Naša društvena zborovanja. Zborovanje Mežiškega učiteljskega društua. — Razpust krajnega šolskega sveta v Mežiei. — Poročila listov v tej zadevi. — Mežiško društvo Je proti izstopu iz kulturnih društev. — Za vspostaviteu šolskih korporacij. — Razprave o učnih načrtih se po dmštvih še vedno nadaljujejo. — Podružnica »Slomškove zveze" v Ljubljani Je likvidirala. — Njeni člani so korporativno vstopili v UJU in že zborovali skupno pri Ijubljanskem učiteljskem drušivu. — Pedagoško društvo »Slomškova družba" se ne bo vtikala v stanovsko-politična vprašanja. — Nastop bo enoten u UJU, discipliniran in solidaren v obrambo stanovskih pravic ob vsakem režimu. — UJU je edina upravičena predstaviteljica vsega učiteljstva v naših stanovsko političnih zahtevah. — Referati o deloimi šoli na naših društvenih zborovanjih. — Boj med »šolo učilnico" in »delovno šolo" pridobiva tal tudi med učiteljslvom. — Baklja šole bodočnosii prinaša svetlobo tudi v naše vrste. — Pielomi med starim in novim je neizogiben. Vsbila = Učifelfsko društvo za marenberški okraj zboruje dne 11. dec. 1926 ob 9. uri na osnovni šoli v Vuhredu. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Smernice za zbiranje domoslovnega materijala. (Poroča tov. Jurančič.) 4. Slučajnosti. 5. Celodnevni rokotvorni tečaj pod vodstvom tov. Kosa. Odsotnost opravičite! — Predsednik: Jurančič. — Učiteljsko društvo za srez Murska Soi bota vrši svoj letni občni zbor v četrtek, 16. de« cembra t. 1. v prostorih državne osnovne šole v Murski Soboti. Začetek ob 9V2 uri. — Na dnev* nem redu so poročila društvenih funkcijonarjev in volitve novega odbora. Udeležba dolžnost. — Odbor. = Kamniško učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 20. decembra 1926 ob 10. uri v šolskem poslopju v Kamniku. Dnevni red: 1. Poročila odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Pred zaoetkom običajnega dnevnega reda občnega zbora točno ob 10. uri se vrši odlikovanje gospoda sreskega referenta v pokoju Matko Kanteta. Udeležba obvezna! Poročila: + Okr. učiteljsko društvo za Mežiško dolino. Zborovanje dne 13. XI. 1926. v šoli na Prevaljah. Navzočih 35 članov. Predsednik otvarja ob 9. uri zborovanjie in pozdravi posebno novo vstopivše člane: spomni se iudi umrlega tovariša Kovačiča — koroškega trpina. Nadalje omeni razpust krajnega šol. sveta v Mežici in sploh neugodne razmere v katerih se nahaja danes ves učiteljski stan. Nato pride na dnevni red. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita. Kot dopolnilo k zapisniku prečita tov. Mencin resolucije, ki jih je v smislu sklepa zadnjega zborovanja sestavil odbor. Tovarišica Kertova vpraša, koliko pristopnic k Učit. tiskarni je že odposlanih. Tov. Sokol poroča o zborovanju v zadevi ustanovitve kmetijsko nadaljevalnih šol, ki se je vršilo 9. XI. 1926 pri Rozmanu na Prevaljah. V zadevi razpusta krajnega šolskega sveta v Mežici je veljaven še stari koroški zakon, po katerem pritiče ta pravica deželnemu šol. svetu, kateremu odgovarja danes veliki župan. Razpust se sme izvršiti, če ie kraj. šol. svet šoli sovražen in ovira razvoj šolstva; na njegovo mesto pa se postavi šol. administrator. Predsednik prosi tov. Moderndorferja kot člana bivšega kraj. šol. sveta, da pojasni to zadevo. Tov. Moderndorfer izjavlja, da je kraj. šol. svet razpustil sreski poglavar na Prevaljah z odlokom, ki ga utemeljuje po koroškem zakonu. Razmere v šolski upravi: V zvezi s tem predmetom se je vnela splošna živahna debata o razmerah v -šolski upravi, v katero so posegali tovariši Doberšek, Gačnik, Sokol, Mencin in drugi. Debata je privedla do naslednje resoluciie. ki je bila soglasno sprejeta: Pozivljamo poverjeništvo, da naj resneje razmišlja o ukrepib, ki bi bili potrebni. da bi se zajezil vladajoči birokratizem v šolski upravi in bi prišlo učiteljstvo, pa tudi narod do svojih zastopnikov v njej do besede in veljave. Zlasti naj proučl, ali se ne bi dalt zopet upostaviti v okvirju obstoječih zakonov okrajni in višjji šolski sveti. Ako to ne bi bilo možno, naj deluje na to, da se upostavijo disciplinski sveti z izvoljenimi zastopniki učiteljtsva pri sreskih poglavarjih in velikih županih. Sporedno s tetn se naj prične energična akcija, da se zopet upostavi veljavnost uradniškega zakona v pogledu disciplinskih zadev, ker se stari zakon pri sedanji upravni ureditvi ne da izvajati in je zato ueiteljstvo brez pravega zastopstva v disciplinskih zadevah. — V splošnem naj poverjeuištvo podvzame odločne korake, da se v čim večji merj loči šolska uprava oU politične in to stališče z največjo energijo zastopa pri obravnavi projekta osnovnošolskega zakona. Dokler takega zakona ni, naj se zavzema za ustanovitev prosvetnih inspektoratov. Referat o okrajni učiteljski knjižnici. Tov. Doberšek izjavlja v svojem referatu. da ie bilo v zadnji poslovni dobi izposojenih 145 knjig, omenja tudi, da nekaj knjig manjka, ter naproša učiteljstvo naj bo bolj vestno pri vračanju knjig. Nadalje omenja, da ima knjižnica dosti prav dobrih knjig. Manjka pa novejših knjig iz eksperimentalne metodike. Knjižnica se je pomnožila v zadnjem času za kakih 20 knjig, katerih seznam bo poslal šolam. Na koncu referata stavi tele tri predloge: 1. določi naj se rok za rzposojevanje knjig; 2. določi naj se, kdo je odgovoren pri izgubi knjig; 3. od države naj se naprosi subvencija za knjižnico. Po daljši debati se določi: 1. Rok za izposojevanje traja 3 mesece. Kdor knjige v tem času ne vrne, dobi opomin. Če niti tedaj ne vrne knjige, plača za vsak nadaljni opomin 5 Din globe. 2. Za izposojeno knjigo je odgovoren upravitelj šole. ki sj ie knjigo izposodila, dotlej, da jo izroči onemu, ki jo želi. S prevzemo pade tudi odgovornost na dotičnika. Tudi tretji predlog glede subvencije se sprejme. Tov. Mencin predJaga, naj se sestavi poseben seznam priporočljivih knjig za vsako poedino stroko kar bi prišlo gosebno mlajšim tovarišem v prid. Predlog je bil sprejet. Referat o akciji za skupen nastop v obrambo uradniških pjavic. Tov. Moderndorfer je v svojem tozadevnem referatu proti izstopu iz kulturnih društev, ker bi bil to udarec za nas sarne. Nasvetuje pa, da bi stopilo društvo v stik z »ligo za zaščito zakonov«, ki se je ustanovila v Beogradu in kateri predseduje univerzitetni profesor dr. Jovan Cvijič, od katerega si bo on izposloval potrebne informacije. Tov. Gačnik se zavzema za to. da naj bi poverjeništvo v Ljubljani imenovalo strokovnjaka, ki bi zbiral vse podatke o korupciii in pokazal. kje se naj v državni upravi štedi. — Tov. Mencin je v tej zadevi mnenja, da naj še počakamo za enkrat s konkretnimi predlogi do tedaj, da dobi tov. Moderndorfer zaželjene informacije od lige iz Beograda, v splošnem pa pozdravlja predlog tovariša Gačnika. Izreka se za to, da bi statistično ugotovili delo učiteljev v javnosti. O vseh teh predlogih se razvije živahna debata, v katero posegajo rned drugimi tov. nadzornik, Sokol, Gačnik, Mencin in Doberšek. Plod debate so naslednji sklepi društva: 1. Izrečemo se proti izstopu iz kulturnh drušfev, ker je naš politični vpliv v sorazmerju z našo veljavo v narodu. 2. Glede vstopa v centralno organizacUo državnib nameščencev smo mnenja, da naj bi pri- stopila cela organizadja kot taka. Če se to ae zgodi, pristopimo kot društvo. 3. Dolžnost vsakega učitelja .ie, da pri svoji strankj odiočno zastopa interese učiteljstva bi zahteve organizacije, da je tudl pripravljen tevajati konsekvence, ako njegove zahteve «e bi našle razumevanja. Slučajnosti. Predsednik omenja, da je prišd na društvo dopis, v katerem urednik »Sadjarja m vrtnarja« v Ljubljani popravlja žalitve. zapisane v zadnji številki o učiteljth. Nadalje je prišel dopis v zadevi dijaškega doma v Beogradu. Priložen mu je blok za nabiranje prispevkov. Tozadevno se sklene, naj plača vsak član po 1 Dii za dijaški konvikt. Razpust krajnega šolskega sveta v Mežici ia javnost. Tov. Zega interpelira tovariša MOderndorferja v zadevi dopisa v Jutru št. 260 in zahteva pojasnila, ker postavlja dopis delovanje Moderndorferja v čudno luč očitajoč njemu ia krajnemu šol. svetu korupcijo. Tov. Moderndorfer izjavlja na to: Razpust občinskega odbora in krajnega šol. sveta v Mežici se j-e po njegovem mnenju izvršil radi njegove osebe. S tem v zvezi je tudi dopis v Jutru. Predvsem se očita v tem dopisu občinskemu odboru in krajnemu šolskemu svetu razsipnost. V ilustracijo tega navede tov. Moderndorfer, da znaša letošnji oblastno (Klobrent proračun za Mežico 1,100.000 Din; od tega pa se je do sedaj (15. novembra) porabilo le kakih 360.000 Din. Ostalih 700.000 Din pa je še nedvignjenih. Torej o razsipnosti ni govora. Kar se tiče njegovih prejemkov pa je povedal, da od občine ni prejel niti pare. Kat tajnik krajnega šol. sveta je imel plačo 150 Din mesečno (odnosno 1 ms drv). Za obisk rokotvornega tečaja v Ljubljanj mu je naklonil krajni šol. svet brez njegove prošnje štipendijo Din 3000. Krajni ' šol. svet ie pri tem pač upošteval razna pota, ki jih je on imel v zadevi šolske občine Mežica in ki so mu povzročile obilne stroške in mnogo truda. — Izjavi tudi, da bo vso zadevo uredll kot to zahteva njegova osebna čast in oziri na dejstvo, da je aktiven član društva. Listu pošlje popravek, v slučaju pa, da ta ne bo sprejet, vloži tažbo. Navaja, da je denarni promet pri kraj. šol. svetu v tem letu znašal 7,000.000 Din in da bi bil za vodstvo blagajne naravnost potreben poseben blagajnik. To delo je opravljal on sam kot tajnik in je prejel za to nagrado Din 3000, kar nikakor ni previsoka odškodnina za njegovo ogromno delo. Dokler pa ni pred javnostjo razčistil vse zadeve in ovrgel nanj naperjene očitke, odlaga funkcijo tajnika pri društvu in stopa v društvenem delovanju popolnoma v ozadje, ker se zaveda, da ugled našega društva te ozire zahteva. Zadevo 0 štipendiji Din 3000 za rokotvorni tečaj v Ljubljani pojasn; tudi tovariš predsednik. Omenjena štipendija se je podelila tovarišu M6derndorferju v seji krajnega šol. sveta —> v kateri tov. Moderndorfer ni bil navzoč — na njegov, to ie predsednikov predlog. Za dobo enomesečnega nadomestovanja tajnika Moderndorferja se ie tov. predsednik sam prepričal, kako ogromni so posli pri krajnem šol. svetu in da je moral vse posl« opravljati tajnik, ker so drugi odborniki delavci zaposleni pri svojem delu. Radi tega je po njegovem mnenju plača tajnika v primeri z njegovim trudom popolnoma nezadostna. — Pozivlja pa tov. Moderndorferja v imenu društva naj sebe tudi pred javnostjo rehabilitfra, ker to zahteva ugled našega društva. Tov. Moderndorfer obljublja, da bo to storil s pojasnili v listih in tožbo, ki jo vloži proti »Jutru«. Tov. Zega izjavlja, da se z dobljenimi pojasnili zadovol}uje. Končno se še določt da bo začasno opravljal tajniške posle tov. Gallob iz Mežicc. Ob sklepu pozivlja predsednik vse navzoče, da gredo korporativno na pokopališče. kjer položimo venec na grob pokojnega tovariša Koširja. Felnig, tč. predsednik. Ožbe Lodrant. zapisnikar. + Ljubljansko učitelisko društvo je zborovalo dne 6. dec. t. 1. v telovadnici II. deške osnov. šole na Cojzovi cesti ob udeležbi nad 200 članov. Zborovanja so se udeležili tudi novovstopivši člani bivše »Slomškove zveze«. Tov. predsednik je otvoril zborovanje pozdravljajoč vse navzoče tovarišice in tovariše. Posebej pa je pozdravil še naš učiteljski naraščaj t, j. gojence in gojenke IV. letnika, ki so prisostvovali predavanju ter tudi raestnega šolskega nadzornika tov. Andreja Rapeta ter oblast. šol. nadzornika tov. Lužarja in končno še tov. Janka Polaka, upravitelja te šole kot hišnega gospodarja. Naglasil je važnost tega zborovanja ne le glede aktualnega predavanja o delovni šoli, temveč tudi še zato, ker je to zborovanje po 27 letih prvo, ko zboruje vse ljubljansko učitelistvo zopet skupno, po tem, ko je šlo preko raznih tajnih sil in zaprek, ki so ga dosedaj ločile in se ie slednjič zopet združilo v eni sami stanovski organizaciji. Poseben njegov pozdrav pa je veljal tov. predavatelju in njega ge soprogi, ki se nista ustrašila truda in sta radevolje ugodila naši prošnji in prihitela v našo sredo. Tov. Polak se ie pridružil svojemu predgovorniku naglašajoč pomen tega skupnega zborovanja. Segli smo si v roke kot tovariši in tovarišice. Tudi on omenja neslogo, ki nas je ločila dolga leta, kateri pa nismo bili sami krivi, temveč so bile krive one skrite, gotove cilje zasledujoče sile, ki so nas razdvajale. Prečital je proglas, ki je bil objavljen v Učit. Tov. Nato je izvajal dalie: »In uverjen sem, da  icovorim iz srca in duše vseh onih, ki so bili v Slomškovi zvezi, da menimo tako tudi mi vsi, da »Slomškova dnižba« nima niti izdaleka namena posegati v personalne zadeve, t. j. igrati kake zahrbtne vloge ob priliki imenovanj itd., pa bodisi režim že ta ali oni. Kot smo se oklenilt prostosti, ki jo nudi deklaracija z ozirom na kulturno in politično stran, zato pa se hočemo držati tudi onega njenega pravca, ki veli, da v personabiostanovskih ozirih ima svojo odločilno besedo sarao naša stanovska organizacija UJU. A če bi se kdo drznil, da bi hotel posegati v te pravice naše stanovske organizacije, potem sem uverien, da se bomo temu uprli mi vsi, pa naj pride napad od katerekoli strani.« Da pa nam bo to mogoče, treba iskrene tovariške sloge v katere imenu pozdravlja vse navzoče. Sledilo je predavanje o »delovni šoli«. Tov. predavatelj Bregant nas je popeljal na teren, ki je pri nas le še prav malo obdelan. Razjasnil je razliko med staro (t. j. našo sedanjo) šolo in šolo bodočnosti, t. j. šolo samodelavnosti, ki stalno napreduje in pridobiva na terenu in je že vpeljana v državah, ki streme za napredkom tudi na polju šolstva in ki opuščajo oziroma so opustile takoimenovani rokoivorni pouk, pri katerem se ne vzgaja učencev k »samodelavnosti«, temveč le k totovi spretnosti izdelati predmete. ki na zunaj kažejo lepe oblike, s katerimi pa se pravzaprav skuša skriti notranje pomanjkliivosti stare šole. Ako hočemo učence vzgojiti v praktične ljudi, jih v njih samodelavnosti in iznajdljivosti ne smemo ovirati s strogo predpisanimi urniki in ne z učnimi načrti, ki predpisujejo natančno snov, ki jo je obdelati na posameznih stopnjah. Ti načrti naj bi začrtali samo smernice, ki bi jih bilo treba zasledovati, razporeditev ta izbira snovi pa naj bo prepuščena učiteljevi samodelavnosti. Tako nas je popeljal v posamezne učne predmete. pri čemur nam je predočil. koliko snovi se pridobi samo pri enem priprostem predmetu iz življenja. Pri vsem tem pa učenci sami delujejo, iščejo, razglabljajo, pridobivajo, tvoriio. Za to svoje nad 3 ure trajajoče predavanje, kateremu smo sledili z izrednim zanimanjem, je žel, tako on, kot njegova ga soproga, ki mu je prj vsem pomagala, soglasno priznanje v obliki dolgotrajnega aplavza. Po zahvalnih besedah tov. nadzornika A. Rape-ta, ki je združil vse to v tri točke, katere naj bi bile vsemu učiteljstvu zvezde vodnice t. j.: »Učenec bodi samodelaven«, »Izbiraj snov z domačih tal« in »Koncentriraj pouk« ter po zahvali tov. predsednika, ki je obenem želel (kot tudi vsi ostali), naj bi se ta njegov referat natisnil, so zaželeli navzoči videti pri hospitaciji v razredu praktfčno pouk v smislu delovne šole. Izražena je bfla želja, naj bi ljubljansko učiteljstvo poromalo o priliki v Sevnico, kjer bi nam tov. predavatelj v razredu z otroki podal ono, česar nismo mogli videti. Obdržali bomo to željo v evidenci in jo tudi uresničili. Ostale točke dnevnega reda so se preložile na prihodnje zborovanje.