasc zdravilišče iii { delite potem z nami ponos. biti sin iii- roda, ki posednje tako krasci« kos zem- 15c in objednem mijodličncisi zavot! naSc skupne domovinc. Ciasilno clrustvo, Ki iina v veiil\i meri nalogo cuvati ta za- klad, vas bo sp-rejelo y. odkriio.srčno ra- dosrjo in z odpriirui rokauii. Ko je l/- bruhnil dne 19. dec. 1879 :i;i Slatini po- žar, ki jc upepelil veliko iroslopii. jc prebivalstvospoznaio nuino potrebo la- stuega gasilnega drustva. Ravnatel.istv-i. ki je že prejc l^retresavalo VDrasanje u- sianovilve tega drustva je stopilo toza- ! devno v stifc z obeino in osnoval se je \ pripravljalni odbor, ki jc ustanovil v pn- hodnjem letii zdraviüsko in kra.ievno gasilno društvo. Hežclni odbor štajerski je na prošnjo ravnatcljstva dovolil no- vemu društvu vcčjo podporo, s katero jc bilo mogoče leta 1882 nanaviti briz- galno in potrebno gasilno orodie. S tem korakom jc stopilo drustvo v življenje, zato se more šele to leto siuatrati kot ustanovno leto našega drustva. Kakor splosno v Rogaški Slatini v predvojueni casu. tako se je videlo tudi pri gasiluein društvu bolj kot dnigjc sadove razniiro- dovalnega deia in njega posiedice. S prav malimi izjeniaini so bili vsi clani siuovi slovenskega naroda, a itkloniti so sc morall nemški komandi ee so hoteii ohrai.iiti si svoj kruh. Danes, ko je \r iio- gaški Slatini Slovencc na svoji z.emlj* svoj gospod, so se izločili vsi spo.mlnt zalostnc prcteklosti iz našega drustva in prvikrat stopi s slovenskim duhoni prerojeno društvo pred širšo iavnpst. — In to stori lahko z zavestjo storjene dolžnosti. Lahko bi našteli vsc slučaie. v katerih je drustvo s svo.io požrtvovai- nostjo rešilo iibogcniu vaščanu inietje m življenje. toda to rnu ne šte.iemo v zn- slugo, bila je njegova d-olžnost. Omeni- nio naj le za naŠe društvo tako vclepo- memben dan 17. avgusta 1910. Zgodaj v jutro je klic: Na pornoe! zbudil goste m SJatinčane iz trdega spania. ZdravilišVi dorn, pod eegar streho so še rnirno spart varstvu zdraviliške uprave izročeni go- sti, je postal žrtcv siliicga požara. V par minutah je bilo gasilno drustvo ua licu mestii in če^ nckaj trenutkov polnih o- bupa in neznosnih skrbi. je rnogcl po- veljnik naeelniku drustva iaviti za dane razmere najlepšo vest: Vse rešeno! .' Pri tej priliki se je v najlepsi liici po- kazala naioga tukajšnjega gasilnega dru- štva. Ne samo nad imetjem in živlienjetn ;i: ci>;\ aiMva iwgasKc Slatuu1 in c»koiice, Ciivati ima nad živijcn.icm številnih go- slow došlih iz različnih dežela: o'dgo- vonio je posebno sedaj za vaniost uašlh bratov iz širše domoviiic, ki se zateku- vk) k nam iskat zdravja in razvedrila. V svesti si tc svoje ualogc jc sklenilo dru- stvo obhajati svojo štiridesetletnieo ko- likor mogoče slovesno takorekoč |)red očmi celokupne domovine. Zato v o I '5. a Stasraje Isparoilmh vSag IC 359OQO.OQQ« Yrednost rezervnega zaklada K 8,000.000. 2 n i =2 US U1 HRANJLWE vloge, ki se sprejemajo od usako gar, uZiu3jo najpopolnejšo unrnost in ugodno obreslousnje. Poštnc položnice sirankam brez- pfačno n:i razpolatio. Reninino plačuje zauod iz 5uojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišf razne urednostne papirje, uložne knji- žice i. t. d. Dnje u nnjem PREDALE v svo^lh safeblagajnah, tako, da obdrži ključ slrankn sama. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednoslnih papirjeu itd. Izur- ^uje za nie lucli inkaso in druga denarna opra- uila n«)kulanlneje. 1ZPLAČ1LA u inozemstuu izredno ugodno in promplno. Posojiia vs»h vrsf pod najugodnejšimi pogoji. Brezpleična j^ojaspiila in strokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih 's-:4v^f us» at om.xff*. ^ .ijF^-fcB g™a •»^»•.^«ktMla po 4V2°/o «*«*•« in poi K od sto, BJ^oti odpovedi (5%) pet od sto STUOSSMAYERJE- VÄ ULICA ŠTEV. i ^m ^^wM ^v^l ^HV ^^lB ^V^H ^^^^ H^v ^^^B iB^H ^^B ^H^H ^K^r ^^^B l^^r ^rVi ^P^H ^tr^m HjV ^^^B ^VW Delniška glavnica: JUimi 3o,ooo.ooo*— Rezerva: IDiii. 15,ooo,ooo'— Ljubljana, Nlariibor9 Nletkovic, Sarajevo, Split, Šibenik in Zagreb« Naslov za brzojavke: vni fond nad 5o,ooo.ooo l«»on.« ______________________________________I________________________________________________________________i___________________________________________________________________________________________ PODRUZNICE v Brežicah, Gorici, Kranju» Marlboru, Ptu- ju, SarajevUt Splifu in Trstu. Sppejema vlogre »a Icnjiziee in telcoči r»acwn pir»oti ix^oclifieiMLXÄ ol>x»©s3to^r-»iijii Kupuje In ppodaja vse vr»ste ir_?©d. _pai>Ii?Jev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Prodaja srečke drž. razredne loterije.