POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I Leto XII. I Stev. 244 VECERN TELEFON 25 — £7 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 27. oktobra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10'» din, dostavljen na dom 12’- din, tujina 25‘- din Cena t — din 1 Pričetek akcije za koloniie Nemčija bo pričela akcijo za vrnitev kolonij — Vrniti se mora vse, kar je bilo nemško — Lastniki bivših nemških kolonij se posvetujejo — Chamberlain v načelu za vrnitev — Misija južnoafriškega ministra Pirowa BERLIN, 27. oktobra. Po priključitvi Avstrije in Sudetov, s čemer je zadoščeno nemškim teritorialnim zahtevamvi Avstrije in Sudetov, s čimer je za* krajšem času akcije za vrnitev kolonij, ki so ji bile odvzete z mirovno konferenco v Versaillesu. V kakšni obliki se bo ta akcija uvedla, za enkrat še ni ^ločeno, vendar bo to odvisno tudi od zadevnega sporazuma z Italijo, ki bo nemške zahteve v celoti podpirala. V tem oziru se pripisuje tu velik pomen tudi Setlanjemu potovanju von Ribbentropa v Rim. Nemški tisk že uvaja nemško kolonialno akcijo s članki In razpravami o tem vprašanju. Iz pisanja listov je mogoče spoznati, da bo zahtevala Nemčija vrnitev vseh bivših kolonij brez izjeme, komu so bile prideljene. Zelo značilno je v tem oziru pisanje Usta »Dlplomati- sche und politische Korrespondenz«, ki pravi med drugim: Komu je bila nem- ška posest izročena, za nas ni važno in nas tudi ne zanima, ako menijo sedanji Gospodarji, da so jim te nemške kolonije koristne in bi jih le težko pogrešali, ako ^ iih morali vrniti. Kolonije so nemška pravna last in se morajo Nemčiji v ce-Io*l vrniti. POGAJANJA MED PRIZADETIMI lONDON, 27. oktobra. Politika pomirila Evrope po tukajšnjem mnenju ne ^orc doseči trajnega uspeha, ako se ne jJSodi zahtevi nemške vlade po vrnitvi kolonij, ki so ji bile po svetovni vojni ^'zete. Po tu dobljenih Informacijah so med vladami Velike Britanije, Fran-Clie. Belgije in Portugalske že pričela Svetovanja glede Izdelave skupnega j^Črta, po katerem naj bi se rešilo vprašanje vrnitve bivših nemških kolonij. Pri eh posvetovanjih gre v glavnem za to, d® bi se določilo v Afriki večje kolonlal-*|0 Področje, ki bi se odstopilo Nemčiji, a bi $e na ta način zadovoljilo njenim kolonialnim zahtevam. Kot pogoj za to pa bi se zahtevalo od Nemčije sodelovanje pri sporazumnem utrjevanju svetovnega miru ln svetovnega gospodarstva. STVARNE IN FORMALNE TEŽKOČE Ta pogajanja med Anglijo, Francijo, Belgijo In Portugalsko so že precej napredovala, obstajajo pa še razne teritorialne in formalne težkoče. Predvsem Anglija ne bi hotela izgubiti Tanganjike, ker bi bila s tem zveza med njeno severno in južnoafriško kolonialno posestjo v sredi pretrgana. Nadaljnje težkoče obstajajo v tem, da so bile nekatere bivše nemške kolonije prideljene dominionom Razsodile bodo velesile ^KOSLOVAŠKA ODKLONILA MADŽARSKE ZAHTEVE IN PRISTALA NA A^B1TRAŽ0 - BRODI V PROTEST ODSTOPIL - MADŽARI TUDI S TEM NISO ZADOVOLJNI PRAGA, 27. oktobra. Češkoslovaška Jada je včeraj izročila madžarskemu ^slaniku v Pragi odgovor na madžar-,lt0 ultimativno noto, ki je bil s posebnim Urirjem odposlan v Budimpešto. Po za-s|!lvih informacijah se je praška vlada )staviia na stališče monakovskega skle-3 da gre le za reševanje vprašanja maorske manjšine. Vsa druga etnična A^šanJa se morajo izločiti Iz pogajanj, sltoslovaška vlada pristaja na pred- da se izroči vsa zadeva v razsodbo mčiji in Italiji. Obe državi lahko prl-Kn©ta j( razsodišču še druge države. V j'*1tnoru pa, da se pritegne Poljska, za. eva čSR s svoje strani tudi pritegni-. v Romunije. To razsodišče naj določi as sestanka In reši vsa s tem v zvezi °toča tehnična vprašanja. Plebiscit v paških i rt ruslnsklh krajih CSR odkla-**• Končno predlaga CSR ustanovitev ™Sebne mešane češkoslovaško-madžar-vojaške komisije zaradi priprav za £Wtev ozen'l)a. sin ! kjer ga bo sprejel Italijanko xBuna"il minister grof C i a n o. Koll-h,,. a a bo vo» Ribhenti “• se ni ‘•'on Ribbentrop ostal v Ri-znano, ker bo to odvisno od poteka razgovorov. O namenu tega obiska sc je izvedelo sledeče: Ribbentrop prihaja v prvi vrsti zaradi dokončnega sporazuma med Nemčijo in Italijo glede ureditve mejnega spora med Madžarsko iti CSR. Nemčija stoji v tem oziru slej ko prej na stališču, da Madžarska ne v Južni Afriki in Avstraliji, ki se branijo, da bi jih vrnili. Velike važnosti bo zaradi tega akcija južnoafriškega vojnega ministra Oswalda Pirowa, ki je včeraj prispel v Lizbono ter stopil v stik s portugalsko vlado. Kakor se zatrjuje, bo Pi-ro\v odpotoval v tej misiji tudi v Nemčijo. MISIJA MINISTRA PIROWA LONDON, 27. oktobra. Avala. Kakor poroča diplomatski poročevalec »Daiiy Maila«, je razpravljala angleška vlada včeraj prvič o vprašanju vrnitve nemških kolonij. Ministrski predsednik Chamberlain je v svojem govoru opozoril na pomen tega vprašanja za pomiritev sveta. Vse zanimanje pa je v tem oziru posvečeno sedaj prihodu južnoafriškega vojnega ministra Pirowa, ki bo odpotoval najbrže v Berchtesgaden, da se s Hitlerjem osebno pogovori o vprašanju vrnitve bivših nemških kolonij v Afriki Nemčiji. Po dokončani misiji ministra Pl-rowa bo pričela Anglija nadaljnja pogajanja s Francijo in ostalimi prizadetimi državami. Vse kaže, da je treba v kratkem pričakovati močno zbližanje med Londonom in Berlinom. Berlinski poslanik sir Henderson, ki se mudi že več tednov v Londonu, je informiral Chain berlaina izčrpno o metodah nemške politike, kakor tudi o prizadevanjih za nemško-angleško zbližanje. sme dobiti več kakor ji po narodnostnem načelu pripada. Vsaka drugačna rešitev bi ustvarjala za bodočnost nove spore. Nemčija nasprotuje poljsko-madžarskim zahtevam po skupni meji. Ribbentrop bo natanko obrazložil, zakaj se Nemčija temu upira. Skušal bo doseči v tem vprašanju sporazum z Italijo na ta način, da bo Nemčija podprla Italijo v drugih vprašanjih, najbrže predvsem v španskem. Kot druga važna točka Ribbentropove misije v Rimu se navaja vprašanje kolonij, da se doseže popolna soglasnost osi Rim-Berlin glede nemških kolonialnih zahtev in glede postopka. Nemčija bi rada dosegla popoln sporazum z Italijo še preden se uveljavi italijansko-angle-ški velikonočni sporazum. Dalje pridejo na vrsto vsa vprašanja odnošajev Nemčije in Italije do Anglije in Francije, zlasti glede oboroževanja slednjih dveh. Govorilo se bo prav tako tudi o nadaljnjem boju proti komunizmu in vseh ostalih vprašanjih, ki so v zvezi z japonsko zmago nad Kitajsko. Razen tega je treba razčistiti razne probleme političnih in gospodarskih interesnih sfer Nemčije ter Italije v Evropi, zlasti v Podonavju in na Balkanu. Verjetno je, da se bo sprožilo tudi vprašanje nemške svobodne luke v Trstu ali Genovi. Tudi na Tjeiinskem ne bo plebiscita BERLIN, 27. oktobra. Pogajanja med Prago ln Varšavo zaradi razmejitve v porečju Olse (Tješlnsko) potekajo v ugodnem ozračju. V Varšavi pričakujejo, da ne bo v porečju Olse nikjer potreben plebiscit, ker bo nova razmejitev sporazumno in prijateljsko določena. REKONSTRUKCIJA ANGLEŠKE VLADE? LONDON, 27. okt. Kralj je sprejel Chamberlaina, ki mu je verjetno predloži! listo novih ministrov. Zapiski Japonsko izzivanje Kako zelo je škodovala britanskemu prestižu Chamberlainova politika popustlii vosti, nazorno prikazuje uvodni članek velikega japonskega dnevnika »Yiomiuri šimbun«. Ta, po svoji neverjetni izzivalnosti zanimivi članek napada stališče japonskih zmernejših politikov, ki se trudijo za angleško-japonski kompromis. To stališče, meni člankar, tvega pokvariti uspehe najnovejših zmag, ki so stale tisoče japonskih vojakov. Japonska vojska in mornarica sta najmočnejši na svetu, angleška vojska pa je sicer zmožna ustrahovati male narode, ne pa velikega japonskega. Razdelitev nadprodukcije Ameriški senator Lee je izjavil po svojem razgovoru z Rooseveltom, da je pre-zident za mednarodno pogodbo o razdelitvi viška agrarnih produktov. Roosevelt sodi, da se bo poljedelski položaj Zedinjenih držav poboljšal s strogo kontrolo produkcije, tako da bodo farmerjem preostale velike količine, določene za izvoz, ki bi ga bilo treba izzvati na osnovi pogodbe med državami, tako industrijskimi kakor agrarnimi. Stalin dobi nov naslov Po poročilih iz Pariza bo dobil Josip Stalin, sovjetski diktator, nov naslov, ki bo »primernejši« in bo dal vsakomur vedeti, da je Stalin najvišja oseba v SSSR. Dali mu bodo uradni naslov »Veliki rdeči vodja«. Predlog je bil po poročilih sprejet v Rusiji s čudnimi občutki. Stalin pa je baje za ta nov naslov navdušen. Istočasno poročajo, da se bodo na vodilnih ruskih mestih izvedle velike spremembe, šef GPU Jezov bo odstopil in prevzel tajništvo komunistične stranke. Na njegovo mesto bo imenovan Stalinov rojak Beria, ki je doslej zavzemal v sovjetski politiki povsem neznaten položaj. Mobilizacija angleške industrije Iz Londona poročajo, da se zavzemajo vodilni krogi za ustanovitev nabavljalne-ga ministrstva, ki naj bi bilo odgovorno za to, da bi se zagotovilo izvrševanje naročil v najkrajšem času, ki je mogoč. Tu so mišljena predvsem naročila raznih ustanov ministrstva narodne obrambe. Če bo ta predlog sprejet, kar je verjetno, bi to pomenilo delno mobilizacijo industrije v interesu zagotovitve prednostnega prava za naročila departementov za narodno obrambo. Značilno je, da se tenui namenu upira ministrski predsednik Chamberlain. Kdaj bo Evropa dobila svojo končno obliko? Bila bi fantazija, če bi po Monakovem os Berlin-Rim demobilizirala; Evropa doslej še ni resnično spremenjena. (V. Gay-da v »Voce d' Italla«.) Naše nove bojne ladje »Daily Telegraph« poroča, da bo naša vlada v kratkem naročila v Nemčiji 8 velikih rušilcev. Vrednost naročila cenijo Angleži na 2,600.000 funtov (čez pol milijarde din). Angleški list piše, da je to hud udarec za francoske ladjedelnice, ki so si hotele osigurati vsa bodoča naročila Jugoslavije. Francozi so tudi vložili, po informacijah londonskega »Tele-grapha«. veliko kapitala v splitske ladjedelnice, kjer gradijo zdaj 2 rušilca. Izguba naročila 8 rušilcev, pravijo francoski zainteresirani krogi, gre predvsem na račun predolgega roka, ki so ga francoske ladjedelnice zaradi 40 urnega delavnika slavile. Danes še Francija zelo za* ostaja z nabavkami novih ladij. Maribor, 27. oktobra. Slovenski politični program mora razen smernic za ureditev odnosov do Hrvatov in Srbov vsebovati tudi smernice za delo med Slovenci samimi. Živimo v enako usodnih časih, kakor pred 20-imi leti, potrebna je torej enaka strnjenost vseh slovenskih političnih skupin, ki stoje na principu slovenske narodne individualnosti, kakor tedaj. Za trdno osnovo pa ji more slediti le program, ki posega in predvideva ureditev vseh slovenskih problemov, ki so v bistvu problem slovenskega kmeta in delavca, meščana in intelektualca. Neslovenska politika bivših tradicionalnih slovenskih političnih strank je večino slovenskih problemov zanemarila ali jih pa reševala le v kolikor so bili v skladu z njihovimi strankarskimi interesi. Zato so ostali nerešeni, ali pa samo polovično rešeni. Posledica je pa bila vsestranski zastoj v razvoju slovenskega gospodarstva, prosvete in zdravstva ter naravnost nazadovanje v socialnih razmerah širokih ljudskih plasti, zlasti na deželi. Temu moremo odpomoči le, če se slovenske politične skupine res enkrat združijo. Potreben je slovenski politični program, ki bo vezal vse slovenske skupine pri skupnem delu za dvig in nadaljnji uspešni razvoj slovenskega naroda. Zastopati ga bodo morale zlasti v jugoslovanskem parlamentu vse slovenske skupine odločno in brezkompromisno. Glavne točke tega slovenskega programa vsiljujejo razmere, v katerih živimo, same. Potrebna je predvsem nujna pomoč slo venskemu podeželju in to posebej malim in srednjim kmetom z znižanjem davčnih bremen, priznanjem in dajanjem cenenih kreditov za poljedelstvo, obnovo kreditne mreže našega zadružništva, razširjenega še s posebnim zavarovanjem zoper uime (točo, požare, poplave itd.); poljskim delavcem z razširjenjem socijalne zakonodaje in bolniškega zavarovanja tudi nanje, z ureditvijo minimalnih mezd tudi v poljedelstvu; kajžarjem z dokončno izvedbo agrarne reforme v Sloveniji, s čimer bi število slovenskega podeželskega proletariata znatno padlo. Treba je zajamčiti svoboden razvoj industriji v Sloveniji, pustiti prosto pot ustanavljanju novih gran, za katere so dani pogoji v Sloveniji; možnost industrijskega razvoja zlasti povečati s pospešeno elektrifikacijo dežele in z ureditvijo vodnih sil, nuditi slovenski industriji iste subvencije, kakor na jugu države in jo zaščititi pred konkureco iz le-teh krajev z uvedbo takih minimalnih mezd na področju cele države, ki bodo povsod odgovarjale vsaj resničnemu eksistenčnemu minimu. Za naše delavce je treba spopolniti vse veje socialnega zavarovanja in ga razširiti na vse, ki so iz njega še izvzeti; dalje izpopolniti socialno zakonodajo, določiti minimalne mezde, ki odgovarjajo vsaj eksistenčnemu minimumu v Sloveniji; priznati delavstvu sindikalno in koalicijsko svobodo v celoti in v ničemer ovirati njihovega kulturnega, gospodarskega in političnega razvoja. Slovenske obrtnike je podpreti z cenenimi krediti, davčnimi olajšavami in drugimi zaščitnimi merami pred konkurenco veleindustrije. Ta program je dopolniti s postavko za izpopolnitev vseh vrst šolstva v Sloveniji, od otvoritve vseh potrebnih ljudskošolskih razredov do popolne univerze v Ljubljani, od postavitve vseh potrebnih šolskih poslopij na deželi do vseh potrebnih zgradb za popolno slovensko univerzo. Dalje s postavko za izpopolnitev in obnovitev zdravstvenih ustanov v Sloveniji od manjših bolnic po deželi in mestih do moderne klinike v Ljubljani kot univerzitetnem mestu. Posebna skrb gre problemom obmejnih krajev, kjer je treba zidati najlepše in najpopolnejše šole, dati posojilnicam največ kreditov na razpolago, kmetom in ostalemu produktivnemu prebivalstvu nuditi in staviti na razpolago vse, kar jim je potrebno za zadovoljno življenje in pro-speh, tako, da vsaj ti kraji v ničemer več ne bodo zaostajali za zamejstvom. Za vse to pa je potrebno, da se združijo vse slovenske zavedne skupine in se upostavi sloga kakor I. 1918. Premagati je treba ozke strankarske interese in se podvreči višjim narodnim koristim. Vo- Zmagoslavje na Japonskem JAPONSKE ČETE PRODIRAJO DALJE NA ZAHOD IN JUGOVZHOD. ODREZANE ČANGKAJŠKOVE ČETE. JAPON SKA GOSPODARICA VSE VZHODNE AZ IJE. ŠANGHAJ, 27. oktobra. Japonske čete so včeraj zasedle tudi Vučang in s tem zaključile okupacijo Hankova in njegovega področja. Naglo prodirajočim motoriziranim oddelkom japonskih čet se je posrečilo prehiteti umikajočo se kitajsko vojsko in odrezati njene zadnje dele od sprednjih. Japonci so presekali pot okoli 250.000 vojakom Čangkajškove vojske. Japonci upajo, da se jim bo posrečilo te čete polonoma obkoliti, premagati in zajeti. Prodiranje do dolčene črte na severozahodu od Hankova se nadaljuje. Prav tako napreduje zelo naglo prodiranje japonskih čet od Hankova vzdolž železnice v južnovzhodni smeri proti Kantonu. TOKIO, 27. oktobra. Vse glavno mesto je spremenjeno v en sam veselični prostor v proslavo padca Kantona in Hankova. Japonske javnosti se je polastilo razpoloženje pijanega zmagoslavja. Vse je prepričano, da bo Japonska vladala odslej nad vso vzhodno Azijo. HONGKONG, 27. oktobra. Japonci so polnoma zasedli Hankov. Zavzeli so tudi bivšo nemško in rusko koncesijo. Tokijski listi že prinašajo vesti, da bo čang-kajškova kitajska vlada v čungkingu odstopila. Nemci o čeških utrdbah S KAKŠNIMI SILAMI SO NEMCI ZASEDLI SUDETSKO OZEMLJE — ČEŠKE UTRDBE NE BI BILE VZDRŽALE NEMŠKEGA PRITISKA BERLIN, 27. oktobra. Nemški listi objavljajo izjave, ki sta jih dala šef tiskovnega oddelka major von Wedel in šef brezžične službe nemške vojske von Fritsch o zasedbi nemškega sudetskega ozemlja. Major von Wedel je dejal, da je sodelovalo pri zasedbi omenjenega ozemlja 10 armadnih zborov s 30 divizijami. Vsaj polovica te vojske je bila motorizirana. Razen tega je sodelovalo pri zasedbi 500 letal. Še mnogo več letal je pa bilo pripravljenih za primer potrebe. Prav tako je bilo v akciji več ti- soč protiletalskih topov. Glede češkoslovaških obrambnih utrdb, ki so sedaj pripadle Nemčiji, je von Wedel dejal, da so bile zgrajene strokovnjaško in solidno, vendar se pa vsi nemški strokovnjaki strinjajo v tem, da vse te utrdbe niso bile še zadosti dovršene in popolne. Glavne postojanke sploh še niso bile zgrajene, druge so pa bile premalo oborožene. Nemci bi bili v primeru vojne uporabili proti njim največje topove in tanke. To bi zadostovalo, da bi Nemci v najkrajšem času strli vse te utrdbe. Silno oboroževanje Amerike ZDRUŽENE DRŽAVE BODO ZGRADILE 7000 NOVIH BOJNIH LETAL — BOJNA MOC JE POTREBNA ZA URESNIČENJE MIROVNIH NAČEL NEW YORK, 27. oktobra. Ha vas poroča; »New York Herald Tribune« piše, da namerava vlada USA v kratkem predložiti v potrditev program, ki določa gradnjo 7000 novih bojnih letal. S tem hočejo postati USA najmočnejša bojna sila v zraku. To je potrdil tudi Roosevelt novinarjem, ki jim je med drugim dejal, da pripravlja vlada nov načrt za oborožitev v zraku. Lsit piše dalje: Na seji vlade, na kateri so razpravljali o reviziji državne obrambe, je priporočal zunanji mi- nister Cordell Iiull, da se morajo USA oborožiti do skrajne meje. Vlada ostane še dalje zagovornica politike miru in spoštovanja mednarodnih pogodb. Vojna naj se kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov izloči. Toda načela je mogoče braniti samo, ako je Amerika vojaško močna. Razen tega je oborožitev potrebna zato, da se bo mogoče upreti vsakim pretiranim zahtevam, naj bi prišle od koder koli. Halifax-Roosevelt . LONDON, 27. oktobra. Včeraj zvečer je govoril angleški zunanji minister lord Halifax po radiu Američanom. Zahvalil se je prezidentu Rooseveltu za njegovo akcijo za mir. Omenil pa je tudi ostro kritiko ameriških listov, ki gre na račun angleške vlade. Dve uri pozneje je odgo* voril Roosevelt in Angležem pojasnil ameriško stališče glede zadnjih dogodkov. Dejal je, da ni dvoma, da si vse človeštvo želi miru. Ne more pa biti miru, če se zamenja vlada pravice z vlado nasilja. Dvanajst let se nismo oboroževali, zdaj pa se moramo, ker tako delajo vse druge države. Politične izpremembe na} se vršijo v miru in s polnim spoštovanjem svetosti pogodb. Vendar pa je treba znova začeti z razgovori za razorožitev. Nacionalistična ofenziva ni uspela LONDON, 27. oktobra. Nacionalistična ofenziva, ki se je pričela predvčerajšnjim južno od Madrida, se je ponesrečila. Republikanske čete so v protinapadu osvojile vse prvi trenutek izgubljene položaje in prešle v napad na stare nacionalistične postojanke. To potrjuje tudi poročilo nacionalističnega generalnega štaba iz Bur-gosa, ki pravi, da so odbile včeraj nacionalistične čete na madridski fronti več republikanskih napadov in prizadejale sovražniku velike izgube. Na ostalih frontah po nacionalističnem poročilu ni bilo nobenih pomembnih dogodkov. LLOYD GEORGE PROTI VLADI LONDON, 27. oktobra. Lloyd George je včeraj zvečer govoril po radiu in ostro napadel politiko angleške vlade. litve 11. decembra morajo biti manifestacija vseh zavednih Slovencev, da to hočemo. k v. Dejal jc, da je za ceno časti dosegla mir. češkoslovaško je primerjal s Kitajsko, Španijo in Abesinijo. RAZBURJENJE V LITVI. KAUNAS, 27. okt. V vsej Litvi vlada veliko razburjenje zaradi novih nemških zahtev po Klajpedi. Klajpedski mestni svet, ki ga sestavljajo večinoma Nemci, je stavil litvanski vladi nove zahteve. Zahteva predvsem ukinjenje prekega soda, polno avtonomijo, policijo in izvršno oblast. VISOKO ODLIKOVANJE PONCETA. BERLIN, 27. oktobra. V Rim premeščenemu francoskemu poslaniku Franfois-Poncetu je izročil zunanji minister von Ribbentrop pred odhodom Veliki zaslužni križ nemškega orla, s katerim ga je Hitler odlikoval. To je najvišje nemško odlikovanje, ki ga lahko dobi kak tujec. V Pariš prispe Fran?vois-Poncet jutri, v Rim pa odpotuje 3. ali 4. novembra. TURČANSKY NA DUNAJU PRAGA, 27. okt. (Avala) Slovaški minister za pravosodje Turčansky jc včeraj popoldne prispel tia Dunaj in imel vrsto pomenkov z merodajnimi osebnostmi glavnega mesta Vzhodne marke. Zvečer se je vrnil v Bratislavo. Votivno gibanje Cez desel dni računajo, da bodo žc gotove državne kandidatne liste. Koferunca delegatov SZO v Ljubljani. Sinoči jc zasedala v Ljubljani konferenca delegatov Slovenske združene opozicije (SZO) za določanje sporazumnih kandidatur v vseh okrajih Slovenije. Dosežen je bil sporazum v načelu, za nekatere okraje so bile tudi že določene kandidature, a v ostalih okrajih bodo naknadno sklepale okrajne konference o osebi kandidata. V mariborskem volivnem okrožju odpadejo na Kmetsko-delavsko giba- nje dr. Kukov cev e sa-uje okraji Pre-valje, Maribor levi breg (oba kandidata), Slovenjgradec in Dolnja Lendava. V Mariboru bo kandidiral dr. V. Kukovec, v D. Lendavi pisatelj Miško Kranjec, a o ostalih kandidaturah bodo sklepale okrajne konference. Do konca tega tedna bodo rešena še vsa ostala vprašanja v okviru SZO. Kakor smo izvedeli, bo JNS postavila nn dr. Mačkovi listi poleg kandidatur ZSO samo paralelne kandidature. Proti slepomišenju in zavijanju p1' še ..Kmetski list“, glasilo senatorja m ministra v p. g. Puclja, v svojem volivnem uvodniku, češ: ,,Dajmo, sprego* vorimo odkrito besedo! Treba je odkritosti; kajti s slepomišenjem in zavijanjem ne pridemo nikamor in hi samo povečali zmedo duhov in poj' mov.“ Dalje piše „Kmetski lisi", mora vsak poslanec z dejanji izkazati) da je bil vreden narodnega zaupanj8 ter pravi: „Poslanski mandat ne smc biti resničnemu ljudskemu zastopnik’1 cilj ali celo sredstvo za olajšanje m*' terialnega položaja, temveč pot za d°' sego višjega cilja — ljudske blaginj6, Ako sedaj pogledamo nazaj, se naiji pokaže pestra, včasih temna, včasih zelo žalostna slika. Nočemo trditi, oj? bi ne bilo posameznikov, ki so im®1* mnogo dobre volje, toda ostali so glaS vpijočega v puščavi... Iz tega spoz* nanja sc je rodila potreba po novi potih“. Končno piše „Kmetski list ' „Zaradi najvišjih interesov naroda so šli naši možje in sklenili sporazum z dr. Mačkom. Je to sicer volivni sp0' razum, ki pa ima mnogo širše osnove in ciljei;. Nova izjava g. Petra Živkovi®8, Predsednik JNS je dal novo izjav v kateri pobija trditev g. Svetislava Popoviča, cla se je na seji političnega odbora JNS dne 15. t. m. izrekel P^°' ti predloženemu komunikeju glede vo-livne kooperacije JNS z Blokom spo razuma. Prav tako pobija njegovo 1 ^ javo, da je bil končni sklep o kom11' nikeju 17. t. m. storjen ob njegovi im navzočnosti. G. Petar Živ kovic naS_ j va v svoji izjavi poimensko v^e __ deset članov, med njimi tudi gg- h metrovida in Svetislava Popoviča, so bili na seji dne 15. t. m. navzo^. ter pravi, da oni najbolje vedo, ^ je ločna njegova izjava, ali pa izj*1 g. Svetislava Popoviča. Nadalje 0 govarja g. Petar Živkovič g. Juraju ^ metroviču na njegovo odprto PlSl . v zagrebških „Jugoslovenskih n® nah“ ter pravi, da je g. Deinetrovm seji političnega odbora JNS 15. t. glasoval za komunike brez vsak B pridržka. Popoldne istega dne pa prišel g. Demetrovie k njemu na novanje ter dejal, „da mu je jc ; ker v življenju še ni imel podo^ primera in da jc prisiljen Pr.e\\mČ- svoj pristanek ,ki ga je dal Pr* . je nem glasovanju za komunike, km ^ glasoval v razburjenem stanju i ^ dovolj razmislil. Končno trdi g-tar 2ivkovič, da jc pristal na nikc šele potem, ko je bil s°8 ‘ sprejet tako od ožjega glavnega ^ bora, kakor tucli od p°litične8‘ 0ru bora, ker je stal na stališču, da ^j-eZ bili lak sklep sprejet soglasno n-* preglasovanja. V glavnem °^ jc političnem odboru je vprašal, ^ kdo proti in ker ni bilo nikogai ^ je dal svoj pristanek. Njego'*1 ^oVO„ lična in osebna morala pa ih ljuje, da bi menjal svoje staj is pletem ko jc bila stvar dokončno njena. m., k sim0' Razgovori s skupino Bože i • ^0yO vida so pred koncem. Skoro g je, da bo grupa bivšega notr< J ministra sprejeta na skupno listo žici j e. r ,,,novic Atanasije Sola in Jovan Jov* da sla demantirala vest „Vreniena > sla izstopila iz JNS. jc 26« reklamacij volivnega juh n> g bilo v Celju, med lemi izbris 50 mrtvih. Borza. Curih. 27. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.77, London -i-Nevv York 440.25, Milano 23.17, 176.50, Praga 15.125. ,a5. Vremenska napoved. Večinoma o _ no. mestoma dež. Temperatuia n meuiena. Novice Obrtniške pripombe k volitvam mlajša generacija preživelim političnim gromovnikom ničesar VEČ NE VERJAME. — VEČNIH IN NIKDAR IZPOLNJENIH OBLJUB JE NAROD SIT. — KLIC PO ZDRAVI GOSPODARSKI POLITIKI. seza število armade (enega milijona duš), ki se s ponosom zaveda, da s svojim delom ustvarja in predstavlja vez od Triglava do Djevdjelije. Obrtnik ni nikoli Nespametno bi bilo misliti, da se današnji obrtnik ne zanima za važna politična vprašanja. Časi, ko je bil dosledno brezbrižen, so minuli, to pa največ zaradi tega, ker danes obrtnik le prebridko čuti, da sam prav za prav ni imel nobenega vpliva na javno politično življenje in da se to čedalje bolj maščuje nad njim Samim. Vedrili in oblačili so drugi, ki jim slepo služil kot politična priprega za casa volivne borbe, a so kasneje nanj pobili. Pripravljeni smo sicer verjeti, da v obstoječih prilikah ni bilo mogoče za °brtništvo doseči onega, kar mu gre in za kar je moledoval, vemo pa tudi, da bi se marsikaj bilo dalo iztisniti, če bi bilo dovolj interesa in poznanja prilik. Tako Pa — razočarane in zagrenjene nas je natekla ponovna politična gonja za stolne. Zopet se začenja stara pesem. Objavljajo se stara bojna gesla naših politikov, staro koritarstvo v novi obleki sili na plan. Zopet je treba iskati dobra Prijateljstva; kako zarjavelo zadevščino Je treba nanovo naoljiti, da ne bo nespo-pzumljenj in prehudega škripanja političnega voza. Vse ostaja pri starem, ostala so nače-la> ostali so statisti, le igralci se menjavajo. Prav nič nismo zrasli sami v sebi jadrna leta, nič nas ni naučil čas, kate-'r2ga smo pravkar preživeli, nič zgodovina zadnjih let. Za nič ne moremo iz 'astne ozkosrčnosti in naša pritlikavost Postaja že prislovična. Grizemo se za Malenkosti, — veliki dogodki pa gredo Mimo nas brez učinka na naš notr. raz-voj. Nobene progresivne misli nismo Ječali, tu smo bili unitaristi, na brato-Vem dvorišču federalisti, — pri tem pa *no pozabljali na smeti pri obeh. In zopet so se odprla vratca ncomeje* J|ih možnosti. Pa, — če nikjer nekaznovano, — tu na političnem poprišču se je ''beralizern izprevrgel v sofizem, kjer je Morala padla pod ničlo in kjer je potre* ben prelom z že tradicionalnim mešeta-fcnjem s človeško omejenostjo. Gospoda ki sc vas to tiče: zopet boste jttišli med nas, prinesli polne bisage ob-Mb, sladek obraz in topel stisk rok. “am se bo po vaših obljubah odprl raj 11:1 zemlji; toda pod pogojem, da vam ježimo kot politična priprega. In vse do *°nčane volivne borbe bo pri tem tudi ?stalo. Kajti, po zamisli sleherne stran Karsko-politične ideologije, je samo 1 lačelih ene ali druge stranke možna re-'tev za onega, ki se čuti kakor koli prijetega. V visokoletečih političnih pro farnih je za vsakega potreben lek, ki ■ * je samo na papirju in leči.le za časa °ljvne borbe potom sugestije. Nehajte s tem. Mlajša generacija poli-cnim gromovnikom te sorte ne verjame "'fesar več. Stafaž. Preponosna je. azo politični demagogiji, služiti za osebnemu preračunavanju in borbi za dnevnice. — revisoko razvit etični čut je v tem pri ver" tisti splritus agens, ki je v nas zbudil čut samozavesti in zavesti pohištva za narod in državno skupnost. v.jC Pozabite! 220 tisoč obrtnih obrato-nic v državi s svojimi pripadniki do- cepil države, v kateri je vzrasel in v kateri dela in ustvarja, na dva ali več delov. Odveč je za njega označba unitarist ali federalist. Državljanska zavest obrtnika nikoli ni bila na tehtnici, bila je vselej močna in zdrava. Obrtništvo se zaveda, da je državi potrebno in svojih dolžnosti do državne skupnosti nikoli ni merilo po politični pripadnosti. Dobro se zaveda, da tvori zdravi prehod iz materialnega absolutizma v socialno ravnovesje in je za to doprineslo ogromne žrtve posebno za časa velike gospodarske depresije. Nikdar obrtništvo ni odreklo, v najtežjih časih je plačevalo svoi krvni in materialni davek z idealizmom stoodstotnega človeka. V najhujših letih svetovne gospodarske krize ni odreklo, nasprotno, obstalo je, — zdecitnirano sicer, toda ojeklenelo. In danes, ko s strahom odganjamo privide ponovnega gospodarskega zastoja, se nam zde gesla politične demagogije žaljiva, premalenkostna, in neresna. Klic po zdravi gospodarski politiki je vse preglasen, da bi čuli še kaj drugega. Na vse to ste pozabili. Pozabili ste, da človeku, ki se mora kruto boriti za svoj obstanek, ki mora z dneva v dan čutiti na lastni koži posledice zavoženega gospodarstva, ki ga zavirajo donebesne ba-riere nesocialne judikature, da človeku, ki mu je ostala le še volivna pravica, kot ostanek liberalnih svoboščin, — ni ma smisla govoriti o politični dogmatiki niti o federalizmu ali trializmu. Kot člo^ vek in pridobitnik je obrtnik bil, je in bo tudi v bodoče ostal vnet sodelavec v skupnem domu. Gosposka ali politična avtarkija v kakršni koli obliki nikogar ne bo rešila, to vemo! Evo vam nekoliko programa: Oskrbite nam znosen obrtni zakon. Prepričujte na merodajnih mestih, da ni vsakdo indu-strijalec in povejte, da današnji zakon ne odgovarja prilikam. Dajte nam nujno potrebno novelizacijo, ki postaja že gospo darska nujnost. Dajte nam zaščito. Ne pustite, da ostanemo objekt izkoriščeva nja tujega kapitala. Oskrbite nam cenene kredite, dajte nam možnost sodelovanja pri velikih državnih in samoupravnih dobavah. Izženite iz države škodljivi presežek tujega kapitala in ratificirajte samo one trgovinske pogodbe z zunanjim svetom ki domači podjetnosti ne bodo v škodo. Preprečite koncentracijo kapitala v tako zvanih »privilegiranih« rokah in ne dopustite, da bo naš narod padel v odvisnost tujim špekulantom. Ne dopustite obubožanja širokih mas v prid gospo-darsko-liberalnim sofistom. Dajte nam starostno zavarovanje, dajte eksistenčni minimum. Skrbite za obrtniško prosveto! In predvsem, — Izdejstvn}te zdravo gospodarsko politiko! Za vse to bije že dvanajsta ura! Tone Uršič, Celje. ' Ukrenile rajši danes Uof jutri, kar je potrebno, da preprečite nevarni zobni lTed ’0d jo je napisal univ. prof. Lujo Tliaii ^ naslovom »Od vrača i čarobnjak modernega lječnika. Povijest bor m: Gospodarstva O resničnem in navideznem zadružništvu SOCIALEN IN INDIVIDUALISTIČEN NIČNO UVELJAVLJENJE NAČELA: Razveseljivo in pohvalno dejstvo, da se »Večernik« ukvarja z vprašanjem zadružništva, ki je v obstoječih razmerah za naše prilike, zlasti obmejne, tako aktualno, me spodbuja, da se dotaknem te- vprašanja od druge, sicer še nenačete "> nepoznane, a vendar uvaževanja vredne strani. V ta namen naj najprej ponosni besede poznanega zadružnega misleca H. Milerja, ki pravi: »Zadrugarji v pečini primerov niso svestni, da z vklju-cenjem v zadrugo stopijo v višji svet, ‘{ier vladajo zakoni veliko lepšega življe-jjia od onega, v katerem smo se rodili. , Razume se, da more zadrugarstvo ustvariti lepo prirodno in družbeno življenje 'e, če so vsi člani prešinjeni s to idejo in delujejo v njenem duhu. Radi tega predstavlja vsaka zadruga samo to, kar sto-%> iz nje njeni člani. Če niso vsi v globini svoje duše resnični zadrugarji; ako vidijo v zadrugi samo ustanovo, iz ka-*ere je treba izvleči le osebno korist, niih zadrugo bo doletela žalostna usoda jo nikdar ne bo ta mogla preskrbeti svojim članom svobode, miru in blagostanja. Te besede zaslužijo uvaževanja iz dvojnega vzroka: za uspešno zadružno delo že obstoječih zadrug, kakor tudi za Poznanje vzrokov tako velike brezbrižnosti napram zadružnemu pokretu. Obstoječe gospodarske in socialne pri-'■ke niso dovolj močne, da bi vlekle mno- MOMENT V ZADRUŽNIŠTVU — RES-EDEN ZA VSE, VSI ZA ENEGA! žice v zadruge. Odsotnost množic pri za-drugarstvu ima svoj globlji vzrok v njihovi duševnosti. Tako bo vse dotlej, dokler se bomo v vprašanju zadrugarstva obračali le na pozornico odrastlega sveta in se ne bomo vprašali, če in v koliko je ta svet za to duševno že pripravljen. Nikoli ne upoštevamo njegove duševne gradnje, ki je in pri današnji vzgoji izza sten javnega in šolskega življenja tudi mora biti le taka, da se križa z zadružno miselnostjo. Mimo lahko trdimo, da je pasivnost množic napram zadružništvu le slika njih notranjosti, njih doumevanja razmerja posameznika napram skupnosti. Kako naj bo zadrugar, kdor zre le v svoj lastni krov, le na svojo lastno zemljo, le na svoje lastno imetje? V nas je vrastlo in nas prerastlo načelo »vsak zase« tako, da smo res — kot se izražamo — skrajni individualisti. Individualist in zadrugar pa sta si nasprotna pojma. Ni takšen le kmet — vsi smo mu v tem podobni! Vsi zremo v življenje skozi isto špranjo. Ta resnica ni nova, niti čudna, ker je otrok obstoječih razmer in njih vsaj 150 letne dobe. Priznajmo iskreno, da nimamo svojega osišča, svoje sredine. Take nas je napravila preteklost in naš današnji greh je le v toliko, v kolikor se tega zavedamo, a ne ukrenemo ničesar za preobrazbo. Sppff ■■■■■■■ Gospodarska pogajanja z Italijo Po zaključenih pogajanjih z Nemčijo “°do pričeli razgovori z Italijo, in sicer pončem tega meseca v Rijnu. Italijansko ^sopisje posveča tem pogajanjem že sedaj veliko pozornost, ker si obeta od Ugodnega zaključka vzpostavitev povolj-Oejših gospodarskih odnošajev med našo državo in Italijo. Pojavile so se tudi ve-sti> po katerih bi bila Italija pripravljena nuditi naši državi večje blagovne kredi-e- Ti krediti bi morda nekako kompenzirali naš aktivni klirinški saldo nasproti Italiji. konjunktura nemške industrije ^p0 podatkih nemškega urada za proučevanje konjunkture se je proizvodnja Jjejnške industrije v zadnjih 5 letih zelo Ognila. V primeri z let. 1932 se je volu-njen povečal za 15%. Vrednost proizvod-j*ie je znašala v letu 1937 okoli 80 mili-Jard RM, za 1938 pa se računa da bo Rednost dosegla 90 milijard. Podatki ce-” zatrjujejo, da nadalj. porast industrij-proizvodnje sploh ni mogoč, ker ni na razpolago delovnih sil, prav tako pa rnen-a tudi s sirovinami ne razpolaga indu-tr>ja v toliki meri, da bi mogla povečati svojo kapaciteto. Porast proizvodnje gre zlasti na račun oboroževalne industrije ter zlasti na račun oboroževalne industrije ter industrij, ki so v zvezi z oboroževanjem. Anglija — Kontinent 3:0 (2:0) g. Sejmi 28. oktobra: Mokronog, Lož, Radovljica, Maribor, Dolnja Lendava, Žužemberk, Gornji grad, Koračice, Muta, Slov. Bistrica, Celje, Sv. Jurij ob j. ž. g. Moderna carinarnica bo zgrajena v Planici na Gorenjskem. Gradnja bo veljala nad 1 milijon dinarjev. Licitacija za gradnjo bo 31. t. m. na banski upravi v Ljubljani. Bonna poroiila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2387.65—2402.25, Berlin 1756.78—1770.66, Bruselj 742.20—747.26, Curih 996,45— 1003.52, London 208.76—210.81, New York 4358.51—4394.82, Pariz 116.67—118.11, Praga 150.69—151.79, Trst 230.19—233.27. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 469—471, 4% agrarji 60 bi., 4% sev. agrarji 59 bi., 6% begi. obv. 89.50— 89.75, 6% dalm. agrarji 88.50—89, 7% stab. pos. 97.25—98.50, 7% inv. pos. 99 bi., 7% Blair 91—91.50, 8% Blair 97.75— 99. Delnice: Narodna banka 7350 d., PAB 222 bi., Trbovlje 185 bi., Jadranska 300 d. Včeraj se je ob velikanskem zanimanju športnikov celega sveta pred 75.000 gledalci vršila zgodovinska nog. tekma Anglija—Kontinent, čije rezultat je pokazal, da je Anglija tudi še ob 75-letnici obstoja svoje nog. zveze daleč pred kontinentalnim nogometom. Kontinentalno moštvo je izgubilo, odrezalo je mnogo slabše kakor večina nacionalnih reprezentanc, ki so že igrale na angleških tleh, in baš to dejstvo napravlja poraz hujši, kakor ga kažejo številke same. Individualna zasluga Olivierija v golu je, da ni bil rezultat Še mnogo višji, vsi drugi z edino izjemo branilca Rave so igrali slabo, nekateri celo izpod vsake kritike, najbolj je pa odpovedal napad, ki je govoril v petih jezikih in forsiral tudi ravno toliko različnih sistemov igre. Že v 1. in v 9. minuti so Angleži po Matthevsu in Lawtonu dosegli dva gola naskoka, nato pa so se Kontinentalci začeli omejevati na obrambo, da se izognejo katastrofalnemu porazu. Skoro 80 minut igre je pripadalo Angležem, ki pa so cel drugi polčas igrali že precej ležerno, posebno ko je Goulden v 25. minuti Law-tonovo žogo kakor iz topa ustrelil v mrežo. Komeri so v razmerju 10:3 za Anglijo. Angleži so pokazali odlično igro. nadkriljevali so nasprotnike tako v tehničnem in taktičnem pogledu, posebno >pa v pogledu kondicije, saj so bili ob koncu tekme še prav tako sveži kakor v začetku. Igrali so hitro, jako trdo in fair, kar so glavne karakteristike angleškega nogometa. Edino opravičilo Kontinentalcev je, da niso mogli nastopiti v svoji res najmočnejši postavi, tako da jc treba reči, da nam tudi po tekmi ni povsem jasno stvarno razmerje moči, še celo več, Kontinent si je s to -tekmo pokvaril vse tiste delne uspehe, ki so jih posamezne zvezne reprezentance že dosegle prot; Angliji. Tekmo je sodil eden izmed najboljših angleških sodnikov Jewell, ki je vodil tudi letošnjo finalno pokalno tekmo, ki znači za sodnika, ki mu jo poverijo, največje odlikovanje. RAZLOGI HAŠKOVEGA IN SLAVIJI-NEGA PROTESTA Zagrebški »Jutarnji list« prinaša, da je Hašk protestiral proti verifikaciji svoje tekme s Hajdukom, ker je za Hajduka igral Požeg, ki je še pred kratkim nastopal za Jugoslovena v Kotoru. Za protest Slavije pravi, da še razlogi niso znani, da pa se je pritožila po vsej priliki radi tega, ker je izgubila tekmo. Naše mnenje je, da velja isto tudi za protest Haška. NEDELJSKI NOGOMETNI SPORED. V mariborskem okrožju bodo v nedeljo tri prvenstvene nogometne tekme, in sicer Rapid-Slavija, Rapid-Slavija (rez.) in Mura-ČŠK. V Celju pa so na sporedu tekme Amater-Celje, Atletiki-Jugoslavija in Atletiki-Celje (jun.). LETOŠNJI USPEHI ČEŠKOSLOVAŠKE REPREZENTANCE Češkoslovaška reprezentanca je bila letos jako uspešna, saj je od 8 tekem dobila 4, remizirala 2 in izgubila 2, pri čemer pa je odigrala doma le 2 tekmi, in sicer proti Bolgariji 6:0 in proti Irski 2:2. V Baslu je izgubila proti Švici s 0:4, v Le Havreu je zmagala nad Nizozemsko 3:0, v Bordeauxu je igrala z Brazilijo 1:1 in 1:2, Švede je premagala v Stockholmu s 6:2, Jugoslovane pa v Zagrebu s 3:1. Radi težkih notranjih razmer je Češkoslovaška odpovedala tekmi z Madžarsko in Romunijo. Razmerje danih in dobljenih golov je 22:12 za Češkoslovaško. Slavija V.-Ljubljana, Vasa Stefanovič (Mika Popovič), HAŠK-Gradjanski S* Čamernik (Macoratti), Slavija S.-Grad-janski Z., inozemski sodnik na zahtevo Gradjanskega, Šparta-Hajduk, Nenkovič (P. Nenadovič). s. V Parizu bo 1. nov. medmestna tekma Pariz—Beograd, za katero je pod-zvezni kapetan določil 14 igralcev, med drugimi tudi ex-Mariborčana Rakarja. Tekma se bo vršila pod okolnostjo, ki je za nas gotovo neugodna, da bodo morali igralci neposredno po težkih nedeljskih ligaških tekmah na pot v Pariz. Luksemburška zveza je ponudila reprezentanci Beograda gostovanje na poti iz Pariza dne 3. nov., česar pa ni bilo mogoče sprejeti kljub ugodnim finančnim pogojem. s. Francoz Florimont Cornet je zboljšal Laisneov francoski in svetovni rekord v hoji na 30 km od 2:27:35,2 na 2:24:16,0. s. Okrožni odbor LNP-a v Maribora (službeno). Pozivajo se igralci Antoličič Franc (Železničar), Tomažič Franc, Ber-lek Anton in Knezer Ivan (vsi Slavija) ter Hardinka Franc (Rapid), da se javijo v ponedeljek 31. t. m. ob pol 19. tajniku OO g. Miheljaku v svrho zaslišanja v posebni sobi pri »Zamorcu«. s Osmo kolo ligaškega prvenstva. V nedeljo se bodo odigrale sledeče tekme: BSK-BASK, sodi Podirbski (Višnjič), Jedinstvo-Jugoslavija, Mlinarič (Bažant), Saf> š. Bivši svetovni prvak Jose Capablanca se je v Elektortu (USA) oženil z Olgo Kargodajevo, bivšo rusko princezo in pozneje ameriško državljanko. Capablanca, ki je pred nedavnim prekoračil 50 let, je z ženo že na poti na Holandsko, kjer bo igral na velikem Avro turnirju. Daljica marija romunska: 60 fyad&a (HCfepa SMjenja v -s* Je zamisliti dva bolj nasprotna pola člo- k skih značajev, kakor sta bila zanešenjaška pesniška ^aljica Elizabeta (Carmen Sylva je bil njen pesniški krevd°min, op. prevajalca) in njen suhoparni mož, prvi alj Romunije. Kraljica je postala prezgodaj siva, sko-s 1 P°Polnoma belolasa. Rada se je smejala. Njeni zobje s yli bleščeče beli in čudovito lepo oblikovani. Njen Hip * je bil v popolnem nasprotju z bolestnim izrazom Je .I11‘1 vdrtih, globoko modrih oči. Dasi ni bila lepotica, o »nela vendar nekaj privlačnega, kar je človeka brez v P°ra osvajalo. Izredno prijetni glas njene govorice je j ‘Val skoraj očarujoče. Mladini in sanjačem tistega a je bila v žensko poosebljena legenda. Bila je pes-ob;? ‘n °£njevitega temperamenta, vzbujala pa je sicer ne llc*0vanje, toda ne strasti, čeprav je tragičnost nje-žilf\ va huc5ila v mnogih moških željo, da bi ji slu-‘Kral bil velik Kledališki oder, na katerem je dram SuUa K,avno ll,ogo mnogostranske in dolgotrajne fcojaV’ jc tragična’ ali bolje povedano tragedična hkL 1 vsemi atributi te zanimive vrste značajev; la-Čaj . ern°stjo, velikodušnostjo in človekoljubjem. Zna-žrtvo USOda- Carmen Sylvo je teral njen značaj v samo-traRedranie tragediJ°- v'de!a je v vsakem dogajanju vatj j1)0 "j ni mogla niti vsakdanjih dogodkov pojmo-Se je rJ'ga^e kakor scenično. Ker sama ni imela otrok. 0ieiluOr . s krde,°m mladih deklet, ki so bila zaradi Govorice goreče navdušena in so zrla vanjo kakor v neko višje bitje. Rada je igrala ulogo ene izmed onih starih grajskih gospa, ki so ob določeni uri dneva zbrale okoli sebe vse grajske ženske in z njimi predle, pletle in šivale. To so bili ljudje, katerim se jc kot tretji pridružil Ferdinand. Po razvoju svojega značaja je bil skoraj še deček. Sentimentalen in nesamostojen, je podcenjeval svoje velike sposobnosti, dal se jc popolnoma voditi in je vdano sprejemal oblast drugih nad seboj. Bil je brez posebnih zahtevkov, toda občutljiv in ponosen. Ne glede na vzgojo je imel tudi sam po sebi značilni nemški smisel za dolžnost in čin. Toda bil je mlad in teža odrekanja je bila večja kakor notranja zadovoljnost. Tako se je zgodilo neizogibno. Prestolonaslednik se je zaljubil v mlado ljubljenko svoje tete, neko temno-oko, vročekrvno dekle nadpovprečne inteligence, v kateri je samotna kraljica videla vtelešenje svojega lastnega otroka... Carmen Sylva je vedela, da kralj Karol nikoli ne bo dovolil prestolonasledniku morganatično poroko. Razen tega je morala biti kraljevska rodbina po želji države ekskluzivna in se ni smela pomešati z domačimi rodbinami. Ena izmed zahtev, ki jih je kralj Karol moral sprejeti ob nastopu svoje vlade, se je glasila, da mora stati dinastija nad in izven naroda. Svoje može in žene si morajo udje rodbine iskati med sebi enakimi izven države. Carmen Sylva je vse to dobro vedela, toda njen poetični temperament se ni mogel upirati romantičnim zapletljajem. Razen tega: ali ni bila njena ljubljenka tista, katero si je bil Ferdinand izbral? Helena bi bila bledemu in nezahtevnemu princu idealna družica. , Napolnjevala bi ga z življenjem, duhom in strerriuštvom, vodila in inspirirala ter mu rodila zdrave otroke... Tako si je pesniška kraljica v svoji duši zamišljala to stvar. Nekaj tednov je trajala sreča bojazljivega snubljenja, kajti Ferdinandova vest je klicala k dolžnosti; saj je vendar stal v ozadju »stričev« mrki lik. Medtem je doživljala Carmen Sylva razpoloženja vzhičene romantike. Idealizirala je ljubimca, ju združevala in opogumljala. Ne da bi se brigala za jutrišnji dan, se je vdajala trenutkom v upanju, da bo že kako srečno naključje ugodno razvozljalo nevarno situacijo. Samo usoda je s srečnimi naključji zelo skopa, nasprotno pa je radodarna s trpljenjem in katastrofami. S svojimi posli preobloženi kralj je izvedel za čustva svojega nečaka šele nekega dne, ko je ta sam stopil predenj in mu povedal svojo namero, da se hoče poročiti s Helfeno Vacarescu. »Stričev« odgovor je bil mrzel udarec vetra, leden vihar, v katerem so Ferdinandova čustva popolnoma zmrznila. Desetletja pozneje, dve leti pred smrtjo mojega moža, sem sama omogočila snidenje obeh nekdanjih zaljubljencev. Med onimi mladostnimi viharji m tem novim snidenjem je ležalo celo življenje... Da, tedaj je brla tista drama goreča resničnost, in ko je bila odkrita, je nastala velika nejevolja proti kraljici, ki si je drznila prezreti želje države. Kajti romunsko javno mnenje je za vse okrivilo samo njo. In narodna nejevolja je bila tako velika, da je kralj čutil potrebo poslati svojo ženo v Neu-Wied k njeni, materi. Domišljije polno ženo pa je to tako globoko prevzelo, da jc zaradi tega zbolela in je bila dve leti priklenjena na posteljo in naslanjač na kolesiii. S sodššca Akademik ustrelil dijaka Na okrožnem sodišču v Mariboru je sedel na zatozno klop pred senatnega predsednika dr, T. Turala akademik Ludvik Osterc iz Most pri Ljubljani. Koncem avgusta je časopisje poročalo o nesreči, ki se je zgodila v Dornavi niže Ptuja. Akademik Ludvik Osterc je in* struiral v počitnicah v Moškanjcih pri-vatega gimnazijca Bolaffija Marija. Ker je Bolafiio položil izpit čez šesti razred, mu je poslala teta za nagrado k uspehu 1000 din. Tisoč dinarjev, to je bilo celo premoženje za akademika, kaj še za dijaka! Začela sta ugibati, kje in kako bi zapravila denar. Sklenila sta, da se bosta odpravila s kolesi v Italijo in Francijo. Za to dolgo rajžo sta pa rabila dokolenke. Odšla sta k nekemu dornovskemu krojaču, da bi vzel zanje mero. Preden pa je krojač vzel mero, je potegnil Bolafiio iz žepa samokres in ga začel razkazovati krojaču. Samokres je bil znamke Steyer. Ko ga je krojač opozoril, naj se ne igra z orožjem, kajti samokres je bil nabit, ga je Bolaffio odložil na mizo in ga zakril s krpo. Po orožju je segel akademik Osterc, ga odklopil in vzel eno patrono iz samokresa. Potlej je za šalo pomeril in sprožil. V samokresu je bila še ena krogla, ki je zadela dijaka Bolaffija naravnost v čelo. Marij se je zgrudil na tla in izdihnil. Mladeniča sta dobila samokres od Bo-laffijevega očeta, ki pa je imel orožje nekje zastavljeno. Samokres sta si omislila zato, da bi se obranila kakega razbojnika, ki bi ju napadal; deloma tudi iz strahu pred Kodrom, ki je tiste dni strašil po naših krajih. Obsodba je bila javno razglašena nekoliko pred enajsto uro. Akademik Ludvik Osterc je bi! spoznan za krivega, ker je tz malomarnosti zakrivili X »ženska banka« obstaja v Amster-Bolaffijevo smrt ter obsojen na 900 din damu. V njej je vse osebje izključno denarne kazni ali 15 dni pogojno za dobo enega leta. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Miroslav Dev, zagovarjal pa je obtoženca odvetnik dr. Rei9man. Do smrti bi rad ostal v zaporu Starček Anton Kocbek, rojen in doma v Ledineku, ima že svojih 82 let. Vse je doživel na tem svetu, marsikaj je videl; zanj ne bo v življenju nikakih pre* senečenj več. Nadlog je vajen ko beraškega kruha. Mesec dni bo preteklo, ko se je oglasil pred Škergetovo hišo v Ledineku, da bi izprosil kak kos kruha. Škergetova žena pa je naščuvala na berača psa, ki se je zagnal vanj in mu raztrgal hlače. Ko je starček prestal najhujši strah in se zavedel, je sklenil, da se maščuje. Šel je in zarana zažgal Škergetu njegovo leseno uto. Napravil je kmetu kakih 2000 din škode. Pred sodniki je starček obžaloval požig, prosil pa jih je, če bi se ga vendar za božjo voljo usmilili in ga obdržali v zaporu. Lepo stanovanje ima tam, red in hrano. Tako lepo ni zunaj zanj nihče skrbel. Na koncu ga je predsednik malega kazenskega senata vprašal: Kaj bi radi? Kocbek: Nikake kazni mi ni treba dati. V hiralnico me naj dajo. Branilec: Kazen tu sploh ni več kazen, če on pravi, da je zato zažgal da bi prišel v zapor, kjer bi se mu boljše godilo. Tu zgubi kazen po zakonu vso moč. Sodišče je obsodilo sivega starčka, ki se je v zaporu precej popravil na 6 mesecev zapora. Potlej bodo pa preskrbeli, da ga bo občina spravila v hiralnico. Tako ne bo mogel hoditi okrog, kajti Kocbek je tudi na lansko zimo zažgal hišo, da je potlej imel nekje kvartir. ženskega spola. Banko je ustanovila pred dvajsetimi leti neka žena, ki je pokazala nenavadne sposobnosti na čelu tega velikega denarnega zavoda. Banka je tudi osnovala že svojo podružnico v Haagu. Ljudje pravijo: življenje je velika stvar. Kar se me ne tiče — jaz rajši či-tam... (Bemhard Shaw.) Radio Petek, 28. oktobra. Ljubljana: 11 Šolska ura; 12 Pesmi iz naših dolin in planin; 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra; 18 Ženska ura; 20 Jubilejni koncert v proslavo 10- letnice obstoja radia Ljubljane; 21.15 češkoslov. narodnem prazniku; 22.15 ška lažja glasba. — Beograd: 12.45 r o šče; 16.45 Popularne melodije; 20 Prenos opere. — Sofija: 13.20 Lahka in plesna glasba; 19.45 Nikolajeva opera »Vesele žene Windsorske«. — Sottens: 21.-3 Saint-Saensova opera »Samson in Dali-la«. — Stuttgart: 20.15 Mozartova opera »Figarova svatba«. — Rim: 21 Simto-ničen koncert. — Dunaj: 20.10 Dunajska klasična glasbena dela. Sokolstvo 1. Članstvo vseh mariborskih sokolskih društev se poziva, da se udeleži v pete 28. ob 20. uri v Narodnem domu svečane seje, posvečene češkoslovaški republik1’ MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par: naimanlla pristoibliiJ z oglase ie din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ženltovanjskl oglasi din 1.— oo besedi, Na ima ^ znesek za te oglase ie din 10,—. Debelo tiskane besede se računajo dvoino. Oclasni daven enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takoi nrl naročilu, oziroma vposlatl v pismu skupai z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.109, m pismene odgovore glede malih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din. ftaino Zanimivosti Oblaki kažeio oot NA ČEM SLONI SODOBNO BREZMOTORNO LETANJE. MADRACE žične vložke, žimo. volno, vato. alrik, gradi za madrace, kupite najceneje pri »Obnova«, Jurčičeva 6._____2212 PRVOVRSTNA HRANA se da boljšim gospodom. — Cankarjeva 14, visoko pritlič ie, vrata 3. 2248 NARAVNO BARVANJE LAS vam nudi fizerski salon Koc-pek-Bajt, Cankarjeva ul. 1. 2253 VZAMEM MAJHNEGA OTROKA na deželo v čistio oskrbo in dobro domače mleko. Naslov v upravi lista. 2255 Moderno brezmotorno letanje temelji na tem, da izkorišča dvigajoče se zračne struje, če sveti na zemlji sonce, ogreva njeno površino, ogrevajo se pa tudi naj-spodnejše plasti zraka, in ker postajajo s tem toplejše, se začnejo dvigati. Višina, do katere se taka struja ogretega zraka dvigne, je odvisna od krajevnih razmer. Računa se, da je to povprečno 1 in pol do 2 kilometra. Opaziti so pa tudi že struje v višini petih kilometrov, v enem samem primeru pa se je povzpel topel zrak celo do višine osmih kilometrov. Hitrost, s katero se ogreti zrak dviga, je različna, toda reči se da, da napravi približno 5 m v sekundi, kar znaša približno 18 km na uro. Včasih pa je dvigajoči se tok mnogo hitrejši in doseže 10 do 15 metrov v sekundi, to je 36 do 45 kilometrov na uro. Moderno letalo pada v krožnem letu samo za 1 ali 2 metra na sekundo in se more tedaj, če pride v dvigajočo se strujo toplega zraka, dvigati precej hitro in doseči znatno višino. Najzanesljivejše znamenje, ki kaže, kje je dvigajoča se struja zraka, so oblaki, imenovani cumulos. To so oblaki, podobni stogom in imajo na vodoravni spodnji strani ponekod temnejšo barvo kakor drugod. Ti oblaki so navadno ostro omejeni in tvorijo vrh vlažnega, dvigajočega se zračnega toka, v katerem sc para zgo-ščuje na isti način kakor pri lokomotivi, če jadralec pazi na te kupaste oblake, najde dvigajočo plast, ki ga lahko ponese navzgor. Študij oblakov ima torej velik pomen za brezmotorno letanje. SVEŽE RIBE Danes in jutri sardele, moli, skotnbri, na vse načine pripravljeni, sladki dalmatinski in ljutomerski mošt. pristna stara vina. Se priporoča gostilna »Ljutomer«. Rotovžki trg. Štibler. 2257 OPREMA iz zapuščine po gospej Rozini Firbas se prodaja sedaj tudi posamezno. Ogledati od 9. do 16. ure, Maistrova ul. 15, pri-tličje._______________2276 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO i z 80 basi. Jezdarska 20, pri- j tličje desno.- _____2272 j Prodam fino ohranieno, masivno OREHOVO SPALNICO Mizarstvo. Kopališka 11. 2270 Stanovanie LEPO STANOVANJE soba in kuhinja, se takoj odda na koncu Studencev, vila »Jerin dom« št. 104. 2252 zopet novi vzorci Mstiiana llidžlelit Maribor, Gosposka ^ OPREMLJENA SOBA mirna, sončna, se odda. • Strossmajerjeva ul. 28-H. y ta 9. . IŠČEM POSOJILO 8 do 10-000 din z 9% obresti. Naslov pustiti v upravi lista. 2260 ZA VSE SVETNIKE Lepe krizanteme in vence kupite najceneje ori: Vrtnarija in drevesnica Olepševalnega društva za mesto Maribor, Koroščeva ul. 29. 2266 X Edina vas v Jugoslaviji, pa morda tudi na svetu, ki Ima muzej, je vas Vid v okraju Metkovič. Ta muzej, ki je nameščen v eni sami sobi, sestoji iz mnogih antičnih predmetov: steklenih urn v različnih barvah in velikosti, mozaikov, vStarih novcev, delov starih krščanskih grobov in sarkofagov, nadgrobnih plošč, nakita, loncev, orodja, vaz in drugih drobnarij. O glavi nekega kipa, ki predstavlja rimskega vojskovodjo, trdijo, da ima prav tako tudi britanski muzej. Predmeti v tem muzeju Izvirajo v glavnem iz rimske dobe kot ostanki starega rimljanskega mesta Narone, ki je bilo z rimsko cesto v zvezi s Salono. X Prepovedano je jahati osla v nedeljo v Združenih državah Severne Amerike. Ta zakon je stopil v veljavo pred sto leti in ga doslej še niso razveljavili. Zadnje dni pa se je ameriška vlada odločila, da napravi revizijo tega čudnega zakona, ki je le po golem naključju ostal tako dolgo v veljavi. Komisija, ki se ukvarja s proučevanjem takšnih zastarelih zakonov, doslej še ni mogla pojasniti, kako je prišlo do tega zakona in zakaj je bilo v nedeljo zabranjeno jahanje na oslu X Reden letalski promet čez Atlantik nameravata uvesti dve ameriški letalski družbi, in sicer »Pananierican Airways« in »American Export Airlines«. Družbi sta podpisali pogodbo z državami, s katerim: nameravata vzpostaviti zvezo, da bi na ta način izločili konkurenco, S Francijo in Nemčijo bosta vzdrževali promet obe družbi. Ozemlje, ki je določeno družbi »Panamerican«, obsega Bermudsko otočje in Severno Evropo, predvsem Skandinavijo, »American Ex-port« pa bo vzdrževala zvezo z državami krog Sredozemlja in z Zapadno Azijo do Perzijskega zaliva, X Sliko Rembrandtovega sina Tita, ki jo je delal mojster sam, so zdaj naSIi v Bretonlji. Te slike slavni slikar ni hotel nikomur prodati in 6e vse do svoje smrti ni ločil od nje. Drugi dan po njegovi smrti je stika izginila. To se je zgodilo I. 1669, zdaj pa so jo našli v neki stari bretonski družini. Identičnost slike je brez-dvomna. Odkupil jo je amsterdamski muzej. X Človek brez ro|8tn*ga dneva. Rojstnega dneva nima neki Charlv Short na Angleškem, v čigar krstni list so napisali kot dan njegovega rojstva 31. september 1880. Ker v angleških krstnih listih ni dovoljeno nikakršno popravljanje, in ker september nima 31 dni, ni mogel ta gospod še nikoli slaviti svojega rojstnega dneva in ga tudi ne bo. CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAM da sem radi povečanja obrata preseli! svojo mizarstvo dolavnico iz Miklošičeve ul. v Frankopanovo ul. 23. Kakor do zdaj, bom tudi v bodoče zaupana mi naročila izvrševal po zmernih cenah in v popolno zadovoljstvo. Albin Belak, miz. mojster, 2267 POHIŠTVO za vsak okus, tudi luksuzne izdelke, izdelujem po danili ali predloženih načrtih. »Ef-ka«< Frančiškanska 12. 2269 Prodam Proda se skoraj nov SMOKINO IN JAKET 2 moško hlače, 1 ženski in 1 otroški plašč. Cankarjeva 14, vrata 3. 2247 Prazno, sončno SOBO pritiklinami takoi oddam pošteni, starejši osebi. Vpogled ob popoldnevih. Dušanova 9. 2254 55. 2231 SOBO IN KUHINJO pritiklinami oddam takoj solidnemu obtniku brez otrok Naslov v upravi. 2259 SEPAR1RANO SOBO oddam s celo oskrbo » --eftebama. Aleksandrova vrata 1. Sluibo dom KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Lekarni-ul 7._______________ KLEPARSKI POMOČNIC takoi. Kuha rg se sprejme Tezno, Ptujska c. 2250 Mala OPREMLJENA SOBA s štedilnikom v skem poslopju se s 1. 11. odda. Stritarjeva 17, Vrstovšekl Helena. 2262 za SPRETNO KUHARICO veščo vseli hišnih del'. gospodar-! meni. Naslov v upravi;.,' Prvovrstno ŠTIRISOBNO STANOVANJE , . v III. nadstropju Scherbaum- i sprejmem ovega dvora se odda takoj v laiK-najem. Vprašati pri Maribor-1 ^ skem kreditnem zavodu. Ma ribor. Grajski trg 5. 2255 SPREJMEM VAJENCA, tapetniško obrt. šek J.. Taborska 8. 6 ^ UČITELJICO . a k deklici. Gostij 22 Širite ..Večeru* Lasten dom Gradbeno ^odleti« Stunec in drug Maribor. Aleksandrova tesla** ^ prevzema izdelavo načrtov in proračunov, izdelavo hii m drugih stavb in daje strokovne nasvete v gradbeni strok'- . nižje cene. — Na razpolago veliko stavbenih parcel p° ceni. -- Informacije brezplačne. KISLO ZELJl skisane glave za sarmo H. BERDAJS. Vetrinjska u[._j£ Tvrdka Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah, javlja tužno vest, da je po kratki bolezni preminil njen dolgoletni, zaslužni knjigovodja Franc Skerbiniek Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, 28. oktobra, ob pol 4. uri iz Hiše žalosti na ruško pokopališče. Uglednega sotrudnika bo ohranila tvrdka v trajnem spominu. Ruše, 26. oktobra 1938. nedelje in praznikov vsuk dan oh H . ^ ....Jniitva m Inl«! a in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisk n Mariborska liskama d. d., predstavnik STANKO DE1ELA v Maribora Izhaja ^ in Veliii na mesec nrejc.nan v upravi ali po poStl 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Mar.bor, Kopalca ui. . it. 23-67. PoStui čekovni račun St. 11.409.