’ 20 štev.
*»nn»Wi iMM^vpaarr.^M«
V Ljubljani, nedelja 18 maja 1919
U sv.srf&iija AkC viik* obsega o .struni.
:to.
!L let-
sami^aesatemTiCffSTSma^
V tftvi
Wl
J ,*• tr
Ljubljeni
Ji 84*-U 41—
., *> — „ T-
ktr .šiosamstvo;
-* <•
‘A r
teto satfMj K »6*—
K" 'iS5H	„	„	60*-
<?•. 'i šn* *	„	*«•—
tl 11
'm
wI' 'w
$i m ' fes
$V '-.triž
■ ■'.■■
g#.
P
B? ‘‘J	# «,£•	,*?"a
'V«l0a JA,;-v .
"Jiznia.
%n ntesMiB.9 asroike br** ?azijat*© #.esarjs g* k moms« ttstrotL
S-:f»laJlrt »ul yo*Sij4t«
Kar<iSiiljQu
£>» uataaalcl.
,t«Ri ae računajo pa> p*-.rljetisiK; prostora ia *!«■ *t 5 r •«?. visok t«r 45 as jrair prostor ra •akrtt ^•..Vsr« i*5ta*t peptMi
hr..-yj
383
je Btai-ou -jgt* Ml#?. 16. fel«f«a
■ 'jfmiilftro jo wft Msrtjinesr, trjfn
>\ 3. TelaJtea štev» 41, ’ ====;
(maja	csan
Btovȣfc& Tet ja, 4&
zjutraj.
)T«
Ypr»S?ai|ea #ofio. Jaserafot 1» fc se aaj prt* logu *« ožsevor dop&ais* «21 SHsailka, — Kopini »»j se fesuMau«, ■ StoLa^lai ?«s nt mtejk«
Pogajanja za premirje na Koroškem razbita.
Usoda vojnih ujetnikov. — Italijanski vrhovni poveljnik Diaz ob koroški meji. Ministrska kriza. — Veliki protijugoslovanski izgredi z Zadru.
Politični hinavci.
Posledice koroških dogodkov so nam odprle oči, da v d mo, česar prej nismo boleli videti. Koroška tragedija je pretresla ves jugoslovanski narod, ki je ob tej žolustin priliki jasno pokazal zavest narodne edinosti in drž. skupnosti/
Odpito in brez. obzirov smo raz-JjHjj gnilobo gotove politike, razkrinkali Sevamo početje podkupljenih elementov in opozorili našo javnost na •fpolrijevanje narodnih in državnih dolžnosti. Vse pošteno srbsko in hr-vat-ko časopisje odobrava naš nastop proti državi nevarnim elementom in proti pol tiki, ki se skriva pod plaščem demokratizma in raznih drugih lažnjivih načel. Upamo, da je naša državna oblast pripravljen^ izvesti dir skrajnosti odredbe, ki so potrebne, da ne trpi ugled države do ura in pred svetom. Nas ne veže nobeno strankarsko premirje, nas veže le d. Lnost poštenega Jugoeiovana. Kakor smo razkrinkati brezdomovinstvo internaci-jonale, tako bomo razkrinkali tudi hinavščino drugih gospodov, če se politične razmere v kratkem času ne spremenijo v izključno državno korist.
Str a; kirsko premirje med sedanjimi slovenskimi strankami ne bo rodilo nobenega d -brega sadu, ker je sklenjeno na pritisk ljudi, ki so se *bali posled c svojega piotidižavnega delovanja. Ti ljudje, kt so v bi» ši Av-sbiji najzvestejše služili liabsburgov-ceni in pošiljali naše fante in može v ”°j za „katoliško“ Avstrijo, nadaljujejo danes svoje satansko delo z isto rne-j iljc-ie da je način njihovega se-danf^av^ieiovanja na zunaj drugačen. Hinavščina in etemagoštvo zakrivata hjih revoiucijonarne namene. Načela, <ater>li čisti svečeniki in razširjevalci
bi morah biti ti ljudje, jim služijo le za propagando njihovih političnih namenov med kmečso maso, ki v ogromni večini ni zmožna živeti svoje lastno politično živij. n,e,
Poleg tujerodnih in mednarodnih elementov, so ljudje te vrste največji sovražniki jugoslovanske drž. enote. Ob beiem m.evu sejejo IjMiko plemenskega, političnega, gospodarskega in verskega razdora na komaj razorano njivo enotnega jugoslovanskega naroda. Raz njihovo tubuno se ni slišal do sedaj še noben gias proti kor.fidentom in denuncijantom pod avstrijskim re-žimom, noben protest proti nastavljanju nemških in nemčurskih uradnikov v •jugoslovansko državno s’užbo, noben opomin proti avstr« fiisk m in sumljivim elementom v jugoslovanski armadi, nobeno zgražanje nad protidržavt mi početjem i-iovenske intemkcijonalel To so-dejstva, ki jih ne more utajiti nobeno strankarsko premil je. Dejstva, ki pričajo dovolj jasno, kaj se godi za zagrinjalom, ki zakriva javnosti politični eder .»rodoljubov z dežeie“.
Ti ljudje sc sistematično pripravljajo r.a trenutek, ki se jim bo zdel najpripravnejši, da uresničijo svoje satanske namene v polom jugoslbv. enote. Nočemo še verovati v rnnenje poštene slovenskekjavnosti, ki zatrjuje, da se je prvi poizkus teh ljudi nedavno ponesrečil, dasiravno nam ie znano marsikaj, kar bi opraviče,valo našo vero. Nočemo verovati, ker vemo, da bi bil tak poizkus naivečja neprevidnost, katere se u ljudje na vse na-i ne ogibljejo. Zviti so kakor kače. Njihova pol tična odkritosrčnost je pod ničlo. Podobni so mačkam, ki spredaj ližejo, zadaj pa praskajo Njihova taktika pa tvori poglavje zase.
Dolžnost slehernega Jugoslovana da stoji zvesto na straži in
i<h
fJ-ADlW»F: LEVSTIK.
93, nadaljevanje.
pazi, kaj se pripravlja za zagrinjalom uh ljudi. Kdor ijubt svojo domovino, komur je svoboda in edinost naše države pri srcu, ta ve, kaj zahteva.od njego državljanska dolžnost. Moč naše volje po svobodi m združitvi celokup-nrga jugoslovanskega naroda v enotni državi, ki je premngala stoletno in z vsemi nasilstvl oboroženo Avstrijo, ta moč je še vedno v nas in bo premagala rudi naše notranje sovražnike, ki mislijo, da je skleda strankarsko-političuo leče več nego edinost in obstoj države, za katero je darovala slovenska mati svoje najboljše sinove, kri svoje si ene krvi.
Pred krizo.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Beigrad, 16. maja 1919. Vlada :;aše mlade države se bliža novi krizi, ki utegne postati večja in težja, kakor je bita zadnja. Dogodki na zad,.jih sejah Narodnega predstavništva, posebno na včerajšnji in predvčerajšnji, so tako poglobili prepad med glavnima vodilnima strankama, med staroradškalci in demokrati, da je nemogoče, da bi sedeli nasprotniki se dalje za isto mizo. Ker sta se obe stranki ravno v vprašanju o ■'<e!javnosti treh vojvod nskih mandatov tako ekiponirali, so v parlamentu splošno pričakovali in napovedovali, d t izbruhne kriza že ob priliki današnjega glasovanja o veljsvnos i mandatov. Do tega sicer danes še ni prišlo, vendar pa je gotovo, da kriza že obstoju iu da je njen Izbruh samo odgotlen. Na sprotja-med srbijanskimi staroradikalci in demokratskim blokom so že stara, prvem času pri sestavi koalicijske ki se je morala predvsem opi-na ti dve politični skupini, se je zdelo, da pride do trajne ko-
da ne potrebujem klavirja;
sprejel! v svoje vrsie srbske radi-n Vojvopine, jri so bili
hrema
»t;
rati
sicer
operacije med obema 'iftrarikania. To pa bi bilo le mogoče, če bi se stranki sporazumeli tudi izven parlamenta, če že ne na skupno postopanje, pa vsaj na nekako premirje, a tudi tu so se pojavile težave. Demokratje so bili pač pripravljeni popustili radikalcem nekdanjo Srbijo v. izključno območje, niso se pa mogli odreči pravici razširjati strankino delovanje v ozemlju bivše monarhije. Ta pa radikalcem ni bilo po volji, ker ?o se nadejali, da bo ravno srbski element iz južne ogv~ »ko m Bosne ojačil nj*h pozicijo, ki se je .začela v Srbiji sami že precej majali.
Prvi korak k razdoru je povzročil sarajevski sestanek dem. strar-ke, čeprav so se š'e ia.:rat prizadevali to prikriti. Radikalci so parirali udarec s tem, da
so
Kalce
že od nekdaj hudi nasprotniki demo-l.rriške stranke oziroma srbsko-hr-vašfce koalicije, i; tako je šlo korak za korak- m dalje, dokler iii prišlo do združitve /, cnaozicijonalnim blokom bivše srbijanske sknpiao; od tega tre-notka je posiala sprava nemi.goča, poslalo ,je nevzdržno stališče ministrskega predsednika Stojana Pro-tiča, ki je vodja stsroradikaicev, in dalje tudi nevzdržno stališče sedanje vlade.
Novoustanovljena Demokratska zajednica je sicer ponovno zatrjevala v svojih izjnvah, da ni naperjena proti osebi ministrskega predsednika, postala pa je tako močna, da je dob.ia skoro absolutno večino in ima možnost vsak h eno tek strmoglaviti ministrskega predsednica in celo vlado.
Od same milosti te ali one stranice pa v ustavni državi vlada ne more živeti, zato datira vladna kriza pravzaprav od dne, ko so se srbijanski
Višnjeva repatica.
Marija je sklonila glavo. Hotel je preprečiti, da h ne bi kdo utrgal par bore stotakov — kakor bi °na sploh mislila nanje v tej uri, ko žrtvuje zadnjo ‘°lažbo, ,da se reši odurnih skrbi! Ali res ni na svetu s?eutja, ki ne bi ranilo, kadar želi pomagati? In Nen ponos se je zvijal od muke pred to neokretno dQbroto...
»Še to!« je zamrmrala, ne misleč, da jo grof ikJRluša. >0 Bog, koliko ponižanja!« n. »Gospodična soseda,* jo je vzdramil on. »Skle-‘Va kupčijo: ali vam je pettisoč kron dovolj?«, p »Pettisoč kron?« je vzkliknila bolnica, in vsa st- ienine*a 0(l sramu. »Ne, ne, gospod... še nov ni j« talita!... Ah, bože, tak zdaj mi ponujajo mi-e*Qo . ..« Odvrnila se je in tiho zajokala v_ dlani. če »Nikakor ne,« je izdavil grof tesnobno. »Ni-spen 06	kar	bi bilo jiodobno tej grdi be-
mj .* Petti30^ kron, ni preveč... rotim vas, verujte do ’ r86 se <k’a2' °d lela letu • • • Zakaj mi ne spod V C’ S“in P°^tcn'1 ® vas ponižujem, go-kot au Mariia- •• oprostite, da govorim po domače, dav ° sosed... kot vaš prijatelj, kar sem že 8ju,n? ‘ • Tako sem se razveselil poprej, ko mi je Citi ^ nakl°nil priliko, zavzeti se za vas in prisko-ltnt	^*rcz m>loščine, brez ponižanja,, samo
ovek, ki bi rad storil to, kar je prav in
dobro!... Nu, res je,	^	 ^
toda navadil sem se poslušati ga, rad ga imam kakor vi... le priznajte! Ponujam vam ceno, katere je vreden; kupim ga ter vas prosim, prisrčno prosim, soseda... obdržite ga, igrajte nanj sebi in meni v veselje...« ,
»To se pravi, darujete mi denar! Ali to je miloščina?« je mrmrala Marija, še vedno skrivaje obraz. »Moj Bog... oprostite!... tega nisem vajena... to je prvič v mojem življenju!...«
»Ubožica,« je rekel grof v globokem genotju in jo nehote prijel za tenko roko. »Poslušajte me: saj ga vzamem . . . pozneje, čez nekej časa . . . kadar ozdravite in boste spet veseli... kadar boste lehko živeli brez njega!... Pozneje, pozneje—zdaj ga ne smete izgubiti! •. • Uh, priznajte sni vendar pravico do prijateljstva, recite, da vam smem strniti dobro... kakor sestri, ne da bi se vprašal, zakaj?«
Med tem prigovarjanjem je bil izgubil vso oblast nad seboj; njegov glas je drhtel od koprnenja po dobroti, ki sq je bilo nakopičilo v prsih kdove otT-kdaj, njegove oči so razodevale, da prosi hkrati za odvezo svoje zagrenile duše. Marija se je bila vzravnala, njen pogled je prihajal čedalje svetlejš’, v zenicah se je užigala topla, umevajoča luč.
»Ne bojte se, ljuba soseda, ne mislite, da je samo radi vas,« je končal njen gost. »Človeško srce je gluho in sliši le malodk razen lastnih rnuk: bogve ali bi me zvalo k vam, če bi meni ne bilo potreba... Glejte, toliko zid sem izkusil, toliko
mrzil na svetu, življenje pred mano se kaže tako mračno in jezno, da ne želim ničesar bolj kakor izkazati nekomu sočutje in biti vsaj enkrat dobremu zaradi dobrote same! Meni ni pomagal nikoli nihče; ves moj račun s človeštvom js jeza... in prav zato moram pomagati jaz ... magari tujcu!... Ker nimam pravice obsojati zlih in trdih, ako sam v sebi ne potrdim, da je na svetu dobrota iiv ljubezen do bližnjega..« Bolnica se je bledo nasmehnila skozi solze.
»Zdaj vas razumem bolje,« je dejala z zamišljenim glasom, »četudi mi ni vse jasno ... In vidim, da sem vam storila krivico; ne smela bi biti ošabna in tehtati dobrote v tej svoji revščini — tern manj, ko vam samemu dobro de!... Gol smešen napuh je govoril iz mene; odpustite mi in bodite zahvaljeni!«
»Zahvaljeni Vi!« je vzkliknil grof. »Če bi vedeli, kako lehko mi je pri srcu v tem trenotku...«
»Zahvaljeni,« je povzela, »ne le za pomoč: predvsem za to, da ste prišli k meni z usmiljenjem; mislila sem, da ga ni na svetu ... Ali, da bi bilo res, kar pravite, in bi vam ta zavest olajšala srce! Manj srečni morate biti, zares, nego sem včasih domnevala, in zelo sami, da nimate izliti svoje dobrote drugam kakor na tujo siroto.*
»Na tujo?« je dejal s hvaležnim uamenom. »Vsi, ki nas tare usoda, smo ena družina; tako mislim na vas Že od prvega dne. In zdaj tudi nisem več sam in tako nesrečen; glejte, še scluce, ki je pri-gledaio v sobo, se mi zdi prijaznejše, ker ntu niste zavrnili.«	____ (Dalje)
oposicijonalci pridružili demokratskemu klubu. Da doslej še ni izbruhnilo, je deloma iskati ozir v zunanjepolitičnem položaju, na katerega bi pogosto kabinetne krize zelo slabo uplivale, de loma v obotavljanju Demokratske za« jcdnice prevzeti vlado in odgovornost popolnoma v svoje roke in ker v dosedanjih zmedenih razmerah še vedno ni bilo mogoče ugotoviti,..če je demokratska stranka dovolj močna da vodi državo tudi brez in v slučaju potrebe celo proti vsem drugim strankam.
Današnje glasovanje pa je pokazalo demokratom »jih moč, obenem pa tudi, da staroradikalci kljub pud pori raznih drugih parlamentarnih skupin ne morejo doseči zanesljive večine. Vsi?d tega se demokratski blok ne bo mogel več dolgo pomišljati glede prevzetja vlade, posebno če pade prihodnje dni odločitev v Parizu.
Novi ministrski predsednik postane sedanji minister notranjih zadev Svetozar Prlbičevič.
Pogajanja za premirje na koroški fronti.
Pogajanja so ostala brezuspešna, jugoslovanski delegati zapustili Celovec. — Izmenjava ranjencev in bolnih ujetnikov.
LDU Celovec, 16. maja. (DKU) Uradno : Pogajanja z jugoslovansko delegacijo o ugotovitvi demarkacijske črte na koroški fronti in o sklepu premirja so ostala brez uspeha. Jugoslovanska delegacija ja odločno zahtevala, da se mora vzpostaviti črta, ki je bila pred 29. aprilom in da jugoslovanske čete zopet zasedejo mostišča pri Spodnjem Dravogradu in Veiikovcu ter vojaško pozicijo na severnem izhodu iz karavan-S rega predora, iz katerih so se, kakor te znano vršili vpadi z dne 2.9 a >r;la proti Celovcu in Beljaku. Nemška Avstrija je najprvo predlagala sklenili premirje z ozirom na sedanjo črto. V nadaljnjem poteku razprave pa je predlagala Nemška Avstrija nevtralizacijo na desnem bregu Drave jezečega koroškega ozemlja o:t Frajbaha do štajerske meje. Tretji predlog &e glasi/ da naj se nemško avstrijske četo iz označenega ozemlja umaknejo in, da jugoslovanski zastopniki zgolj zalo jamčijo, da se pri premikanju jugoslovanskih čet ne vršijo nobena nasilstva na uram prebivalstvu, ki drži z Nemško Avstrijo. — Vse te predloge so jugoslovanski zastopniki ozna čili kot nerazpravljive. Na nadaljnji predlog zastopnikov Nemške Avstrije, da naj se glede ugotovitve provizorične* demarkacijske črte do ureditve vprašanja po mirovni pogodbi obrne na razsodišče ali na ententne velesile, so izjavili jugoslovanski zastopniki, da sprejmejo ta predlog le kot s;io-
MLirovna pogodba z Nemčijo.
(Dalje.)
14. Rusija. Nemčija priznava brezpogojno in spoštuje neizpremen-ljivo neodvisnost vsen pokrajin, ki so pripadale nekdaj bivšemu ruskemu carstvu. — Nemčija priznava riefeni-tivno razveljavljenje mirovne pogodbe sklenjene v Brestlitovsku, kakor tudi vsakršnih drugih pogodb in dogovorov, ki jih je sklenila z rusko bolj sev ii ko vlado. ~ Aliirane in asociirane vlade pridržujejo formelno vse pravice Rusiji, da doseže od Nemčije, vsakršno povrnitev ali odškodnino, ki izvira iz. načel te pogodbe.
IV, Del: Nemške pravice in n<niški interesi zunaj Nemčije.
Zunaj Evrope se odpove Nemčija vsem pravicam do pokrajin, ki so ji pripadale do sed3j, kakor tudi vi-em pravicam, ki so ji eventualno pristajale n a prani poglavitnim aliiranim in. asociiranim velesilam, ali nap ra m drugim državam, ki podpišejo f po godbo kot udeležnice vojne. Nemčija se obveže, da bo priznala vse določbe, ki so jih ali ki jih bodo ukrenili z ozirom na posledice te odpo-
ročiio njihovi vladi in da radi lega ne morejo odgoditi svojega odpotovanja. Jugoslovanski zastopniki odpotujejo dne 17. t. m. zvečer preko Maribora. Na njih prošnjo se jim je dala prilika pred odpotovanjem obiskati v Celovcu se nahajajoče jugoslovanske ujetnike. Nadalje so se sporazumeli, da pripustita obe stranki obisk pri njih se nahajajočih vojnih ujetnikov po komisiji druge stranke in da se Izmenjajo ranjeni in bolni ujetniki.
Boji na severni meji.
Topniški ogenj.
Ljubljana, 17. maja. LDU poroča ob pol 12. ni iz uradnega vira: Dne 16. maja ob 17. je oddala nemška artiljerija petnajst strelov na naše postojanke severno od Jezerskega sedla in ob 15. iz smeri Spod. Dravograda deset strelov na-t>t Janž. Štirje nemški aeroplani so danes ob 8. pluli nad Slov. Gradcem’
Nemci v nevtralni zoni.
Maribor, 17. maja. (Izv. poroč ) Kakor poročajo od meje, so se včeraj Nemci v nevtralni zoni okoli Cmureka pripravljali na napad, katerega pa niso izvršili valed pomanjkanja zadostnega števila vojaštva.
Umirajoči vas pozdravljamo.
Nasilja madža skih boljševikov na slovenskem Prekmurju so dosegla vrhunec. Potrpežljivi od nasilja do tal pripognjeni prekmurski kmet se je zravnal ter z vero v pravičnost hotel vreči strašno breme raz svoj tilnik. Veroval je v vedno mu obljubljeno pomoč od stran: Jugoslavije, pa zaman. Pribežal je čez Muro, da se zbere, organizira in si oborožen sam pribori svoje svete pravice. Prve gruče so prišle 7. t. m., čisto premočene od dežja, v Ljutomer. Drugi so se zbirali po vaseh tostran in po gozdih onstran Mure. Vseh skupaj/ ki so se osebno ali pismeno oglasili pri Narodnem Svetu za Prekmurje v Ljutomeru, je bilo 506 (do 12. t. m.). Narodni Svet jo takoj storil korake glede pomoči. Obmejno poveljstvo v Mariboru je o tem obvestil in prosil orožja. Obmejno poveljstvo pa samo ni moglo ničesar dovoliti, ampak se je obrnilo na Dravsko divizijsko oblast. Odgovor, so rekli, da pride drugi dan, 8. t. m. —
Ljudstva’ je vrelo vedno več čez Muro, St /ar je postala tako pereča, da se je Narodni Sv^t brzojavnim potom obrnil na deželno vlado in prosil takojšnjo pomoč v orožju in vojaškem posredovanju. Deželna vlada iz neznanih vzrokov na to brzojavko sploh ni dala odgovora. Ker smo pa 9. t. m. zjutraj izvedeli, da pride prav radi teh dogodkov fran-cosko-angleška misija v Ljutomer, so vstaši bili voljni počakati taisto. Mi-
sijo je obljubita, da bo poročala francoskemu poveljstvu v Belgradu, sama da nc more ničesar ukreniti. Tolažila je že kolikortoliko od doma oborožene upornike, češ, da bo v najkrajšem času Budimpešta v antantnih rokah in se potem s tem tudi stiskanim Prekmurcem pomaga. Vstaši pa so zahtevali takojšnjo pomoč in rekli: Naše družine so zaradi naše odsotnosti v naj večji nevarnosti, asto bi mi mo;ali več dni čakati. Sami si upamo osvoboditi lastno zemljo, samo orožja nam dajte, Mi gremo proti, boljše vikom in tako antanti pomagamo. Ogorčeni uporniki so uvideli, da od misije mmajo ničesar pričakovati. Sklenili so z orožjem,	ki	so ga imeli, brez	pomoči	pregnati	boljševiške tolpe.	Narodni	Svet	je	brzojavno naznanil	deželni	vladi	ta	sklep in prosil za	svet
in pa nujno pomoč v orožju Deželna vlada je pod št, 5271 odgovorila: Vašo brzojavko sem sporočil Komandi Dravske divizije in ministrstvu za zunanje zadeve v Belgradu. Deželna vlada sama ni opravičena kaj pod vzeti. Predsednik deželne vlade dr. Brejc. — Narodni Svet je že v krdela raz vrščenim vstašem .naznanil odgovor in dali so se pregovoriti, da počakajo še nekaj dni, da pride odgovor od centralne vlade. Medtem je njih števro naraslo na 500. — Kot blisk iz jasnega neba je zadela up pome vstaše odgovor od Dravske divizije po 'obmejnem poveljstvu v Mariboru: Vstasem so vsa vojaška skladišča zaprta, Jugoslavija jim ne sme pomagati!
Junaki, ki so vedno upali v pomoč od Jugoslavije in ki so s trdno vero v boljšo bodočnost ponosno dvigali glave, so se sklonili. Uvideli so, da še ni prišla ura svobodo. Do tal potrti so se razšli: ne domov, tja ne smejo, taui jih čakajo vislice, — ampak v Slavonijo — kot delavci. Doma so pustili piug na lastni njivi in pribežali, da osvobodc zemljo, katero orjejo. Sedaj bodo delali v tujini drugemu, doma bo pa plug rjavel in rodovitna njiva se bo spremenila v zapuščeno ledino, ki bo še dalje vzdi hovala po svobodi in po pobeglem svojem gospodarju. Zapuščene družine obupane kličejo že osvobojenim bratom: Umirajoči vas pozdravljamo. Mogoče bo prišla kdaj pomoč, ali prepozno bo! Našli boste samo grobove svojih zapuščenih bratov! Upor slovenskih Prekmurcev je zadušen. Ogrska boljševiška strahovlada ga ni mogla zadušiti, pač pa ga je zadušila Jugoslavija. Tako postopanje z ljudstvom, pri katerem bo glasovanje določilo pripadnost k eni ali drugi državi. Z današnjim dnem zapuščamo Narodni Svet za Prekmurje. Svojo dolžnost smo storili, vest nam nc bo nikoli ničesar očitala, roke smo si umili. — Nekdo drugi bo odgovor dajal.
Ljutomer, 14. maja 1919.
Narodni Svet za Prekmurje.
Malo drugačna je ta tragedija po obliki od Koroške, ali nič drugačna po vsebini. Zopet nas pozdravljajo umirajoči. ..Jugoslavija, mori turi te salutant. In zopet trpi tisoč iri tisoč naših ljudi neizrečene muke, zopet je izgubljen del slovenskega naroda in to po krivdi onih gospodov, ki tla prošnje po pomoči operirajo ravno i dopisi in brzojavi. Gospodje, tako sistematično ubijate ljudstvu vero v sebe in preko sebe vero v državo. Ko so dr. Mti.lerju v Celovcu razdejali stanovanje, ste takoj odredili protiod-redbe podpišemo — če pa Ha stoti-soče slovenskih kmetov umira pod ra leljskimi rokami Nemcev in Mažarov, tedaj je največ kar storite, da brzojavite, da ne morete ničesar storiti.
Skrajni čas je bil, da se je naša Deželna vlada ojunačila ter s strogimi odredbami pozvala slov. narod ° na obrambo, skrajni čas je bil Pa se še najdejo Ijndje, ki hujskajo in rujc-jo zoper moč naše armade, zoper moč naše države. To so hudodelci ah be,-dairi, to so naši naj hujši sovražniki, ker izročajo tako tisoče in tisoče naših obmejnih bratov nečloveškemu nas lstvu podivjanih nemških h/madžarskih bolj-ševiških tolp. Ščititi nas more in rešiti edino le močna država z. močno armado. Upamo, da obupni klic Prek* muvcev ne bo zaman in da jim vsaj ob zadniji uri pride potrebna pomoč.
Izčistimo!
(.Dopis z Jesenic.)
Ker sem čital zadnje dni v „Jugoslaviji", da ..Naprej*’ zagovarja jeseniške veleizdajalce, sem č.tal tudi dotične dopise v .,Napreju“ Toliko, da se mi ni želodec obrnil ostudnosti in blata, ki je nakopičeno v tek dopisih. Psovke, kakršnih nisem slišal pod bivšo Avstrijo niti pri reicrutih, se tukaj kar pode druga drugo. To je pa tudi vsa vsebina »Naprejevih" člankov, Z dokazi še ni ovrgel niti ene trditve ..Jugoslavije". Gospodje, ..na ta način se ne boste oprali. Podobni ste pobalinu, ki je bil tepen kateri pa stresa svojo 'onemoglo jezo nad onimi, ki so ga nabili, na ti način, da jih prav po pobalinsko psuje. Toda na dejstvu, da je bil tepen, ne spremene njegove psovke ničesar. In ravno tako se godi vam! »Jugoslavija" Vam je stopila na prste, vi se pa izvijate s podlimi, brezznačajnimi osebnimi napadi, ki so tako nizkotni, kakršnih niti med vojno nismo biii vajeni -- in to zato, da bi odvrnili pozornost od stvari same. Tako pisanje slovenskega lista je — milo rečeno — nedostojno, nevredno. Za brezdomovinske pa to seveda najbrže ne velja! Čuditi se moramo, da Učiteljska tiskarna sploh še tiska to cunjo, ki poveličuje inter-nacijonalo —- brezdomovinstvo, katera se v resnici poteguje samo za nem-čurstvo, cunjo, ki piše, da mora
1902, ki nsnovo ureja kitajske carinske tarife; b) poravnavi z dne 27. septembra 1905 in z dne 4. aprila 1912 (Whang Poo) Vendar Kitajska ni obvezana, priznati Nemčiji ugodnosti, katere so ji nudili ti dogovori in ki so bili razveljavljeni o prekinjenju diplomatskih odnošajev. — Nemčija odstopi Kitajski vse ladje, poslopja, N zgradbe, orožje, numicijo in dru^e državne lastnine, ki se nahajajo na onem kitajskem ozemlju, na katero sc nanašajo njene dosedanje pravice. Izvzeta so ‘samo stanovanja in uradi diplomatov in konzulov. Nemčija povrne Kitajski vse astronomsko orodje, katero je odpeljala v letih 1900—1901 Priznati inora tudi razveljavljenje do-govorov, ki se nanašajo na koncesije v Han-Kou in v Tien-Tsinu. Kitajska izjavi, da bo otvorila te pokrajine mednarodnemu prometu in trgovini-— Nemčija sc odpove vsakršni odškodnini radi internacije in repatriacije nemških podanikov na Kitajskem, zaplenitvi ladij in razpolaganja z nemško lastnino ter z nemškim! pravicami na Kitajskem po 14. avgustu 1917. Odpovedati se mora tudi nemški državni lastnini na ozemlju Sha-meen (Canton), kjer uživajo Angleži
vedi. Pred vsem izjavlja Nemčija, da sprejme nastopne določbe.
1.	Nemške kolonije. Nemčija se odreče na korist poglavitnih velesil vsem svojim naslovnim in faktičnim pravicam do svoje prekomorske posesti. V teh pokrajinah preide vsa premična in nepremična lastnina nemškega rajha ali kaieresibodi nemške države v last vlade, ki bo odslej gospodovala tem pokrajinam. Taka viada bo ukrenila vse, kar smatra za potrebno, da se nemški podaniki vrnejo, v domovino, ali da se nemškim podanikom evropejskega izvora dovoli, stanovati tudi nadalje v teh pokra jinah, pečati se s trgovino itd. Določbe X. dela te pogodbe (trgovski oduošaji) se uveljavijo tudi glede teh pokrajin. Določbe IX. dela (finančne klr vzule) bodo veljale pri ?e sklenje nih pogoddah z nemškimi podaniki, ako se nanašajo pogodbe na izvršitev javnih del, ali na pridobivanje sirovin. Na podlagi ocene, katero ji bo predložila francoska vlada in katero bo potrdila permanentna komisija za obnovo. prevzame Nemčija poravnavo vse škode, ki so jo trpeli francoski državljani v koloniji Kamerunu ali v obmejni pokrajini vsied početja nem-
ških civilnih ali vojaških oblasti in nemških podanikov, počenši od 1. januarja 1900 do 1. avgusta 1914. — Nemčija se odpove vsem ugodnostim, ki izyirajo zanjo iz dogovorov, katere je sklenila s Francijo dne 4. novembra 1911 in dne 28. septembra 1912. Nemčija se obveže, da bo priznala in sprejela vse pogodbe, ki so jih, ali ki jih bodo sklenile aliirane iti asociirane države, ali posamezne izmed njih z vsako drug j državo z ozirom na trgovino z orožjem' in z žganimi pijačami, kakor tudi 4vsakršnim drugim blagom, ki jc predmet generalnih pogodb berlinske/In bruseljske ali dopolniltfih dogovorov. — Domače prebivalstvo nekdanjih nemških kolonij bo imelo pravico do diplomatskega varstva one vlade, kateri bedo podvržene te pokrajine.
2.	Posebne določbe o Kitajski. Nemčija se odpove na korist Kitajski vsem predpravicam in ugodnostim, ki jih uživa po pekingškem zapisniku z dne 7. septembra 1901, kakor tudi vsakršni pravici do odškodnine, ki k-melji na istem zapisniku in katero bi mogla uveljaviti šele po 14. marcu 1917. V veljavi ostane: a) poravnava z dne 29. avg.
zmagati Ljenin in da naj se mi dogovarjamo z njim — podjetje, ki pod pira tako pisanje in njega razšiijanje je sokrivo hujskarije, katere mora h t slednjič enkrat konec za. vedno. Nobena slovenska tiskarna ne bi smela imeti prostora za tfsk tak h nečuve-nos>i, če noče, da pade i nanjo slab i luč. In ker se ,,Narod" in ..Slovenec" zadržujeta pasivno v tej zadevi, lahko to vzbuja tudi gotove sumnje! Mimogrede omenjeno: qui tacet, consen-tire videtur — kdor molči, ta pritrjuje. Res hvala bogu, da imamo „Ju goslavijo" — edini list, ki neustrašeno, brez ozira ria levo in desno in brez bojazni pred zamerami pri raznih visokih gospodih posveti v te temne, ki ruptne razmere ter jih razkrinka in biča p, e d vso javnostjo. To je edino pravilna pot in uspešen način, da se znebimo naših notranj h sovražnikov, ki so hujši in nevarnejši od zunanjih, ker so podli hinavci in zahibtneži. Zavedna slovenska javnost, narodno Čuteči delavec, nastopaj vedno in povsod neusmiljeno in brezobzirno proti v-em tem volkovom v ovčji koži, ker dukler d cela ne iztrebimo teh, ne bomo mogli v miru uživati sadov s potoki krvi pr borjene svobude. Pošten Jugoslovan, imej pred očmi nedolžno prelito kri na K »roškem, predstavljaj si peklenske muke naših htemirancev, in ujetnikov, ne pozabi obupa in bede tisočev naših ljudi — beguncev in tedaj pomisli, kaj <o v onem kritičnem čai-u^govor li in dtlali jugoslovauvki soc. demokrati na Jesenicah, v Velenju, S'Ov. Gradcu, Celju itd. — tedaj veš‘ kaj imaš storiti.
cfoziv
narodno čutečemu delavstvu.
Dogodki zadnjih dni so nam pokazali „ Jugoslov. sne. dem stranko" v tu ki luči, da bi bil greh imenovati to stranko ^jugoslovansko". V neštetih •slučajih so se razkrinkali sami. Narodno zavedni delavci, skrajni čas je, da obrnete hrbet tem našim največ jim narodnim. Škodljivcem, da ne pade po nedoltnem tudi na vas skrajno Ogorčenje in sveta jeza vseh pošteno mislečih Slovencev. Pristopite k Nar. Soc. Zvezi, v kateri boste našli svojo pravo pomočnico in zaščitnico vseh so-cijalnih zahtev. V organizaciji je moč t Nar. Soc. Zveza" je tako močna, da se nikomur ni treba bati terorizma brezdomovinskih rdečkarjev. Vzgled bodi „ Zveza jugosl. železničarjev", ki je popolnoma izpodrinila brezdomo-vinske socije. K Z. J- Ž- so pristopih tudi hrvatski in srbski železničarji. Tako bo Narodna Socijalna Zveza združena z Zvezo jugosl. železničarjev največja in najmočnejša organizacija v kraljestvu SHS.
Vsa pojasnila daje tajništvo N SZ v Ljubljani, Narodni dom.
Državno posojilo nosi v*r 4 °/0 “»i
posebne predpravice, kakor tudi lastninski pravic do nemške šole, ki se nahaja na francoskem interesnem področju v Shanghaiju.
3.	Posebne določbe o
S i a tn u. Nemč'ja priznava razveljavljenj vseh pogodb, dogovorov in poravnav, katere ic sklenila s Siamom Po 22. juliju 1917. — Vsa posestva in vsa lastnina nemški gr rajha ali posameznih nemških držav v Siamu, Preidejo brezpogojno in brez odškodnine v last siamske vlade Posestva, lastnina in pii a’ne pravice nemških podanikov v Siamu se bodo likvidirale v smislu splošnih gospodarskih določb te pogodbe. Nemčija se od P°ve vsakršni r dškodnini (zase in va Svoje podanike) napram siamski vlad glede zaplenitve ladij, likvidacije po Sestev ali internaciie nemških poda nikov. Piavice inteiesiramh strank pn teh lisv dacijah so urejene v gospodarskih določbah te pogodbe. (X. od
Pokrajinske vesti
kr Na Bledu bo v nedeljo pri Lrydu shod čebelarjev. Zve :er oh 8. uri se ponovi koncert, ki je bn
II.	t m. tako prelepo vzpel. Za oko
1 čane bodi) pripravljeni omnibus' točno po predstavi. Sedež na vozu
2 kroni.
kr Iz Kamnika. Celjski hujskači — razu t Ntgrija kateri odide „po višji previdnosti naše slavne viade“ nazaj v Celje zamofce prat — so torej vendarle na varnem; pristrig i so jim peroti v toliko, da smejo le še po sobi letali, to pa proti volji našega glavarja. Zadnji čas opazujemo, da hoče vlada ustanoviti pri nas neko ledenico ali zdravišče za nemškutarje. Imamo nevega glavarja, Nemca Gmin-gerja, k davčnemu referatu dobimo kar dva nemškutarja. V Ken n ku smo dosedaj imeli že itak malo švabsko kolonijo. Meščani kamniški! Koliko časa še bomo redili gade na svojih prsih? AH ne opažate spremembe na njih leh odkar smo se umaknili v Korotanu? A.i zares nima na^a mlada Ji goslavija mož. ki bi zasedli mastno plačana mesta? Ali zares nimate več toliko narodnega čuta in ponosa da bi pokazali vrata privandrancem. M >ž-je odborniki meščanske korpoiacije ali Vam je znano kd • Vas je spravil ob lanske hjode?! Ako smatra vrtoglava vlada v Ljubljani naše mesto za smetišče S ovenije, zdramite se vsaj vi sezite s samopomočjo po metli in pometite
kr Rdeči teror v Hrastniku
Ker je učiteljica L., hčerka gostilničarja L., otrokom prepovedala nositi rdeče znake soc. dem. dotično gostilno docela bojkotirajo, pa ne samo to, z ra n mi grožnjami zabranju ejo še celo drugim zahaja i tja. Karakteristično za soc. dem. svobodo, Svoje otroke pa so nahujskali, da v šoli in izven š< le učitel ici L. na vse mr goče načine nagajajo. Ubogo dekle je rgubilo že vse veselje in vsak interes do šole. Orožmštvo opozarjamo na nemšku-tarskega hujskača, ki prihaja vedno iz Celja sem, da tu zabavlja čez Srbe in Jug slavijo ter hujska proti državi. Zi<esi pomagač mu je f .tograf Mti ler, ki istotako spada pod ključ. — Razglasi o prekem sodu so b li čez noč kar povsod odstranjeni in raztrgani, delo nemčurjev in njih največjih pri-jauljez soc. demokratov.
ki Kmetijska šola v Št. Jurju ob j ž. ima nad vežnimi vrati še vedno deželni grb z c. kr. krono. Gotovo ima r. ravnatelj toliko časa, da b< de dal to znamenje suženjstva odstraniti.
kr Na Grobelnem sta ria kolodvoru še vtdnv nastavljena nemška uradnika Maier in Herrka. Gospod postaiennčelmk zg m te sel
kr Za Rogaško Slat no in okolico se osnuje v kratkem č,talnica, ki je nujno potrebna.
kr Ravna*eljstvu Rogaške slatine priporočamo, da v nr-jKrajšem Času izgine ravnatelj Smolle, (Nemec) sam m za tem pa vse nemško osobje. Nadalje nemške reklamne table ob že ezniški prt gi, spom nska taila „Kaiser Fianz Jostfl. 1983“'. Nemšta reklamna siena na kolodvoru Grobelno itd. Kako bi do gostje S: bi kaj gedali to nemško g ezdo v Jugoslaviji?
kr Grof ca Schbnborn v Slivnici pri Mariboru oan za dnem i t ob vsaki piihki zabavlja čez Jugoslavijo in ponižuj in blati našo’ d žavo, kjer mote. Če to merodajnim oblastim ni znano, jim bodi s tem povedano, če jim je pa znano, zakaj je ne sp *de odtod?! Proč ž njo.
kr Gimnazijsko poslopje v Celju. Za dov šitev zgiarbe gimna zij kega poslopja v Celju, ki je zaradi -tanovanjske bede in iz zdravstvenih m pedagoških ozirov nujno potrebna, je d volila deželna vlada za Slovenijo primeren kredit.
kr V Mariboru se je meseca prosinca vpostavil občinski svet. Ata se do danes ni bil poklican h kaki >eji. Ali so morda ti posvetovala bili postavljeni samo na papir. Treba bi
bilo v tem oziru nekaj pojasnila. Mariborska obrtnaoblast deli prav pridno < brtna dovoljenja, a ne morda Slo vencem, kaj še, ravno nasproino morajo ti tudi še danet kakor pod staro Avstrijo prav dolgo na ta d ivoljenja akati. Nemška trgovina in obrt pa tukaj kar čez noč raste. Poglejmo S' le te privandra lee: Ktihar, Runtner, Eilinger, Jaschek Ma er tsch itd. Samo naši najhujši nasprotniki Namesto da bi se že obstale obrti revidirale, kakor so to zahtevala itak pred časom že vsa slov. trgovska in obrtna društva, pa se jih še na nerazumljiv način pomnoži. Zadnji čas torej, da se enkrat naše meje določijo, da bodo v tein oziru ime i tudi slov. trgovci in obrt-n ki določiti. Danes se edino za to kompetentna društva itak ne.vpraša. Čudili se mora tudi vsak ako čita objave oziroma razglasitve teh obrti v mariborskih listih. Slov. občinski komisar pa da razglasiti celo slovenske tvrdke s spakedrano nemščino kakor n. pr. Schenk, Schenk, Sianitsch, ter ulice z nemškimi imeni: Kaiser Wilhel n Pl .tz itd. Po drugih celo nemških mestih so že tako patrijotrčni patrijo-tični poulični napisi popolrfoma izginili, le v Mariboru so še v veljavi. To ime pri naslovih dose laj niti sbanka pri korespondenci ni rabila, ampak vedno te Magdalenski trg. Torej proč z nemškimi napis5, posebno pa še s takimi, ki spominjajo na take krvo-Iočneže. Kar pa se tiče teh pouličnih imen ne bodo gotovo nikake težave, kajti mnogo ulic bode sploh moglo dobiti popolnoma nove napise. Za druge ul ce pa bi bil priporočiti Mari burski koledar od leta 1914.. kjer so poulični napisi prav dobro prestavljeni. Tega koiedarja, ki je bil leta 1914 kotifisciran, bo pa danes gotovo še kaj v t govini Weixl za d biti. Ttrej.
kr Iz zasedenega ozemlja. Za
župana v Črni na Kun škem so postavili sedaj Nemci vodju tamkajšnjih socialnih demokratov, ki je, dokler še Nemci niso zasedb Črne, bil večkrat v Ljubiiam pri slovenskih sodrugh po s rankarskih opravkh. — Kakšnega voditelja so imeli rdečkami v Črni, kaže dovolj to, da so ga sedaj postavile krvoločne nemške čete za župana.
Koroški begunci!
Udeležite ve zane-IJlvo tn polnoštevilno oh 10. uri diiiiašnjeifa shoda v veliki dvomili hotela ,.Union"! Zlasti oni. ki vedo natinčne podatke o zverinskih zločinih nemških t Ip.
Jugoslovanska dehgacija je prekinila pogajanja s celovškimi mogotci.
Naši odposlanci so se na lastno oči prepričali o resničnosti poročil slovenskih listov o vseh grozodejstvih v slovenskem Korotanu.
Kako so Nemci postopali z našimi ujetniki?
Jugoslovanski delegati so se uve-r'li še o naslednjih grozodejstvih: Nemci so v Velik 'ven postavili ujete jiigoslovaiiske vojak« v črto in začeli vanjo metati ročne granato. R mili, razmesarili in ubili so jin mnog.). Na trgu v Velikovcu so po stavili na{e v< jake v ka e in neki letake jp mt-tal bombe na nje. Zgodili so se dalje slučaji, da so p id vjane nemške tolpe nastav ile vojnim ujemkom v us'a puškhe cevi jn tako st eljale.
Orožne vaje.
Podpore svojcem vpoklicanih.
Svojcem k orožnim vajam vpoklicanih vojakov so dosoli za dobo orožne raje prispevek za preživljanje po določilih na edtie z dne 19. decembra 1918, št. 219, oziroma nared be z dne 2. aprila 1919, št. 434 od>ta>ek lil. Tildi za vlaganje pro senj veljajo določila teli dveh uaredb.
Slovenci sprejmite odprtih rok nesrečne koroške begunce. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze.
Dnevne vesti.
dn Promenadni koncert priredi
danes od 11. do pol 13 v Zvezdi, vojaška godba iz Maribora.
dn Tehniško-v sokošolski tečaj. Za poučenje na tehniškem visokošolskem tečaju v Ljubljani se da učni nalog sledečim močem: 1. dr. Rihard Zupančič za matematiko I ; 2. inže-ner Jaroslav Fd ster za opisno geometrijo (predavanje); 3. ravnatelju višje realke Mazi za opisno geometrijo (vaje); njemu se pridelita kot adstent inžener Lad. Bevc in tehthik M lan Fakin, 4. dr. inžener Milan Vidmar za mehaniko i.; 5. prof. dr. Maks Samec za spl. kemijo; 6. prof. dr. Pavel Grošelj za mineralogijo; 7. ath. inžener Ivan Wurnik za tehnično risanje ; 8 inžener M. Mihor za strojno risanje; 9. dr. inžener Miroslav Kasal za situacijsko risanje ; 10. inžener Leo Novak za nižjo geodetiko; 11. inžener Lad. Bevc kot asistent še (gl. toč. 3.) za geodetiške vaje.
dn Uredništvo „Napreja“ je
dobilo včeiaj sledečo brzojavko: Danes sem čital v Vašem listu štev. 109 članek „Kako je na Jesenicah", pisan v živinskem žargonu. Sram meje, biti nadalje Vaš naročnik. Zato list nemudoma ustavite! Dr. Jakob Štefančič, diž. obmejni komisar in dobrovoljec, Špilje.
dn Izdaja potnih listov. Ministrstvo za notranje zadeve je p obla-stilo Dežebio vlado za Slovenijo, da sme izdajati potna dovoljenja za inozemstvo.
dn Sodrug Ivan Tasoti pretaka v včerajšnjem „Napreju“ v poslanem bridke so ze, da ga je ravnateljstvo državne železnice na poglagi „lažnji-vega denuneuanja Revolverja" odpustijo seve po — nedolžnem. To je res strašno, kakšen uphv ima ljubljanski „Revolver“, kljub temu, da so sodrugi, predno je bil g. Ivan Tasoti odslovljen, „se natančno informirali pri vseh železničarskih krogih, s katerimi je kdo j občeval, pomformirali so še o njegovem mišljenju in delo-lovanju pred vojno, tekom vojne in sedaj in so prišli do prepričanja, da so baje vsi napadi na njega le ostudno stiansarskopolitično preganjanje", ga je ravnateljstvo drž. železnic vendaile odslovilo. To je strašna riezaupn ca soc. dem. stranki. V Deželni vladi v Ljubljani ima eno tretj.no portfeičkov, v Belgradu mnogo predstavnikov, po celi blo euiji, Hrvatski itd. krasno or-jranizacijo, kr terorizira podjetništva, narodno zavedne delavce in deželne in državne uiade, pa ne more ščititi nedolžnega „ostudno strankarsko-politično preganjanega" sud.uga Ivana Tasoti Y — Da, da tuci soc. demokratska drevesa r.e rasejo v nebesa. Večja kakor rdeči teror je moč resnice in piavice.
dn Slovesna zaprisega finančnega urmdriistva v Ljubljani kralju.
Včaaj oo 10 je bila slovesna zaprisega vseh ur^dokov irr nasiaGjencev finančnega ravnateljstva v Ljubljani v Mestnem di mu Ona veiua slika bivšega vlastodržca na črnem vrancu je izginila in na njegovo mesto je bila onešena slika kralju Petra Zapiisežni obred je opravil delegat ti lančnega mm strstva g. d Savnik ki je po dovršeni z, p rsegi iagovoril navzoče, poudarjajoč, da gre v prvi v-sti zahvala uradmštvu. ki je ob priliki pre-obiata tako trdno stalo na svojem mes u in se za edalo svojih dolžnosti. Obljuoil je, dr no skrbel zato, da se izpolnijo upravičene želje uradmštva. V to svrho bo zastavil vse svoje moči. Po ivlja nato zbrano uradništvo na trdno tovarištvo, nakar zaključi svoj govor s slavaklicem na našega. vladarja, kateremu klicu se navdušeno odzovejo zbrani. Nuto podpišejo vsi svoje izjave, r.akar je bila zaprisega končana.
dn Škandal na ljubljanskem državnem kolodvoru. Dotičnega gospoda, ki je včeraj zjutraj ovadil kolodvorskemu poveljstvu v Šiški neko inadžarunko in nekega Nemca, ker sta prav pridno zabavljala čez Jugoslavijo, in katera sta bila>od imeno-
vanega poveljstva izpuščena na prosto, prosimo, da m j se čimprej javi v pašern uredništvu. A i so h vatski mad?aroni svoje delovanje razšii ili celo na Gorenjsko in v Ljubljano?
dn Hotel Mangart na Bledu je otvonl g. Kržišn k, bivši dolgoletni resta rater Narodnega doma v Ljubljani.
dn Nerazdeljen pouk na mestnih šolah. Naše srednje šole imajo tak p( uk že od začetka šo!skega leta in kar je v zdravst enem r z;tu dobro za velike dijake, je gotovo tudi za male učence, 2lasti pa sedaj v polet nem črsu, ko potrebuje mladina vsakdanje kopeiji. Voda, zrak in solnee uttju e zdravje in ksepča živce. Pri nas je bilo to v navadi že pred vojsko. V tej zadevi in a gotovo prvo besedo šolski zdravnik, brez ozira na to, če se tudi temu up rajo nekateii Sušteršičevi ravnatelj’, kaiere še vedno vedi bivši svetnik z Brega.
dn Polkovnika Lukauca, ki so ga prijeli radi hujskanja, je sodišče izpustilo na svobodo. Pieiskava se še vrši. —
dn ,,Zavijalci“. Na tozadevno notico v včerajšnjem „Naprcju“ od-govi rimo: Res je, da nam je poslal g. Ulil f popiavek, vigli smo ga pa v koš, ker r i resničen. G Uh1 r ima zelo kratek sp min, da sedaj naenkrat ne ve več, kar je dva dni prej sam pravil okrog.
dn Razpis. Poverjeništvo mini-sterstva za fi arce v Ljubljani razpisuje za Slovenijo več mest davčnih iztirjalcev (eksekuh rje*'). Prošnje je vlagati do 21. maja t. 1. Vojni invalidi, če so sposobni za to službo, imajo prednost.
dn Lov Mokrilog - Jelovca v
gozdno gospodaistvene.n okraju Bohinjska B,strica je do 31. t. m. razpisan. Opozarjamo na tozadeven oglas.
dn Kopelj v Ljubljani. A:i se
kopališče pri „o'onu“ v Ljubljani še ne da popraviti?! Sedaj se dajo uvoziti stroji, ali se koiel za k- polišče ne da? Nujna potreba je, da dobi Ljubljana moderno kopališče.
dn Vstfučiliška komisija vabi svoje člane k slavnostni otvoritvi tehniškega visokošolskega tečaja na obrtr.i šoli I nadstr. Št. 16, dne 19. t. m. ob 10 uri.
dn N< mčurska maščevalnost še vedno ne počiva. To i pažamo spet pii kr roških Slovencih, V ljubljansko prisilno delavnico so namreč pripe ljali v internacijo poleg naši d<žavi nevarnih Nemčuijev iz. Železne Kaple tudi dva Slovenca, katerih eden, nemčur Anton Pavlič po imeni, ni absolviral gin nazije kje v gadjem Celovcu, ampak v našem Kranju.
dn Zasačen žepni tat. Dne 14.
t. m. ponoči je bil ra glavnem kolodvoru aretiran Alojzij Petelinšek s Štajerskega radi žepne tatvire. Petelinšek je potegnil iz žepa posestnikovega sina Frai a Golmajerja, kateri je sedei v dvoiani in rralo zadremal, tobačno dozo. Golmajer se je vzdramil, prijel tatu in ga im 61 polic ji.
dn Stimoumor. Dne 15. t. m. zvečer se je v nekem tukajtn em ho te'u s samokresem usmrtil Ignac Pipan. 28 let star, trgovec iz Zagreba. Vzrt k samournora je baje neozdravljiva bolezen. Tiuplo so prepjjali v mrtvašnico k sv, Krištof j. i
dn Internirani Nemci. Iz Celja so privedli -vfeiaj Nemca dr. Bresch-nika Fr. in Fieisrnutha Josipa, da jb na varnem kraju internirajo. Oba sta v Cel u znana kot nevarna nemška hujskača.1'	/
dn Zaradi snaženja uradnih prostorov bo v poriedel,et, dne 19 maja 1919 mestna blagajna zaprta.
Društvene vesti.
dr Odbor »Pevskega društva Ljubljanski Zvon" ima nujno odbor v o seiu danes ob 10. v riiušlveni soli. Pridite v.i!
dr Primorski Sokolski Krotek priredi danes diuštieiii pešulet čez Podutik In Te-k« čelo v Švico. Zbirališče v »Zvez.ii“ in točno ob tričetrr na "i. Sestre m braij, udeležite se izleta polnoštevilno. Na zdar!
dr »Društvo tehnikov v Ljubljani* Ima važno odborovo sejo v sredo, 2i. maja ob ŽU. uri v društveni sobi.
Športni klub »Ilirija". IsTovj člani naj pošiljajo pojave na naslov: Š K. Iliriia\ Nova uiica H/l. Vpisnim znaša K 5. —, članarina mesečno K 2- — pričenši r. majnikSm. Za mesece jan var oo anril plačajo stari člani dosedanjo'članarino K. 1’ — mesečno.
Športni klub »Ilirija". Letošnji redni občni zbor se je vršil ob povo j i udeležbi dne (i t. m. O^čni zbor je vodil namesto odsotiega predsednika g dr. J Bere kot n-ijdareiši odbornik. Pozpravil je v pričrčnin besedah prvi občni zbor eo skoro petieinern prekinj-nju klubovrga delovanja m izrazil na leio, da se pričenja s tem za K'ub novo, uspehov polno špor no delovanje Spominjal se je med vojno padi h in umrih S članov zahvalil se je nadalje časopisju, ki je vs kj .r rade volje sprejemalo klubova poročila Športni program razširja klub posebno in l-diko atletiko Gojenju vseh njenih panog: tika, skoka, metanja krogl e, diska in kopja Itd se bo v bodočo posvečala najvecia pažnja. Tajnik g. Betetto je podal poročilo o napredku našega športa v 1 19 4. Izrekel je prepričanje, da bo klub ob smotrenem, vestnem in požrtvovalnem delu vsega članstva v malo mesecir. dosegi 1 zopet znatno v šino Inko v f > Ihalu kakor tudi na pivju lahke s-tlt tike. Tudi v letn 1 S) 4 je go|il kino ozke stike s hrvat.kimi, srbskimi, češkimi, poij lomi in nemškon športnimi klubi P ire-dtle so se šlevine football- tekme, med njimi mnoge za razvoj slovtnskega šp rta posebno važne tekme nitd domač ini klubi in moštvi Klub je opetuVaiio tekmoval tudi v Zagrebu, Ctlov.u inana Reki. Z uspeh m se je ..Ilirija*’ uieležila nadalje v sezoni 19 4 plavaln h tekem v Karlovcu in na Bledu in smučarskih tekem v Bohinju Prejsni športni prostor v Tivolskem dievere ut je avstrijska vojaška oblast z vsem kluhovim inventarjem porabila v vojne svrhe. Piostor ie posial za športne n* mene začasun popolnoma ne-poraben. Klub si je pridobil za špo tni prostor travnik pred drž. kolodvorom, ki ga treba seveda primerno preurediti.
Poročilo blagajnika g. Deva se je na predlog preglednikov računov odobrilo in se bh ga niku podelil nbsolutorij. Poročilo jzkazazuje manjši prebitek.
Pii volitvah v odbor je bil izvoljen predsednikom g. inž St Bloudek, podpredsednikoma gg. dr, |. Eterco in dr. jv ah Predsednik g. inž Bloudek, je opozarjal na pro-cvit športa med Hrvati. O/.načil je kot eno glavnih nalog novega odbora propagiranje športa nted sre tnjošolskim dijastvom. Klub Klub se bo trudil sploh, zanesti idejo moderne teltsne vzgoje v najširše kroge. Športno sezono bo otvonl klub v kratkem s footbal-tekmo proli Angležem ali Hrvotom. Hootball tekmam bodo sledile po možnosti splošne lahko atletične prireditve. Zaključil je občni zbor s pozivom m vse člane naj po svojih najboltsih močeh piipumorejo k razvoju nzšega špoita.
Akademija priredi v pondeljek, dne 19 t. m. ob 9. uri zvečer nt rjalki predavanje g filozofa Antona Podbevška iz Zagreba v risalmci na realki Predavatelj bo jiredavai o predzgodovini sli v. vseučilišča v Ljubi ani. Ker je čisti dobiček namemen ..Stanovski zvezi siovenskih akademikov'*, vabimo k obilni udeležbi.
Narodno gledišče.
Lepa Vida. Opozarjamo vse, ki najdejo v moceini umetnosti užitek in zadoščenje, vse, ki hočejo spoznati bistvo simbolizma in vse, ki se hočejo poglobiti v dušo umetnika, hrepene čega po pravi h poti, da posetijo dijaško predstavo „Lepa Vida*', ki se ponovi v to; ek popoldne v dramskem gledališču. Igralo se bo v prid Can karjevein spomeniku, na katerega se je zadnji čas pozab io; zato bi ,b lo nedopustno, če bi ne bilo gledališče zasedeno do zadnjega, kota. Vstopnice se dobe po v n žarih cenah dan pred predstavo in na dan predstave pii blagajni damskega gledališča.
Kulturni pregled.
ki Na koncertu, v prid sloven-sktm akademiki »m, v pondeljek iy. t. m., točno i b pol 20. uri, v veliki dvorani ..Narodnega duma" se b do zvajafe prvovrstne skladbe svetovne nterature. G. Sancin bo p kazal v laitrijevem koncertu in v d'Ugh t< čkah svoje obširno znanje kot izborni virtm-z in umni interpret. — Naša stara znanka gdč. C Med edova oo zapela kohratuino ar i jo iz Ha d lovega Deborah-a in par k asnih pesmi velikega mojstra Dvi ruka. — Gdč. Gajeva nartopi s tiemi izvirnim sslHdbami L. M. Škerjanca, našega radarje! ega mladega komjotrsta. Po dolgem času vidimo zopet na sporedu tašega m' jstra Lajo ica pielepe luete, d j m v moderni glasbi skoro ni pri mere. — Ta koncert, ki se vrši v dobrodelne namene, toplo priporočamo.
c
Naša življiMislča vprašanja v odločil nem Stadiju, jadransko vprašanje.
LDU Baz el, 16. maja. (ČTU) Iz Pariza poročajo: Polkovnic House je je konferiral včeraj s Sonninom in italijanščini poslanikom v Wushing tonu in danes z Orlandom. L oyd George seje prgu|a dmeszOrland m in So minom. Pop idne so se posvetovali W Ison, Clemenceau in LL y 1 George še posebej o jadranskem vnašanju. Ital jar.ski krc gi se post bno vznemirjajo radi razde 1 tve avstrijskega trgovinskega brodovja, ker po njih mnenju od tega broduvja Jugoslavija preveč dubi.
Vprašanje Reke.
LDU Pariz, 16. maja. (DKU) Oficijalni razgovor Jugoslovanov z Italijani gltde vprašanja Reke ni dovedel do končne rešiive. Oficijalui do-grvuri se bodo nadalievali.
LDU Berlin, 16. maja. (ČTT; Iz Lugana poročajo:	Rešitev	j-tiran-
skega vprasania se je odgod la do podpisa m rovne pogodbe z Nemčijo, da ima na ta način italijanski narod priliko se vsaj nekoliko oddahniti.
Reka pripade Italijanom?
LDU Amsterdam, 17. maja. (Dun. KU). Pariški dopisnik ,,D<nly Telegrapha" poroča iz poučenega vira, dn se je vpr*šau.je Reke sedaj tnko uredilo, da bo me-to Izročeno Italijanom, ki |>re|)Uste uporabo pristanišča Jugoslovanom potom drž. pogodbe.
Italija želi močno Nem. Avstrijo kot zaveznico prott Jugoslaviji.
LDU Lugano, 16. maja. (DKU) Italijansko časopisje ugotavlja, da so vodilni italijanski politiki doživeli po polen polom. Italija stoji sedaj razočarana pred vsemogočnim "francoskim militarizmom, ki hoče na sebičen n čin uveljavili francoski mir, ki hoče Nem. Avstriji odvzeti vsako možnost obstoja, ki hoče izolirati Italijo in umetno izzvati spore s sosednimi narodi. Italijansko časopisje želi pozdraviti močno in Italiji naklonjeno Nemško Avstrijo kot zaveznico pri obrambi proti jugoslovanskim aspiracijam ter predlaga, naj italijanski zastopnik; eventualno odrečejo podpis končno-veljavni mirovni pogodbi.
Čehoslovaški dohod k morju preko Jugusiavije.
Dr. Krami f je izrekel, da je za čehodovaško državo važen dohod k mi rju in da_Je dobil zagotovilo da se bo Čehoslovaki m priznala direktna pot iz Bratislave v Jugoslavijo, ne da bi bil potreben transport preko Dunaja.
Italija se pripravlja.
LDU Celovec, 16. maja (DKU) Tiskovni odsek koroška dežel ega odbora javlja: Listu „R sto del Car lino" p( ročaio z dne 5. maja, da sta dospela v Trbiž v sviho Inspicnanja italijanskih čet ob koroški meji vihovni armad i poveljnik D az in št f gentr. š aba BaitagMa Z ozirom mi politično in vojaške razmere smatrajo njun prihod za važen dogodek.
Zmedeni pojmi glede kraljestva SHS.
Zagreb, 17. maja. (hv. poroč.) Današnji ,Obzor‘ priobčuje daljši dopis iz kr< gov jugoslovan ke delegacije v Paii/u, v katerem se opozarja m zmede, ki jih povzroča v evropski javnosti neprikladno imenovanje naše dižave. Oznaka ..kraljestvo SHS'* napravlja še vedno vtis, da gre za tri različne narode, ki so stopili samo v ožjo državno zvezo, zato se ni ču riti, da celo mirov,.a pogodba, ki bo pred ložena Nemški Avstrji, v svojem na zivu ni d sledna Enkrat rabi izraz ..Srbija - Hrvatska- Sli ven ja", drug č .kraljestvo Sibov, Hrvatov in Sh ven-cev“, tretjič pa govori samo o kralju Srbije in na enem mestu omenja samo „Hrvatsko“.
se vesti.
Dopisnik se v toplih besedah zavzema za to, naj se vendar enkrat opusti ta pretirani ozir na razne narod e prenapeteže in spiepne enotno imenovanje „Jngoshvija‘, ki je že po celem svetu udomače la. Na v-ak način bi ostala pri ljudeh boli poljub jena kot oznaka ,,kra‘jestvo SHS“.
D ,pisnik dal ie poudarja nujno potrebo, da mislimo že sedaj na združitev z Bolgarijo. Tre-ba je pieboleti težka razočaranja, ki so jih nam pri--zidejala bolgarska grozodejstva ter skibčti, da se v Bo gatiji enkrat za vselej ne bodo povrndi na krmi o vlade zločinci, kot je bil Fcrdina d in njega okolica.
Veliki Izgredi v Zadru.
Fakinaža in italijansko vojaštvo napada Jugoslovane.
Reka, 15. maja. S noči ob 18 uri se je secal zadrski občinski svet k seji, da protestira proti hrzaj ivki, poslani od Nar. sveta v Zadru Wilsonu, v kateri se mu le ta zahvaljuje za zaščito tlačen h narodov. Po končaii pro-t 'sini seji, se je pred zborovalrilco vršil shod itabjanašev, katerega so se ude-lež li tudi italijanski vojaki. Na tem shodu so govorili: Župan dr. Ziiiotto, dr. Crecich in akademik Taipo. Vsi trije govorniki so hujskali maso proti Jugoslovanom. Dr. Crtcich te končal svoj govor s sledečimi besedami: „Bi-s gna fare giustizia, da se' (treba, da si sami vzamemo pravico) Tolpo pa je končal svoj govor: „Bisogaa frre giustizia coi revolver e coi coltelii. (Treba soditi z revolverji in noži). Razjarjena druhal je pričela vpiti: ..Smrt Jugoslovanom, smrt Wilsonu.“ Nato se ie razšla po mestu v organiziranih skupinah, oborožena s palicami, volovskimi žilami, samokresi in bodali in preganjala po ulicah mirne Jugoslovane. Tekom par ur so bili napadeni in težko ranjeni sledeči: zdravnik dr. Perič č, zdravnik dr Vi-p‘enc in n,ecov sin Vladimir, zasebnik Mirko B ldč, d |ak Paletič, gospodi, ni Kesler m J ir š č finančni u .ad-Tone Miroslav, svetnik Golf, pravnik Pajtomč invalid Bartulovič Mito, sestri I/ačič, pravnik Neleda, profesor dr. Stojkovič in sodnik Misovčič.
Oiganizirana druhal je napadala, kakor običaj io le poeuince. Popravljali so se tudi za napad na Sokola, ali do tega ni prišlo. Karabmerji so se pri tem držali pasivno Niti eden napadalec ni bil dosedaj aretiran.
(P., P.)
LDU Split, 16. maja. (LDU) Italijanski general Squ liace je p »zval dants dopoludne k sebi načelnika Ziliotti-ja in mu ukaral, da usrene pot ebno, d s take nasilnosti prenehajo, ker bo klical sicer njega na odgovor.
Ujeti jugoslovanski častniki v Celovcu.
Ljubljana, 17. maja. LDU poroča iz uradnega vira: V Celovcu se nahajajo ti le zdia i slovenski ujetniki častnki: podpornčn k Lipič Lovrenc in piaporš ak G rzdj Ladislav, ooa liublja isk”ga pešpolka; naba je pod-p ročnik F r a g n e r Jus p, karlovaškega pešpolka. V celovški bolnici leže ra-' je i: poročnik Štirn Jože, aspirant G adt Miks, ljubljanskega pešpolka, poročnik Gač ni* Janko in poročnik Pavlič Mrtin, zadnji celjskega pešpolka Vs so iz nevarnjsti.
Pridobitev jugoslovanskega državljanstva.
LDU Belgrad, t7. maja. Vladi prihajajo števima vprašanja o podelitvi jugoslovanskega d žavljandva. Viada je sklen.la, da se do kopčne demobilizacije ne podeli nikomur ve*; državljanstva, tudi ne pioJpi aTem, I41 s j se rmsd.ii na na;em ozemlju.
Ivan Meštrovid — načelnik uitie^* niškega oddelka.
Zagreb, 17. maja. (Izv. p°r-) Iz B.lg ada javljajo, da bo imeni vait za nraelnika umetniškega oddelka v piosvetnem m nistrstvu največji j"go-Siovanski kipar — Ivan Meštrovič.
Odgovornost za „Vojno zvezo“.
(Konec)
ic dosedanjih iiaših 2 člankov je jasno, da zadene krivda za nerodnosti — pri Vojni zvezi" predvsem njenega predsednika sodruga Antona Kristana. On ie nastavljal uradništvo, njegova volja je bila merodajna, on se je zavzel, da s'a bila za ..Vojno zvezo" oproščena vojaške službe „stro-kovnjaka" nemškutarja Oroszy in Lt-ning-v ki Sta delala po zatrdilu Kri star, -vem ^Ehrengeschafte"; sodrug Ankv Kristan se je vozit na Dunaj, v Gradec in na Hrvatsko delat kupčije za „Vojr,o zvezo", on je vodil kupčije in torej rnorai vedeti za vse. Kake pojme pa je imel sodrug Anton Kri1 tod c kupčijah gospodov pri „Vojni Zvez;5 jan« o kaže to, da jih je zagovarjal, češ, da so ,,Ehrengesehafti", a sodnijs. je dala Oroszyja in Liningerja zapreti haš radi ..Ehrengeschaftov" s fižolom itd.	<_
Sodrug Anton. Kristan je kot poslanec •mus\ njega se ne sme sumničiti, kaj gele zapret'. Občinstvo pa Ima pravico zahtevati pojasnila, zakaj je n, pr. Mnogokrat dobivalo ljubljansko prebivalstvo petrolej, a bas revni delavci včlanjeni pri korizumih ga niso dobivali. ker je bil baje pok aden. kakor so razglašali. Gospod predsednik »Vojne zveze" ali je bil tudi sukanec pokiaden. ko je šla cena kvišku in se i® skiadiščd celo zapečatilo, da se je Pozneje lahko prodajal po oderuških c®oarr?l Revno ljudstvo je stradalo, ?Vrdečkarji pa ste svetohlinsko zavijali 0kj ?er rohnel; zoper vojne dobic-*arje, verižnike, šzsesovalce ljudstva, napravili komisije, ki so preobrnile vso Ljubljano, a tam niso preiskale, kjer bi bilo najbolj potrebno, da se izsledijo pravi verižniki, resnični iz-sesovaSci ljudstva, pristni vojni dobičkarji.
Pri vseh nastopih so imeli soc. demokrati neverjetno drzno čelo, v.*a-ko sivar so znali virtuozno izrabljati zoper druge in sebi v prilog. Najbolj drzno čelo" pa ima med vsemi A rion pristan. Nasedem le najnovejši primer. Vsled grozečih nemirov r. di dogodkov na Koroškem je sklenila Deželna vlada v Ljubljani za nekatere okraje prek’ sod in sicer sklenila je 1o š<>-g l a s r, o. Glasoval ie zato tudi so drug Aoton Kristan kot socijaldemokratičen poverjenik. Da o n je nesel dotični razglas ,.Napreju", da ga j®
ta prvi dobil in je ..Naprej" poslal potem krtačne odtise drugim listom. In vendar le imel sodrug Alton Kristan drzno čelo, da je par dni potem napisal listič ter ga poslal „Napreju“, da ni glasoval za preki sod in sia-bogiasm ..Naprcj" je dva dni zaporedoma prinesel debelo tiskano, da soc. demokratična poverjenika nista glasovala za preki sod. To je že predrznost prve vrste, to je n3jgrše demagoštvo. Kaže pa tako jasno, koliko je verjeti najvišjemu predstavitehu ..slovenskih" socijalnih demokratov, koliko so vred ne njegove izjave. Sodrug Anton Kristan ima smelo drzno čelo kot nikdo drugi. Kar danes stori, to jutri taji, kar mu je danes „Ehrengeschaft“, je sodniji Jutri kaznivo dejanje v edno aretacije storilcev, za kar danes glasuje, preklicuje jutri svečano javno v njega vrednem ,.Napreju ‘.
'la če sodrug Anton Kristan na naše člahke pravi v ,.Napreju", da se ne bo branil, že ve zakaj, in če izjavlja da njega ne zadene nobena krivda je to čisto po njegovem, ki ima drzno čelo, da vse taji. da vse preobrača, kakor mu pač ka-;c.
O „Vojni zvezi" še bomo pisali, kajti javnost je upravičena, da zahteva, da se zasledi prave krivce. Zahtevamo torej, da se vse poslovanje „Vojne Zveze" in soc. demokratičnih konzu-mov in njenih funkcionarjev temeljito in nepristransko preišče.
Preložitev ljubljanskih kolodvorov.
Dne 15. maja se je vršila prva seja komisije, ki jo.je sklicala deželna vlada za Slovenijo v zadevi preložitve kolodvorov na Ljubljansko polj« v zveri s spremembo regutačneg3 načrta za severni del mesta Ljubljame. Sogias ;o se je ugotovilo, da je preložitev glavnega in drž. kolodvora izve n mesta absolutno potrebna. Komisija je po večuuu debati soglasno ugotovila sledeče smernice, katere naj bodo vodilo za podrobni* študij vprašanja, kako naj se reši zadeva pieiožilve modernim nazorom in prometnim razmeram primerno.	\
1. Za določitev lege novih kolodvorov so predvsem merodajni oziri na nemoteni razvoj mesta.
2. Tovorni promet mora prindpi-jelno biti ločen od oseanegi premeta.
' 3. V tem smislu bo kolodvor za tovorni promet (» sob to za tranzitni) popolnoma ločen od’ osebnega Kolo-
dvora, ki bo zgrajen le za razkladanje in odpre no brzovoznega blaga.
4.	Osebni kolodvor mora ležati kolikor mogoče v sredini mesta.
Za podroben študij vseh možnosti, po katerih bi se dalo vprašanje in linea teehnica rešiti je izvolila komisija devetčlanski odsek, v katerega pošlje poverjeništvo za javna dela kot načel sika predsednika komisije, gradbeno ravnate jstvo in mestna občina po dva tehnika ter državna inju|na železnica po enega tehničnega in enega prometnega strokovnjaka.
Kol ;dvor za osebni promet se namerava zgraditi bolj proti Dunajski cesti sem in Miklošičevo ulico podaljšati skozi sedanjo predilnico, tako da bo glavna ul ca s kolodvora lepa široka Miklošičeva ulica, ne pa ozka grda Kolodvorska ulica. S tem bo Ljubljana pridobila, kajti vtis, ko pride tujec v mesto, je odločilen.
Američani za Jugoslavijo.
Slovenski delavec je pisal 3. januarja 1.1. iz Severne Amerike pismo domov, v katerem pravi med drugim:
Mi tukaj s no s !no navdušeni in smo vodili silno propagando za našo in vašo stvar. Vel ko Slove tcev je šlo v jugoslovansko legijo na Balkan, veliko Slovencev pa v ameriško armado. Vse je srečno končano in trdno smo prepričani, da tudi napraii Italijanom zmaga naša pravična stvar. List »Ameriška' Domovina"' dela v boju proti laški propagandi. Borimo se tudi zoper naše sccijalfste ali boljševike, kakor jih imenujemo, ki se trudijo in delajo nato, da bi poslali Etbina Kristana domov, da bi tam zasejal ljulko boljševizma med naš narod. — Zbiramo denar in obleko, da vam pošljemo v pomoč. V dveh tednih smo nabrali 60.000 dolarjev, seveda s pomočjo A nerikancev, ki so jako prijazni nam Jugoslovanom. Boljševiki s Kristanom i r;d !?• d0.	~
na čelu pa se potijo v silnem trudu,	?18;	*>J
in nabirajo med svojimi pristaši 1 milijon dolarjev, kar bi rabili za svojo boljševiško propagando, ter pravijo, da Vi doma niste potrebni obleke in zdravil in živeža in če dosedaj še niste ..pocrkaii, da tudi še vbodoče ne boste.
Tu vidiš, kaj so ti ljudje, ki pravijo, da delajo za proletarijat. Ako bi slučajno kdaj prišel Kristan domov na Kranjsko, obračuiajte ž njim.
Zah tevajte „Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah i tiska
Čujt e, domovina kliče!
Slovenski D 'rije.
Vi, smovi majse Slive!
Kvišku srca, kvišku glave, čujte, domottua koče!
Poziv na hrambo!
Vzdih sobratov pod tiran m. jdden kliče vsem Slovanom!
,,Bratje, reMe nas smrti 1"
Junaki Slave!
Čujte, kri svobodna vpije Zapustlfno domačije, bratje, zds] drižnost nas zdve!
Pomoč trpinom!
Našrt dlan naj ne počiva, domovina nas poziva!
Vsi s pogumom v boj za pravo!
Sovragu konec!
Naj trinog pod nami k!6iic, njega bčsnozt naj potone v zburkanih valovih Drave!
Z roko in srcem!
Srčna čustva v dejr-tvovauju, vsak pokaži, v žrtvovanju, da je vreden sin svoivi.de!
Slovenski f antje J Vsi pod prapor msjke Steve, v boj za pravo očetnjave!
Čute, domovina kliče!
Špeh na odiezek št 2 sladkorne izkaznice se bo odtajal v aproviz skladišču pri Miihleisnu na Danajski c, za vsak odrezek se dobi er, kilogram šjteha, ki stane 18 kron. — I okraj: 19.-maja, i do 3 od S. do 11., ‘1 do 10 on i5. tl- 37. II okraj: 20. maja, 1! do !f> od 8 do H.,	7	do	27
od 15.	do	17. — lli.	okraj:	21.	maja,	28
do ,sO	od	8, do H ,	31 do 41	od	!5 do	17
— IV. okraj: 22. maja, 42 do 47 od 8. do II., 48 do 50 od 15. do 17, •— V, okraj 23. maja, 51 do 57 od 8. do H . M do 64 od la.	do	i/. — VI.	okraj:	24.	maja	Grdo 69	od	8. do 1: .	70 do 71	od	15. do	17.
Vil. okraj: 26. maja, 75 do ; l od 8. do n., 85 do 93 od 15. do i7. - Vfll okraj 27. maja: 94 do 98 o ‘ 8. do 11... 99 do .109
IX. okraj: 23. maja, 110 X. okraj: 23. maja 115 do 136 od 15. do TV.
a Prodaja vojnega kruha. Če bi pri kakem pek« primanjkovalo kruha, ali če bi opustil pek i aprovizačnega kruha, naj se stranke zgip.se v bližnji vojni prodajalni, kjer dobe na svoje rodbinske legitimacije kruha.
Listnica uredništva.
Šmarje psi Jelša h. T. P. Prosimo oglasite se še. Ptuj: B. V. Priobčimo.
— Ljubljana: [ B. Anonimno v — koš.
izriaf-mij m odgovorm ureri-dfc Atrič-rt PessL.
,v«i:n3	*
vit';;-j ti.
- • ---oda se:
tlicgairi.ua, dvovprežita kočija »e proda. Naslov pove Spravrilštvo.
. Zl-Ana opeka In ca 120 m^ okovih deščic se proda pri Robertu Smielovvskemu, mestnemu stavbeniku, Rimska gesta st 2.	594
, Tehtnice (namizne in decimalke) ia uteže priporoča ydon Koutnv, Liubtjana, Kolodvorska ul. 37.	508
Lepa birmanska darila. !'ikeIua8to in srebrne ure z veriiicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z Obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	'	459
•- Karbidne svetilke na drobno in debelo razpošilja '°čr,. povzetju, komad i« ; m 32 K, kakor tudi
|orilnii;. vsake vrste. Tvrdka 1'« Sumer, Konjice. 414
a
Aupi se:
Naslov
591
v S kupujem.
TTavništvu.
Kupim hišo v Kolodvorski, Radeckega, Florjanski ulici ali Starem trgu, ki bi bila pr pravna za lokal, da bi odprl dobro in pravilno ljudsko kuhinjo. Ponudbe pod riruhinia" na upravo lista. 586 2—1	Sprejme se več Čevljarskih pomoč, ikov in štepaii-co. — Pismene ponudbe se prosi pod „Stev 100“, poštno ležeče, Ljubljana l. 593	Razno: gj
		Mlin in žago vzamem v najem, eventuelno kupim. — Ponudbe pod J. P. na uprav-ništvo. 592
	Žagar z večletno prakso,	
	vešč brušenja žag, nadalje cirkalarist se takoj sprejmeta Ponudbe na „poštni predal 54“, i.jnbljana.	Mlad zakonski par išče meblovano sobo z dvema posteljema 3 postrežbo ali tudi brez nje za takoj. Ponudbe pod šifro. A. B. na upravo lista f.80
Kupujem smrekot les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga zs drž. kolodvorom, Ljubljana. 419		
	Zidarje, tesarje in strežnike sprejme stavbenik Juri Ferenc v Trbovljah 11. Stanovanje prosto. Hrana preskrbljena. 582 3— 1	
		Trgovino z mešanim blagom bi rada vzela v nsjetn trgovka, izvežbana v trgovini z mešanim blagom. — Ponudbe pod „Trgovka“ na upravo 5S3
Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravnišlvo pod „VinskJ sodiri		
	Kabini k paru lepih konj izurjenega, zanesljivega in poštenega kočijaža. Naslov v upravi. 583 2—i	
		»V vseh premoženjskih in gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno De. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta (3, (nasproti kavarne Union) tel. 37, uraduje od 8 — »/al, in od 3 — 5.“ 520
Knpl se večja množina vreč za oglje. Ponudbe na upravo pod „Vreče“. 595		
	Ye5 čevljarskih pomočnikov sc takoj sprejme. Za hrano in stanovanje je pre-skroljeno Anton Lesjak, čevljarski mojster, Kandija 88, Novo mesto. “90	
Službe; Išče se 5 kočijažev zn lastne konje za iz\oz klad iz gozdov. Mesečna plača 250 kron, hrana in stanovanje. — Pismene prijave na „Hrvatska eskomptna banka, lumslti odio, Zagrel). 547		
	( Meten inteligenten fant koroški begunec, bi se rad šel učit trgovstva. Prosi da bi dobil stanovanje in vso preskrbo. Pisma na upr. pod »Učenec*. 530	Ukraden jo bil ko tj v v noči od 14. do 15. maja Mih ielu Frelihu, Dravče 10. Konj je okrog 155 cm visok, lahke pasme za tek, šest idt star, rjav, /. bele liso na čelu,
- —
desno uho ima presekano od vrha navzdol, Dotični, ki l>i zamogel izslediti tatu dobi 200 kron nagrade. Pojasnila ali izsleditev tatu se prosi sporočiti »županstvu občine Sorica«.
Močne vrvi za stavbena podjetja, vrvene lestvice, pisalnami-za se produ. Poizve se pri tvrdki
Leopold Fon
Ljubljana, Stari trg štev. 6,
Iščem moško ali žensko osebo, ki bi mi bila v pomoč pri nakupu trgovine Naslov pove uprava Jugoslavije. 58*
'Vbirko zanimivih povesti ■L in novci z Gorenjskega obsega knjiga:
>;Šopei<
samotarje"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Kumanova
Založila in izdala
Zvezna Knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg8. Cena vezani knjigi K 5-broširani K 4‘—.
Na delo se sprejme
takoj proti dobri plači
večje število: tesarjev, stavb, mizarju, kolarjev, zidarjev, klepsr sv, kusesv
Zglasili ss? je pri »Državni posredovalnici za delo*, v Ljubljani, Gradi?'; če 4.
do kčmea septembra. Zdravilišče Rogaška Slatina SSSS1
Naravni žveplenokislogrenki vrelci. Nedosežno zdravilišče za bolezni želodca, črevesa, jeter in ledvic. Zdravilišče za bolezni presnavljanja (diabetes, debelost) in putike (arthritis urica). Moderno kopališče z vsemi hydro-mehano-terapevtičnimi procedurami. Dijetetičen sanatorij za bolne na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in za diabotikarje pod vodstvom strokovnjaka dr. Lavriča iz šole svetovnoznanega profesorja dr. Noordena. Vsakovrstne mineralne, sotnčne in plavalne kopeli. Terenske kure za kronične bolezni srca, klimatoterapija za nervozne, okrep-Čevalne kure za krvne bolezni in bledico (chlorose). Najboljše krepčilo za rekonvalescente po pljučnih boleznih, kot bronchitis, pieuritis itd.
/dravilišba godba, zdraviliški kiuo, umetniški kuucortl, gloduliškc predstave, športni prostori. — Velik« številu moderno opremljenih hotelov iu dopondanc, krasni izprehodi in izleti v okolico. — Zn prehrano najbolje preskrbljeno. Lastna	— Prospekte razpošilja brezplačno in na vprašanja odgovarja
Ravnateljstvo državnega zdravilišča Rogaška Slatina.
B-
S
v I<jubljani ali sploh ita Slovenskem kupim ali vnamem v najem
gostilno sli trgovino.
Ponudbe na upravništvo pod .Koroški begunec4.
K. Linhart, urar
Marija Terezija c. 7.
Velka zaloga zlatili, srebrnih in niklastlh ur kakor Omega, Schaffhausen, stensko ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
Išče se
izvežbau stroj ilk za Hr-vatsko; razumeli se mora na električne in druge tovarniške stroje za les, kakor tudi na žage. Ponudbe z navedbo dosedanje službe, zahtevo plače, in nastopom službe je poslati pod »Strojnik* na uoravo lista. 1098
Najlepte darilc mladini
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovje vojske
„DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4 Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni r Ljubljani, Marijin trg 8,
3®E
Novi tečaji
za stenografijo, strojepis, pravopis in trgovsko pismo, računstvo in navadno knjigovodstvo, dvojno in ame-rikansko knjigovostvo, lepopis, slovenski in rtemški jezik, pričnejo dne 2. junija in trajajo 4 mesece. Prospekti brezplačno. -Zasebno učilišče R. Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 17, I. nadstr.
Or
i\
riOO K honorarja protek-torju, ki mi posreduje primerno uradniško mesto v boljši trgovski hiši. Pritna spričevala. Ponudbe na upravo lista pod Jntetigeat". n03
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „KI?iTA“ svetilk, I-ju-bljana. Dunajska cesta 12.
Telegrami: K1NTA Ljubljana.
Tvornlška zaloga
gramofonov in godbenih avtomatov
^ubihip.sifisrisa.
fejllij izvršuje vsa tozadevna popra-■ifflt vila strokovno in ceno. Ugodna zamenjava obrabljenih plošč.
Gramofoni z vmeiom denarja za gostilniiarje.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri Človeku in Sivini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila, 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.
/
A
G
J. C. Kotar
Ljubljana
A*"
&
Woifova ulica 3
£
FOTO-ATELIJE „HELiOS“
Franc Jožefa cesta št. 5
«*• v slovenskih rokah.
M1M O
staro in novo,
slivovko, rum itd.
»rudim p<> uajnižiih cenah.
Kupujem suhe gobe, dobre vreče.
M. Rant, Kranj.
Prevzel Veličan Bešter, fotograf, ter se priporoča slavnemu občinstvu.
! Za uvoz in izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo, itd. katero imam vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam
j kot tvrdka z !a referencami.
Import in Ejtport
Ferdo Seri. Maribor.
J /	9
Koroška cesta 21«
>oot>
MjlIhnKČp' 03PeJlu ima.i° Oglasi v lMCtJUV#*Jv5»C dnevniku ..Jugoslavija" !
Ako iščete slu- gifintA kaj naprodaj o/.i-ž.be, ali pa če **■*■<*roma hočete kaj
HaStSS*?v Jugoslaviji'
Ovoj rti papir
S«r fin superior -T*
bel in rtijav, se proda.-Oddajo se le cele bale, oziroma role ali cel vagon. —• Pisma pod »Ovojni papir", Ljubljana, poštni predal 74.
Konfekcijska tvrdka
IVAN MASTNAK
v Celju, Graška ulica št. 15.
Velika zaloga vsakovrstnih oblek za goupode iu dečke, kostumov za otroke In vseli krojaških potrebkčiu. Postrežba In blag-o solidno
  ||
m
TRGOVEC
s 15.000 kron kapitala
se želim pridružiti kot kompagnon v kako pod-jetje. Cenjene ponudbe pod „Zanesljiv 100QU na upravo lista.
Svežo imzno stoko in pšenične oMe
razpošiljajo na odpremne izkaznice, ki se
*
imajo naročbam priložiti
Sjediujoni paronilini I). I). v Bjclovaru.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
/ oblastveno poverjeni stavbeni inžener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeiezobe-tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica St. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.	933
Prevzema v strokovno Izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
e
Opozarjamo na brouro
Q»
»Kod naj se potegne previdna meja
6
Spisal prot. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje.
. Cena. 1 krono,
Dobiva se po knjigarnah, v upravništvih nJugoslavije" v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu.
r
v
Za majniške izletnike
se priporoča 1 dobro postrežbo po primerni ceni	a	12
HOTEL „TRIQLRV", BLED.
Delikatesna trgovina
LEOPOLD FON
priporoča raznovrstne
LIKERJE. 40% slivovko, nun. konjak
po nizkih cenah. - Točna postrežba
07
RAZGLAS.
Versko-zakludni lov Jelovca - Mo-kvilog“ v političnem okraju Radovljica z površino 5720 ha se da za dobo 5 let v najem.
Natančne pogoje se zve pri gozd. ravnateljstvu v Ljubljani, Vslvnzorjev trg' in pri gozdnem osktbmštvu v Bohinjski Bistrici.
Pismeno kolekovano ponudbo je vložiti do 31. maja 1.1. pri ravnateljstvu gozdov ?n domen v Ljubljani.	me
Jugoslavenski privrejo! kmpas
Za kratko vrijeme izači če prvi svezak »Jugoslavenski privredni kompas",
sto če ga urediti novinar Vladimir Favlakovič. Čitavo djelo obsizati če 5 debelih svezaka, a izačl če do konca god. 1920. Interesirani krugovi inole se oviin putem, da stave svoje želje i zahtjeve na urednika, Zagreb, Marija Valerija ulica 6. I. kat, telefon 11-13.	1117
MAZILO ZA LASE
raKStveun znamka
Hu fi
IfffaNs
i 'r^v
IVA \
jamči. Zadostuje steklenica.
»Netopir4*
.uauravi g. Aua Križaj v Sp Šiški 220 pri Ljubljani. Dob! se v Kolodvorski ulici 220. V H tednih zrastejo najlepži lasje Steklenice po 10 m 12 K. Pošilja se tud' po pošti. — Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se Spričevala na iszpolago.
r
.
Pisemski p^ipir najfkief&o vrst;-
priporoča	»•»
Marija Tičar, Ljubljana
Naj večja izbira umetniških razglednic
Slovenci!
Nezmerno pijančevanje je naša narodna sramota in poguba.
Poraza na Koroškem je v prvi vrsti krivd popivanje in nenravnost med vojaštvom.
Pijanci in nezmerni pivci so grebokopi naroda.
Kako se morete vendar pri tej narodni nesreči in vsestranski stiski še veseliti i'1 razgrajati!
Sramota pijancem! Sramota tistim, ki iz umazane dobičkaželjnosti dajejo piti do pijanosti!	~
Če hočemo živeti, napovejmo na cen črti boj nezmernosti in vsej razuzdanosti! Ce ne, uničili nas bodo naši sovražniki in uničili se bomo sami.	\