HARTL
-
ADELMANN
' S'--' • - ■
a
objekti
tehnologije
oprema

CČPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203
mladinski SERVIS številka 50, cena 30 tolarjev " - - - i • 26. decembra 1991
tel.: 854 - 831
Velenje
*
Tudi letos — po dobri lanski izkušnji — bomo Velenjčani lahko silve-strovali na Titovem trgu.
Letošnji program bo še pestrejši, saj bo od 20. ure dalje igral popularni ansambel Veter (spomnimo se njihove Bele snežinke);
ob 20.30 bo k najmlajšim na trg prišel Dedek Mraz s polnim košem dobrot;
okoli 23. ure bo Silve-strski tek po ulicah Velenja ; po polnočnem ognjemetu, novoletnem valčku in županovi zdra-vici pa pridejo še gostje večera ansambel Čudežna polja. Program bo povezoval znani TV napovedovalec Janez Doli-nar.
Kot je v navadi, obiskovalci s sabo prinesejo pijačo za zdravico, za vse, ki tega ne bodo storili pa bosta z gostinsko ponudbo poskrbela Zeleni bar in Okrepčevalnica Bato.
.. .. . ■ .. . - ... .•
■hhi
novem letu

Za nami je burno leto, leto polno velikih, pomembnih in odločilnih dejanj, dejanj za nastanek obrambo in obstoj načina življenja izraženega s svobodno voljo dva milijona
ljudi živečih na 20.000 km ozemlja Srednje Evrope, živečih v deželi pod Alpami, v Sloveniji. Ne gre vseh teh dejanj naštevati, vendar ob takem dogodku kot je konec leta ne more-
mo mimo nekaterih bistvenih, ki bodo v nastajajoči zgodovini prav gotovo zapisani z velikimi črkami.
Leto 1991 je leto razglasitve samostojne Repu-
blike Slovenije, je leto dokončnega oblikovanja slovenske vojske in je leto zmage te vojske nad do včeraj ljudsko in v junijski vojni razgaljeno okupatorsko jugovojsko. To je tudi leto dejanskega prevzema oblasti Slovenije na vsem svojem ozemlju potem ko dosežemo umik vseh sil jugoarmade, je leto pomembnih dejanj na področju ekonomskega osamosvajanja, kjer dobimo poleg drugega lasten denar in je leto velikih dejanj mlade diplomacije za pridobitev mednarodnega priznanja države Slovenije. K vsemu temu velikemu moramo prav gotovo prišteti tudi pomembne korake v razvoju parla-
mentarne demokracije v mladi državi.
Leto, ki je pred nami, bo leto uveljavljanja vsega doseženega, bo tudi leto preizkušenj naše pripravljenosti na resnično srečanje z negotovostmi, ki nas čakajo v svetu kamor optimistično vstopamo.
Vsem našim občanom zato želim ob novem letu 1992 predvsem zravja in lepih medsebojnih odnosov, da bi v novih razmerah, kamor smo namenjeni, mogli najti svoje pravo mesto.
Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik
S skupnega zasedanja zborov velenjske občinske skupščine
Bo vlada razrešena?
Območni štab teritorialne obrambe želi vsem pripadnikom občin Mozirje in Ve-^Hei^e.srečno in zdravo J NOVjO LETO!
<i
V začetku tega meseca zbori velenjske občinske skupščine niso sprejeli vladinega poročila o realizaciji proračuna do konca meseca septembra in uskladitvi do konca leta. Opozorili so na številne pomanjkljivosti, na drugačno strukturno delitev za katero vlada v skupščini ni iskala soglasja, niso pa se tudi strinjali z mnogimi visokimi prekoračitvami posameznih postavk (še zlasti občinske uprave) in opozorili na drugi strani na to, da nekateri proračunski uporabniki niso dobili odobrenega denarja. Vladi so naložili, da pripravi v 14. dneh rebalans proračuna, ki pa bi se seveda moral (glede na to, da nimajo nobene-
ga sklepa o drugačnem pre-razporejanju) približati izhodiščnim postavkam.
Za četrtkovo zasedanje pa je bil poslancem predložen v obravnavo predlog odloka o spremembah proračuna občine Velenje. To pa ni bilo tisto, kar so poslanci pričakovali. Nekateri so menili, da te točke ne bi obravnavali, ampak namesto nje odgovornost izvršnega sveta. A so jo po dveurni razpravi in med-zborovskem usklajevanju vseeno uvrstili na dnevni red.
Potem pa je padlo spet veliko pikrih na vladin račun. Poslanci se nikakor niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da bodo potrjevali izvršeno dej-
stvo, ki ni niti približno takšno kot so ga začrtali v maja potrjenem proračunu. Motil jih je tudi izkazal proračunski primanjkljaj v višini nekaj več kot 29 milijonov tolarjev. Vlada predloga o tem, kako ta primanjkljaj pokriti ni pripravila, prinesli naj bi ga v naslednje leto.
Vsi trije zbori so glasovali proti sprejemu vladinega predloga spremembe proračuna, ob tem pa je skupina delegatov vložila zahtevo po glasovanju o razrešnici velenjski vladi. Časa za to pa verjetno v letošnjem letu ne bo več. Več na 3. strani.
Mira Zakošek

Nejevolja ob Partizanski cesti
Pisali smo že o tem, kakšno nejevoljo je med uporabnike, še bolj pa med krajane ob Partizanski cesti v krajevni skupnosti Staro Velenje vnesla ureditev štiripasovnice Velenje—Šoštanj. Do prejšnjega ponedeljka naj bi od pristojnih v občini dobili odgovor oziroma nekakšno zagotovilo o izpolnitvi njihovih zahtev. Med njimi sta izvedba dvopasovnice (takšne kot je skozi naselje Pesje in kot jo predvideva projekt iz leta 1989) in takojšnja poprava talne signalizacije. Zagrozili so celo z zaporo Partizanske ceste, pri njej pa naj bi vztrajali do izpolnitve zahtev.
Dan kasneje, od zahtevanega datuma za odgovor, torej v torek prejšnji teden, so se sestali in zadevo premlevali občinski strokovnjaki s tega področja ter ljubljanski inšpektor, konec tedna pa še na pristojnih organih republike. Včeraj naj bi po vseh zagotovilih dobili zahtevan odgovor. Od njegove vsebine oziroma od tega, koliko bo ta izpolnil njihove zahteve, pa bo odvisno, ali bodo zaporo izvedli ali ne.
Obrtna zbornica Velenje - v ZRN
Ena od prednostnih nalog Obrtne zbornice Velenje je tudi navezovanje poslovnih vezi s tujimi partnerji. Prizadevanja že dajejo prve sadove. Tako je pred dobrim mesecem steklo sodelovanje med obrtnima zbornicama v sosednji Avstriji, pred dnevi pa je prispelo na naslov velenjske obrtne zbornice še povabilo za poslovno sodelovanje Združenja slovenskih poslovnežev v deželi Baden-Wuerttemberg iz Zvezne republike Nemčije.
Sicer pa za ponedeljek, 30. december, pripravljajo na obrtni zbornici Velenje sejo s predstavniki Združenja slovenskih poslovnežev. Na njem bodo najbrž podrobneje med drugim razgrnili možnosti sodelovanja z nemškimi podjetji v posameznih dejavnostih, (tp)
V Paki širijo telefonijo in kabelski sistem
V krajevni skupnosti Paka se zaradi pomanjkanja denarja že nekaj časa niso lotili večjih del. Sedaj, ko se je nekaj sredstev le nabralo, so se pospešeno lotili za kraj zelo pomembnih del. Delajo namreč na širitvi telefonskega omrežja in kabelskega sistema. Že prihodnje leto bodo njihova prizadevanja rodila pomembne sadove, (bm)
!2EIman**, ez

Agregatna stanja
Piše: VINKO VASLE
Na enem od zadnjih zasedanj parlamenta je nek poslanec zahteval, da skupščina imenuje posebno komisijo, ki bo preverjala agregatno stanje naših demokratičnih poslancev. Komisija naj bi delovala preventivno in bi verjetno vodstvu skupščine morala poročati, koliko poslancev je objektivno odsotnih zaradi pretirane uporabe alkohola. Že omenjeni delegat je namreč prepričan, da alkoholizirani poslanci ne bi smeli za govorniški oder. Pričakovati je torej, da bodo skupščinski varnostniki v prihodnje poslancem delili balončke in preverjali njihovo pozelenelost.
Zlobni krogi so seveda takoj predlagali ustanovitev množice drugih komisij! Ena naj bi preverjala, ali poslanci razmišljajo pravilno, druga, ali so primerno oblečeni in tretja, kakšne soproge imajo. Verjetno za-. radi slabih izkušenj z ministrom Pirnatom in njegovo ženo na kanalu A. Sicer pa
se ni bati, da poslanci do konca tega leta ne bi opravili zaupanih jim nalog. Ustava je tik pred izbruhom, proračun pa tudi.
Vladni zakladnik finančni minister Dušan Šešok pa je kljub temu žalosten in baje državno blagajno že primerja s Postojnsko jamo.
Janez Janša pa je dobre volje — svoj del proračuna je poslancem dal predstaviti pod strogo zaupno in si zdaj nihče o obrambnih financah za leto 1992 ne upa javno spregovoriti v parlamentu, ker je to pač vojna tajna.
Zaupne zadeve se dogajajo tudi okrog ministra za trgovino Maksa Bastia, ki se je z blagovnimi rezervami zapletel v neko afero z Jugobanko in Slovinom in je ostal brez pretežno krasnih financ. Človek je zagotovo zaupal srbskemu bančnemu sistemu, ki si zdaj mane roke za okrog 55 milijonov mark vrednosti, ki jih je speljal naivnim Slovencem. Objektivno lahko udeleženci te neposrečene finančne transakcije verujejo le še v Boga in njegovo po-
moč. V nasprotnem primeru bodo številne slovenske firme bankrotirale. Ker pa je minister Basti pred volitvami od komunistov tako in tako prestopil h krščanskim demokratom, ima zagotovo neposreden stik z Bogom in bo zadevo reševal po tej poti. Če je ne bo rešil, bo pa lahko rekel, da je minister in da ga lahko zamenja samo nadrejeni Peterle.
Gospod predsednik vlade bi zaradi radijske ankete kmalu postal najbolj nepriljubljena osebnost leta v Sloveniji. Potem pa je prišlo do preobrata in majhnega čudeža in Lojze Peterle je ta hip najbolj popularni politik v naši mladi državi. Čudež pa je prišel iz Logatca, kjer je krajevni župnik med farane razdelil glasovnice, ki so potem množično romale v Ljubljano. Tako je" Milan Kučan pristal na drugem mestu, ker mu noben vernik ni bil pripravljen pomagati. Pa še v cerkev ne hodi, kar je zdaj zelo moderno, ko je demokracija in je vse več znamenitih ljubljanskih direktorjev, ki naenkrat verjamejo v Boga in
onostranstvo. Pač tako, ko so še pred časom verjeli v partijo.
Ampak, ta hip je za Slovence zagotovo najbolj usodno vprašanje, kdo je tisti, ki nam je priboril mednarodno priznanje. V prihodnjih dneh se bodo lahko spopadli Milan Kučan, Dimitrij Rupel, Janez Drnovšek in Lojze Peterle. Ker premieru ni uspelo nevtralizirati Rupla, bo bitka za politično dediščino še zelo burna, ker so tudi volitve pred vrati in bo ljudstvo želelo vedeti, kdo ima kakšne zasluge. Takšne in drugačne. Zato so v akciji tudi posamezne stranke, ki bi sovražnim želele še pred volilnimi boji ukrasti kakšno eminentno politično ime. Prenovitelji so s tem začeli, saj jih je zapustil Emil Milan Pintar, njihov mlajši kader pa grozi, da bo kolektivno prestopil k Bavčarjevim demokratom. Zeleni pa se v teh dneh ozirajo v nebo. Smrdi, iz neba.
		llllllllllll	Ce.£fs(<g oßmocje.		lllllll	ÌB11 lili 1

Na Turnu obnavljajo sadovnjak
Nekateri nasadi jablan Erinega Kmetijstva na Turnu so že toliko stari, da je njihova rodnost močno padla. Zato takšne nasade posekajo, zemljo pa pripravijo za nove sadike. Te dni so tako posekali jablane starega nasada na približno poldrugem hektarju pod staro graščino. Hitijo, da bi še pred zmr-zaljo zemljo pripravili za sadike novih sort. Uporabili bodo sistem super gostega nasada. To pomeni, da je za en hektar potrebno 8 do 10 tisoč sadik, že po enem letu pa bodo imele jablane prve sadove, (bm)
Otroci za otroke
V	adventnem času imajo vsi priložnost, da se pripravijo na prihod Deteta, mladi in starejši. Ne samo z molitvijo, ampak tudi z dobrimi deli.
V	Šoštanju se v adventnem času otroci pri verouku v vseh podružnicah pripravljajo na božič tako, da že sedaj zbirajo doma stvari, ki jih bodo potem darovali. To naj bi bile igrače, zimska oblačila in obutev in vse tisto, kar imajo sami radi. S svojimi darovi bodo razveselili vse, ki teh lepih stvari nimajo. Svoje prispevke bodo otroci prinesli v cerkev na praznik sv. Štefana, 26. decembra, letos h katerikoli maši.
Zato naj velja vprašanje Kaj bom daroval? — nam vsem. Poglejmo okrog sebe, morda je ravno naš najbližji potreben pomoči.
Darja RUTNIK
Igre in igrice
Šmarska občina bo dočakala novo leto brez predsednika občinske skupščine, nad predsednikom velenjskega izvršnega sveta in nad celim tem organom visi meč razrešnice, celjski izvršnik se je v četrtek le za malo izognil glasovanju o nezaupnici, šentjurčani so že pred kratkim zamenjali svojega župana. Tudi velenjskega bi nekateri radi že večkrat odstavili ...
To je le nekaj dokazov zelo razgibanega političnega leta na našem območju. Lahko bi zapisal na celjskem območju, ampak to območje je že nekaj časa precej ločeno, pa je bolje če vseeno zapišem — na celjsko-velenjskem območju. Čeprav pa je tudi res, da bo to območje osmih občin zdaj spet močneje povezano; bolj kot precej zadnje-
ga časa. Vencfortie zaradi ka-* kih novih povezovalnih organov, ampak zaradi grba. Vsa motorna vozila na tem območju bodo imela na tablicah razen oznak CE tudi celjski grb. Telovadbe s tem, kak grb naj bi katera občina imela, je bilo veliko — pa ne le v velenjski občini — vendar so vendarle prevladale celjske zvezde. Čeprav vsem ne sije-jo enako svetlo.
Letošnje leto je bilo na tem območju — kakor ga pač že imenujemo — značilno po nasprotjih med župani in iz-vršniki. V obeh kozjanskih občinah je prišlo do odkritih, nasprotovanj — celo do pravih spopadov, ki so privedli do tega, da so morali poslanci odločati o tem, ali bo šel eden ali drugi. V Šentjurju se je obdržal izvršnik in so mo-
rali izvoliti nbvega župana^ v Šmarju se je ponovilo enako.
Vsi vemo, da je veliko napadov tudi na velenjskega izvrš-nika in tudi tu nekateri pravijo, da si z županom nista ravno v najboljših odnosih. To potrjujejo tudi nekateri »odnosi« na sejah skupščine, končno pa tudi izjave, ki smo jih lahko prebrali tudi v časnikih. V Celju javno o nesoglasjih na vrhu ne govorijo — je pa izvršnik bil zadnji čas na močnem udaru občanov. Zakuhal jim je močno podražitev ogrevanja, ko pa je bila razprava najhujša, se je šel lepo greti v vročo Afriko. Po vrnitvi je vendarle malo umiril strasti, si pridobil nekaj političnih točk in morda je tudi to vplivalo na dejstvo, da se je glavna ost proti njemu nekoliko omilila in na
zadnji seji-občinske skupščine niso glasovali o njegovi nezaupnici. Seveda pa to ne pomerli, da so vse stvari že urejen in da trdno sedi na svojem stolčku.
Vse to dokazuje, da je naša politična stvarnost res razgibana. Pa tudi to, da so nekateri ljudje na položajih vendarle tudi nekoliko preveč svojeglavi in še nimajo tiste prave politične uglajenosti, kot naj bi jo kot pravi imeli.
À kaj hočemo, tudi tu je zdaj čas prevetravanja. Nekaj bo veter odnesel, nekaj se bo obdržalo.
Samo, da bo v tem primeru veter opravil s »težkimi«.
(Kr)
0 servis Renault aaaa	
oblog In sklopk	
	
PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV Q DAIHATSU POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS JOŽE JAKOPEC	Voščimo vam vesel BOŽIČ, v novem letu 1992 pa veliko osebne sreče, zadovoljstva in srečno vož-
VELENJE Kosovelova 16 tel (063)855-975	njo!
\	Sasvinjsf<3 -	šafešf<&		■ IčVFsi J
Mnoge rešuje moratorij
Poročali smo že o nič kaj zavidljivih likvidnostnih težavah podjetij na (delnem) celjskem območju, to je v šestih občinah, kijih obdelujejo v službi družbenega knjigovodstva Celje. To je vse slabše, marsikje že kritično. Tako je sredi tega meseca znašal znesek blokad kar 771 milijonov tolarjev.
To je seveda številka, ki kaže resnost položaja; za tak znesek je bilo blokiranih 74 pravnih oseb, več kol polovica vseh teh pa je bila iz celjske občine. Kar 40 podjetij je bilo iz te osrednje občine. Ob
takem poraznem stanju seveda mnoga podjetja rešuje pred stečajem v glavnem le ustrezen moratorij. Če tega ne bi bilo, bi namreč imelo ta čas kar 47 podjetij »pogoje« za stečaj. Pri tem je zanimiv podatek, da je dobra tretjina takih firm v zasebnih rokah : od sedeminštiridesetih jih je namreč 30 družbenih, 17 pa zasebnih. Vseeno je celjski SDK letos predlagal stečajni postopek za pel podjetij, vendar do dokončnega stečaja (še) v nobenem primeru ni prišlo. Dva postopka sta še v teku, en stečaj so že uvedli, dva predloga pa so umaknili.
Kljub vsem tem podatkom pa je jasno, da bi v vseh podjetjih ne glede na stanje radi izplačevali »primerne« osebne dohodke, predvsem pa bi jih radi izplačevali v dneh, kot je navada. Pri tem so prav tako velike težave, veliko je tudi negodovanja med delavci, tudi resnejših izrazov nezadovoljstva. Ob pomoči bank in nekaterih drugih v večini primerov le zagotavljajo kolikor tolikšno točnost, ponekod pa so se delavci že ludi kar nekako vdali v usodo in spoznali, da postajajo zamiki pri izplačilih že navada. In so že kar vese-
li, da plače sploh dobijo. Kot da to ne bi bilo samoumevno plačilo za njihovo delo. Sicer pa pravih primerjav o gibanju osebnih dohodkov ni. Za šest občin celjskega območja sicer velja, da se je bruto osebni dohodek v devetme-sečju zvišal približno za 68 odstotkov (glede na enako lansko obdobje). Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na zaposlenega pa je bil za 81 odstotkov višji. Vse lo pa tudi pomeni, da so po obojem v tej regiji zaostajali za republiko.
(k)
Prenovitelji mozirske občine
Proti preimenovanju in vodstvu
Z zasedanja zborov velenjske občinske skupščine.
Konec prejšnjega tedna so se člani stranke demokratične prenove občine Mozirje zbrali na volilni konferenci in ob tem temeljito ocenili delo v minulem obdobju. Strinjali so se. da so bili v kratkem obdobju priča večjim spremembam, kot prej v desetletjih. kar je seveda vplivalo na (ne)uspešnost republiške in občinske organizacije. V občini so bili pri delu dokaj uspešni tako znotraj stranke, kot v skupščinskem sistemu in drugje. Stranka se je po volitvah tudi »očistila«. Od takrat evidentiranih 418 članov jih je danes 115, računajo pa tudi na blizu 1.000 simpatizerjev. Kdo vse je stranko zapustil je splošno znano in prav je, da jo je.
Težave so s sredstvi, nimajo redno zaposlenega, honorarjev ne izplačujejo, razen tajniku za 12 ur tedensko, izgubili so prostore in podobno. Največja slabost stranke na splošno je dejstvo, da nima baze, izgubila je
Ustanovljen občinski odbor demokratske stranke Velenje
Demokratska stranka Velenje ima tudi v občini Velenje svojo temeljno enoto. V četrtek. 19. 12. 1991 je bil namreč v banketnih prostorih hotela Paka slavnostni ustanovni zbor, na katerem se je članstvo izreklo za ustanovitev občinskega zbora demokratske stranke Velenje. Poleg številnih zainteresiranih, ki se za program in delo stranke šele zanimajo, je s svojo navzočnostjo počastil ustanovni zbor tudi mag. Igor Omer/.a, eden najvidnejših prvakov stranke.
V sicer slavnostnem, a delovnem vzdušju, je zbor najprej pregledal delo iniciativnega odbora, težišče razprav pa vendarle usmeril k programskim izhodiščem stranke in aktivnostim v zvezi z bližajočim se kongresom stranke. Kot soavtorja kongresnih dokumentov, je bila še posebej aktualna razprava slavnostnega gosta g. Omer-za. V njegovem izvajanju je bila ponovno poudarjena znana sredinska naravnanost delovanja stranke z možnostjo širših koalicijskih povezav, ki bi s programom nadaljnje demokratizacije vseh ravni družbenih odnosov in negovanjem enakopravnosti vseh, v Sloveniji živečih ljudi, že v • './nji prihodnosti morala
Porušena strukturna razmerja
delavstvo, mladino, veliko borcev in upokojencev, ni pravega programa; temu, gospodarstvu in kmetijstvu bo treba nameniti veliko več pozornosti, če želijo zadržati in prodobiti volilce.
Republiško vodstvo stranke v razpravi ni dobilo podpore, tudi ne program, člani pa so bili proti vnovičnemu preimenovanju stranke, saj to gotovo ne pomeni boljše vsebine dela, ali kot je dejal eden od razpravljalcev »nikogar nisem pooblastil, da bi me spet prenovil«.
Izvolili so tudi novo predsedstvo, na čelu katerega bo v prihodnjih 6 mesecih dosedanji predsednik Marko Purnat, ker drugega kandidata niso uspeli pridobiti. V drugem delu je bil gost konference vodja kluba poslancev SDP Miran Potrč, na podlagi tvornega razgovora z njim pa bodo oblikovali tudi programske usmeritve.
(JP)
Že na prvi strani smo zapisali, da občina Velenje v tem času nima potrjene spremembe proračuna. Četudi je bil med razpravo prisoten strah posameznih proračunskih uporabnikov, da ne bodo dobili v kolikor spremembe ne bodo potrjene niti predvidenega denarja, je po burni razpravi vseeno prevladalo prepričanje, da takšnega gradiva ni mogoče potrditi.
ZAPLETI ŽE OB DNEVNEM REDU
Zataknilo pa se je pravzaprav že prej, že pri samem potrjevanju dnevnega reda. Poslanec Srečko Meh je namreč že uvodoma predlagal, da namesto proračuna govorijo o odgovornosti izvršnega sveta, ki rebalansa ni pripravil in torej ni uresničil sklepa skupščine. Podprl ga je poslanec Vane Gošnik, ki je prav tako menil, da gradivo, ki so ga dobili v obravnavo ni tisto kar so zahtevali. Tone Ravnikar se nikakor ni mogel strinjati z deležem, ki ga je vlada odmerila kulturi. Majda Gaberšek je opozorila, da bi pomenila blokada proračunskih izplačil, propad družbenih dejavnosti. Milica Kovač je ocenila razprave predhodnikov kot sprenevedanje in namerno nerazumevanje problematike. Srečko Meh ji je odgovoril, da je sprenevedanje resnično prisotno, vendar s strani vlade. In to zato, ker si je ta dovolila spreminjati strukturna razmerja med posameznimi postavkami. Poslànec krajevnih skupnosti Lekše je predlagal, da točko vseeno uvrstijo na dnevni red. Tako so se odločili v zboru združenega dela in krajevnih skupnostih, v družbeno političnem zboru ■•pa so bili pfOti? Prišlo je do medzborovskega usklajevanja in točko so vendarle uvrstili na dnevni red.
BURNA RAZPRAVA
Poslance so med razpravo začeli opozarjati, da jih moti, ker med njimi ni predsednika vlade Franja Bartolca. Šele takrat pa jim je bilo pojasnjeno, da je zbolel.
Poslanca Srečko Meh in Peter Rezman sta že v uvodni razpravi odklonila možnost, da bi takšno spremembo pro-
računa sprejeli. Poslanec Meh je tako kot že v predhodni razpravi opozoril na nedopustno spreminjanje strukturnih deležev, ki si jih je vlada dovolila in ob tem odrezala sebi znatno večji delež kot ji je pripadal (v maja sprejetem proračunu je bil občinskim upravnim organom namenjenih 9,6 odstotni, zdaj pa naj bi dobili 13,6 odstotkov). Peter Rezman pa je opozoril še na mnoga druga neskladja, med drugim ga je motilo, daje se iz preglednice, ki jo je vlada predložila
munalnega podjetja nenamensko trošena, Martin Budna pa je vprašal, v kolikšni meri je bila v občinski upravi izvedena racionalizacija dela. Izrečenih pa je bilo še več pripomb na trošenje po posameznih postavkah.
PROTI PREDLAGANIM SPREMEMBAM
V vseh treh zborih so torej poslanci glasovali proti predlaganemu gradivu, skupina delegatov pa je takoj za tem vložila zahtevo po glasova-
ob prejšnji obravnavi enostavno izgubilo 12 milijonov tolarjev. Sumil je na goljufijo. Kasneje se je sicer izkazalo, da je šlo za računsko napako, na kar pa poslance nihče ni opozoril. Petra Rezmana je tudi motilo, da tokrat vlada ni predložila analitičnega dela proračuna in da so bile mnoge postavke med sabo neprimerljive. Izvršnemu svetu je predlagal, da ponudi skupščini svoj odstop.
Poslanec Milan Gmajner je opozoril, da so bila sredstva razširjene reprodukcije ko-
nju o razrešnici izvršnega sveta. Ob tem so pridali, da jim je nezaupnica pravzaprav izrečena že z neizglasova-njem sprememb proračuna. Svojo zahtevo so podkrepili s trditvami, daje velenjska vlada kršila z razporejanjem proračunskega denarja veljavno zakonodajo.
POSLANCI SO KAR ODŠLI
Takoj za tem, so se vrste v dveh skupščinskih zborih toliko zredčile (omenjena raz-
Zupan protestira
Na skupščini so bile izrečene pripombe na račun prevelike potrošnje v občinskih upravnih organih. Ob tem je bilo postavljeno vprašanje, kako je z delitvijo spremenljivega dela osebnih dohodkov funkcionarjev. Župan naj bi bil namreč protestiral, da ta ni ustrezna. Odgovora na skupščini sicer ni nihče dal, župan pa je svoj protest potrdil.
prava je trajala vse od 10. do 15. ure), da zasedanje ni bilo več sklepčno. O vseh drugih desetih točkah torej niso razpravljali. Tako tudi ne o predlogu razvojnega programa demografsko ogroženih področij občine Velenje, ki naj bi ga sofinancirali z republiškimi sredstvi. S tem pa očitno ne bo nič, saj bi ga morali predložiti še v letošnjem letu.
ODLOKA O VARSTVU ZRAKA ŠE NISO DOPOLNILI
Poslanci vseh treh zborov velenjske občinske skupščine sicer niti slučajno niso prišli do obravnave 10. točke dnevnega reda, dopolnitev odloka o varstvu zraka, vendar lahko vseeno zapišemo, da ne bo šlo vse tako zlahka kot je morda najprej zgledalo. Vlada je namreč predlagala, da bi te dopolnitve, katerih bistvo je večja pozornost preventivnega in selektivnega ukrepanja v šoštanjskih termoelektrarnah, sprejeli po skrajšanem postopku. Zeleni so predlagali dvofaznega in poslanci so to tudi potrdili. Opozorili so namreč, da se s spremembami neposredna odgovornost za onesnaženje iz šoštanjskih termoelektrarn prenese na ELES. Ob tem pa se seveda postavlja vprašanje kolikšen vpliv bo lahko imela na ELES velenjska občinska skupščina.
JAVNEGA ZAVODA O VARSTVU ZRAKA NE BO
Poslanci družbeno političnega zbora so v četrtek sklenili tudi zadnje, prekinjeno zasedanje in obravnavali osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda o varstvu okolja. Odlok so zavrnili in sprejeli pobude Zelenih. Ti so predlagali, da se prekine z organizacijsko agonijo ekološke skupine ERICO in dali pobudo, da TEŠ in RLV takoj ustanovita zavod za varstvo okolja (ne javni!). Velenjska občinska skupščina sme vložiti v to podjetje proračunska sredstva (ne več kot 20 odstotkov) in sklene na tej osnovi pogodbo za izvajanje določenih nalog splošnega značaja.	M_ ZAKOŠEK
odigrati pomembnejšo vlogo na slovenski politični sceni. Kot ekspert z ekonomskega področja, pa je posebno pozornost namenil razreševanju gospodarske problematike in ekologije, kar je še posebej aktualno tudi za našo občino.
Ker pa bo program stranke dokončno potrdil in verificiral bližajoči kongres, bo seveda šele po tem možno oblikovati in sprejeti tudi program občinskega zbora.
V nadaljevanju dela Zbora so bile izvršene volitve vodstva Občinskega zbora in nadzornega odbora. Za prvega prdsednika občinskega zbora demokratske stranke Velenje je bil izvoljen mag. ALOJZ FILIPANCIČ dipl. polit. Prve naloge, ki si jih je zastavilo novo vodstvo pa se rfanašajo na pripravo občinskega programa, nadaljno popularizacijo in finančno konsolidacijo stranke, ter pridobitve prepotrebnih prostorov za delo stranke v Velenju.
Ker verjamemo v kongresni slogan Demokratske stranke Slovenije »SREČA JE NA STRANI ZMAGOVALCEV« sc prihodnosti ne bojimo.
Za demokratsko stranko Miran Gmajner
WMA WA
Ne izgubljajmo dni...
Zdaj ko skoraj vsi in skoraj povsod po dolgem in počez vlečemo bilančne črte, bi bilo vendarle prav spomniti se znamenite misli Nicolasa de Chamfor-ta: »Od vseh dni je najbolj izgubljen tisti, v katerem se nismo niti enkrat zasmejali.« Koliko dni tega leta, ki mu nepreklicno odzvanja, smo potemtakem vrgli proč? Kakor se je obračalo in obrnilo, bi človek rekel, da toliko, kot že dolgo ne. Tako dinamičnega, a težkega, napornega in zato dolgega leta, ta dežela zlepa ne pomni. Pa pomembnega tudi. Kar zgodovinskega! Koliko pa je še ljudstev, ki bi se lahko pohvalila, da so dovčerajšnji matici tako odločno rekla »adi-jo, mi gremo na svoje«? Da so v vsega štirinajstih dneh populila perje našo-
pirjenim petelinom v tujih vojaških uniformah in jih povešenih ter polomljenih kljunov nato do zadnjega poslala na njihovo dvorišče? Da so v nekaj mesecih naredila svojo državo, ki že doživlja tudi prve mednarodne blagoslove? Kar je res, je res! Kakorkoli nas je pritiskalo od spredaj in od zadaj, pokazati pa le imamo nekaj. Toda počasi !
Pod bilančno črto bi morali odkrito in pošteno zapisati tudi marsikaj takega, kar nam ne more šteti ravno v čast. Naj naštevam? Ob tej slavnostni priložnosti raje ne. Saj vsi vemo, Peterle in kompani-ja za oblastnim krmilom pa so prav tako slišali že neštetokrat. Saj idealna druščina nikoli ne bomo, ker nobena ni. Da pa bi se pred svetom smešili z ne-
slanostmi, kakršne ne more opravičiti nobena državniška mladost in neizkušenost, pa tudi ni treba. In kar je najpomembneje! Naredijo naj nam državo, kot se zares spodobi. Spoštovana in zaupanja vredna bo toliko, kot jo bomo spoštovali in vanjo zaupali mi, njeni državljani.
Nič pa ni videti, da bi nam naša mlada država za spodbudnejši vstop v novo zagotovo tudi suho in dolgoleto napovedovala vsaj nekaj razlogov za kaj takega. Bencinarji obljubljajo šok budnico, elektrikarji niso nič bolj prizanesljivi, zagotovo ne mislijo nehati niti drugi odiralci, zaradi ka.terih bomo ob letošnjih prazničnih zdravičkah požirali bolj na kratko in grenko. Vsem njim naj zato velja: pamet v roke fantje in čimmanjkrat naj se vam zgodi, da bi ostali praznik rok. Boljše bo za vse nas
In še enkrat k de C ham-
fortu. Mož ni nič rekel o tem, da se izgubljenih dni ne bi dalo nadoknaditi. Zato poskusimo še teh nekaj dni s kar se da smeha in dobre volje, da bo bilanca čimboljša. Vse pametne pa pozivam, naj v naslednjem letu ne popuščajo več. Zdaj bo šlo zares. Nihče pameten ne more toliko popustiti kot lahko neumen zadrgne. Nekateri bi nam očitno radi povedali, daje demokracija tudi to, da lahko svobodno hodiš po svetu in opazuješ, kako drugi boljše živijo. Vsem nam zato od srca želim, da bi čimprej skočili med tiste druge!
Marke oklestile ponudbo
Letošnje prednovoletno vzdušje se sicer stopnjuje, ampak le tisto, ki si ga pričaramo sami. Velenje je letos mrtvo, kot ie dolgo ne ali vsaj od takrat. ko smo v središču mesta pričeli postavljati novoletne sejme. O letošnjem lahko rečemo le, da je čista dolgočasna katastrofa, če že ne sramota sredi mesta.
Za osvežitev spomina se spomnimo lanskoletnega, ki je v naše mèsto po vzoru dolgoletnega ljubljanskega prinesel kar nekaj prednovoletnega navdiha. Stojnice šo bile postavljene po vsej promenadi in še na Titovem trgu, tako, da je bil že sprehod med njimi svoje-
vrsten užitek. Tudi kupiti se je dalo marsikaj. Tudi središče mesta je bilo bolje okrašeno in osvetljeno, saj so letos na promenado kar pozabili. To. da so letos bolj krizni časi pravzaprav razumem, ne razumem pa, zakaj je Turistično društvo postavilo tako visoko ceno za »štant«. 850 DEM se je ob padajoči kupni moči prav gotovo marsikomu, kije bi! zainteresiran. zdelo preveč, tisti, ki pa so jih vseeno odšteli, sedaj same-vajoin zmrzujejo, ker ob skopi ponudbi ni tudi kupcev. Oderu-štvo se je pač maščevalo, žal tudi nam, občanom, ki smo pričakovali, da bomo spet doživeli vsaj konček novoletnega utripa.
4 stran naš čas
PRAZNIČNI KAŽIPOT
26. decembra 1991
M
Mercator -
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n sub o
*
Vsem našim kupcem, poslovnim sodelavcem in kooperantom voščimo vesel BOŽIČ,
v NOVEM LETU 1992 pa veliko osebnega zadovoljstva!
V predprazničnih dneh vam bomo ob vašem nakupu izkazali majhno zahvalo za zvestobo.
V ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD
è rdeča dvorana
VABIMO VAS NA TRADICIONALNI NOVOLETNI PLES
v sredo, 1. januarja, ob 20. uri v RDEČI DVORANI
Zabaval vas bo ansambel GLOBUS BAND, poskrbeli bomo tudi za dobro " gostinsko ponudbo.
^^ Vstopnice lahko v predprodaji kupite v MAXU v Rdeči dvoraiti po 200 SLT,
na dan plesa pa po 250 SLT.

Želimo vam prijetno božično in novoletno praznovanje, v novem letu pa vse najlepše . . .
I I
I
*
EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET
mestni, primestni, medkrajevni, linijski, in prosti prevozi ter radio taxi
*
EKONOMSKA ENOTA TURISTIČNA AGENCIJA
Potovanja, izleti, strokovni sejmi ...

*
EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA
hotel Celeia, Celjska koča in bifeji na avtobusnih postajah
*
Vsem našim potnikom in obiskovalcem želimo vesel BOŽIČ in I SREČNO NO VO LETO 1992!	_
00000000000000
K
o
M P
A N
SERVIS ELEKTRONIKA FINOMEHANIKA Stantetova 18, Velenje, telefon: 856-980
* *
ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA TER STORITVE d.o.o.
Srebotnikova 1, Velenje, telefon: 854-061
Želimo vam vesel BOŽIČ in srečno ter poslovnih uspehov polno NOVO LETO 1992!
i* i
GXC&4Ì.
KRT
d.d.
Trg mladosti 6, Velenje Telefon: 063/853-520, 853-366, 851-317 Telefax: 063/855-542


«
MaldDpiPdDdlsilsi M Jp®SIT®dllIDDŠftV(D)
Vsem našim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem želimo vesel BOŽIČ, v NOVEM LETU pa veliko zadovoljstva in sreče!
VILA HERBERSTEIN v Velenju je vila za izbrane trenutke, primerna tudi za dobro

razpoloženje zaključenih skupin, za prijateljsko kramljanje ob izvrstni gostinski ponudbi.

Po vaši želji bodo naši kuharji pripravili vrsto odličnih jedi, tudi za zahtevnejši okus!
Bogato kosilo ali večerjo vam bomo pripravili že od 250 tolarjev dalje.
Na vinski karti je obilica odličnih vin, vin poznih trgatev že po 550 tolarjev in vrhunskih vin naših priznanih vinogradnikov že od 420 tolarjev.
Prijatelji VILE HERBERSTEIN ste še posebej vabljeni od 21. decembra v NOV COCK-TAIL CLUB, toda le s kartico CC klub Herberstein, s katero lahko pripeljete tudi svoje prijatelje in imate pri storitvah tudi 5% popust. CC kartico dobite pri upravniku vile za 100 mark v tolarski protivrednosti.
penzion vila
herb erstem

v
-f
Pričakujemo vas vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 10. do 23. ure, v baru po celo do 2. ure zjutraj.
Veseli bomo, če nas boste prej poklicali in rezervirali po telefonu 853-828 ali 856-348.
KOLEKTIV VILE HERBERSTEIN VAS VLJUDNO VABI!
ljubljanska banka
Splošna banka Vel9nje d.d. Velenje__
PRIPIS OBRESTI PRI TEKOČIH RAČUNIH
Banka z mesečnim obračunom in pripisom obresti imetnikom tekočih računov zagotavlja boljši pregled nad poslovanjem s sredstvi na tekočem računu, s tem pa tudi možnost za racionalnejše ravnanje z denarjem.
O višini pripisanih obresti banka imetnike seznanja s prvim rednim izpiskom v mesecu. V izpisku so posebej navedene obresti na pozitivno stanje in obresti na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ob koncu meseca se izvrši kompenzacija med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja na tekočem računu. Za tako dobljeni znesek obresti se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev na tekočem računu na koncu meseca. Čeki, ki prispejo na vnovčenje po končanem mesečnem obračunu, se z ustrezno valuto upoštevajo pri obračunu in pripisu v naslednjem mesecu.
Banka posebej opozarja tiste imetnike tekočih računov, ki koristijo limit — dovoljeno prekoračitev stanja na tekočem računu, da le-tega ne izkoristijo v celoti oziroma morajo zadnji dan v mesecu zagotoviti sredstva za pokritje negativnih obresti iz naslova koriščenja limita, ker se lahko zgodi, da po pripisu obresti postane tekoči račun negativen, zaradi pripisa obračunanih negativnih obresti.
V primeru nedovoljenega negativnega stanja na tekočem računu, banka proti imetniku izvaja sankcije, ki so odvisne od višine nedovoljene prekoračitve.
Da bi si lažje predstavljali, kakšne obremenitve lahko za prekoračitev stanja na računu pričakujete za mesec december 1991 navajamo naslednji primer:
stev. dni
prekor. v SI.T
obr. mera R-mes. r-letna
znesek neg. obr.
december 31
5.000.00 18.7 %
20%
1.028.00
če bi bil tekoči račun ves mesec december v minusu za 5.000,00 SLT, bi bil 31. 12. 1991 obračunan znesek bremenitve 1.028,00 SLT.
Čeprav ni dovolj denarja
Čeprav ni dovolj denarja za interesne dejavnosti v šolah, smo prepričani, da vse, ki so živele bogato življenje v velenjski občini, le ne bodo umrle.
Dejavnosti so močan in sestavni del vzgoje mladega človeka. Vemo tudi, da učitelji in drugi ne opravljajo ljubiteljskega dela le za denar.
Mnogi učitelji učijo tudi zato, ker imajo otroke radi. In mnogi mentorji prav tako, pa čeprav prihajajo v šole z drugih delovnih mest.
Navsezadnje je prav delo z otroki poseben užitek in hkrati tudi pedagoški optimizem.
V otroškem parlamentu, ki je potekal nedavno v Velenju, in ga je organizirala občinska Zveza prijateljev mladine, so si predstavniki mladih želeli svoj prostor za različne dejavnosti. Prav tako'so si želeli kvalitetne glasbene in gledališke predstave, ki naj bi bile zanje zastonj. Sicer to področje diferenciramo in vse bogastvo ponujamo le bogatejšim.
Tudi v prihodnosti se bomo morali jasno poredeljevati do takih vprašanj. Ne sprašujemo se strankarsko. Želimo čim več dejavnosti in prireditev za vse otroke velenjske občine. O tem velja razmišljati. Vis
Zgodilo
se je • • •
26. DECEMBRA
LETA 1893
Tako kot vsako leto, tudi letos objavljamo vabilo bralnega društva na občni zbor. Tokrat gre za vabilo Bralnega društva Velenje, ki je bilo objavljeno v Slovenskem gospodarju:
»Kmetsko bralno društvo gornje Šaleške doline, bode imelo svoj občni zbor dne 26. decembra 1.1. ob 2. uri popoldne v Korunovi gostilni s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Volitev odbora, 5. Plačevanje letnine in vpisovanje novih udov, 6. Razni nasveti in predlogi, 7. Prosta zabava. K obilnej udeležbi vabi Odbor.« LETÄ 1959
Ljubljansko Delo pa je tega leta objavilo naslednjo novico iz naše doline:
»V največjem podjetju šoštanjske občine v rudniku lignita Velenje so že 18. decembra dosegli letni plan — 1,9 milijonov ton lignita, do 22. decembra so nakopali že 1.925.000 ton. Storilnost v rudniku se je letos povečala na 4,9 ton na zaposlenega. Prihodnje leto nameravajo izkopati 2,1 milijona ton lignita. Računajo pa, da bodo osnovni plan tudi naslednje leto presegli.«
Velenjski rudarji s svojo produktivnostjo oziroma storilnostjo nikoli niso pustili na cedilu širše družbene skupnosti, obratno pa je bilo žal večkrat nekoliko drugače.
LETA 1969
Tega dne je izšel tudi Šaleški rudar, zato objavljamo nekaj krajših novic iz te številke. Prva ima naslov »Vedri v novo leto«:
»Navada je, da ob prehodu starega v novo leto pregledujemo uspehe, dosežene v letu, od katerega se poslavljamo hkrati pa se dogovarjamo o nalogah, ki so pred nami. Naj bo tudi tokrat tako. Ker smo z uspehi, doseženimi v zadnjih 365 dneh, v Šaleški dolini lahko upravičeno zadovoljni, naj veljajo tokrat praznična razmišljanja nalogam, ki so pred nami.
Naloge, ki jih načrtujejo delovni kolektivi v Šaleški dolini za leto 1970, niso majhne. Čeprav smo že letos zabeležili dokaj visok porast obsega in vrednosti proizvodnje, povečanja izvoza ter odprli več sto novih delovnih mest, pa so napovedi za leto 1970 še bolj razveseljive. Gospodarstvo Šaleške doline bo, tako vsaj kažejo proizvodi in drugi načrti delovnih organizacij, napredovalo v letu 1970 še hitreje. To pa hkrati pomeni, da bo mogoče hitreje in učinkoviteje reševati tudi težave, ki se porajajo na vseh področjih življenja, od vzgoje in izobraževanja, pa vse do drobnih problemov, ki tarejo občane v najoddaljenejših krajih naše občine.«
Čudni časi, mar ne?!
Druga novica z naslovom »Obisk pripadnikov JLA« ima za današnje čase prav heretično vsebino, zato naj še enkrat opozorim, da gre za leto 1969:
»V okviru praznovanja 22. decembra — Dneva naše jugoslovanske ljudske armade, bodo v petek 26. decembra obiskali Velenje pripadniki enot JLA iz celjske garnizije. V mladinskem klubu se bodo srečali z mladimi iz središča Šaleške doline. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi krajši program, in sicer bodo nastopili pripadniki JLA z recitacijami, folklorno skupino in zabavno glasbenim ansamblom, mladi Velenjčani pa bodo pripravili recitacije in skeče.«
Pripadniki »JLA« so pred pol leta zopet (upamo, da tudi zadnjič) nastopali po Sloveniji, vendar tokrat v drugačni vlogi in z drugačnimi instrumenti. Kot pa je znano, se v tej vlogi niso ravno najbolj proslavili!
Za konec pa še športno obarvana novica z naslovom »Skoki v Lokovici«:
»Smučarski klub Partizan — Rudarje priredil otvoritveno skakalno tekmovanje na skakalnici v Lokovici nad Šoštanjem. Tam so lansko leto prizadevni domači mladinci lepo uredili 30-metrsko skakalnico. Na tekmovanju je nastopilo 20 skakalcev iz Velenja, Mislinje, Šoštanja in Lokovice. Rezultati: Člani :
1.	Milan Čepelnik (Vel.)
2.	Polde Krevselj (Vel.)
3.	Peter Čeh (Lok.) Mladinci:
1.	Vinko Kovač (Vel).
2.	Bojan Jerele (Misi.)
3.	Martin Čeh (Lok.) Pionirji:
1. Martin Dedič (Vel.)
196 (26 in 27 m) 196 (29 in 29 m p) 188,5 (24,5 in 25 m)
189,5 (25,5 in 26,5 m) 182,5 (24 in 25 m) 179 (24 in 25 m)
72,5 (10,5 in 11 m)
Tudi v Lokovici danes žal ni več skakalnice.
DAMIJAN KLJAJIČ
Ob koncu leta še dve zanimivi razstavi
V prostorih galerije »Dober dan« v Šempetru v Savinjski dolini sta do konca letošnjega leta na ogled še dve zanimivi likovni razstavi.
Prva je razstava akvarelne grafike in oljnih slik na steklu zagrebškega umetnika Josipa GENERA-LIČA. Druga, morda še bolj zanimiva razstava pa je »Grafični atelje akademske slikarke Biljane Un-kovske iz Ljubljane.
Na ogled so dela več znanih grafikov in sicer Rika DEBENJAKA, Avgusta ČERNIGOJA, Barda IUCUNDUSA, kiparja MEŠKA ter Rudija ŠPANZKA. Od slikarskih del pa si lahko ogledate slike Dora PASTERNJAKA ter Antona REPNI-KA.
(al)
Srečanja v šoštanjski cerkvi
Zaživelo je gibanje Vera in luč
Vsako tretjo nedeljo v mesecu se člani gibanja Vera in luč iz Šaleške doline srečujejo v šoštanjski župnijski cerkvi. Delo po skupinah, maša in družabni del srečanja hitro minejo, zato se mladi iz družine obiskujejo, spominjajo drug drugega z razglednico, pri molitvi...
Vera in luč je gibanje skupin. V srcu skupnosti, ki jih zbira, so težje ali lažje duševno prizadeti. Spremljajo jih njihovi sorodniki in prijatelji, zlasti mladi. Člani skupnosti se srečujejo v rednih časovnih presledkih.
Vedno globlje vezi se spletajo z delitvijo težav, in izkušenj, s praznovanjem, z molitvijo in ob-hajanjem evharistije.
»Najpomembneje je, da se srečamo in poslušamo prizadeto osebo, zato da se ustvarjajo res-
nične vezi. Tako se spoznavamo ljubimo in nikogar ne puščemo več samega, skušamo nositi bremena drug drugega in se vzpodbujati, da bi napredovali.«
(Jean Vanier) Darja RUTNIK
V času od 24. 12. 91 do 3. 1. 92 bo ob delavnikih in sobotah delovni čas v Knjižnici Velenje od 8. do 14. ure.
Naj zadonijo orgle
Dolgo so bile orgle, čeprav kraljica instrumentov, zaposta-vljenje. Mladi iz Velenja želijo ljudem povedati, kaj so orgle in jim tako razširiti obzorje.
V glasbeni šoli imajo orgelski oddelek, ki je edini v Sloveniji. Drugače so to samo organizirani tečaji — orgelski tečaji, v Velenju pa je ta oddelek vključen v glasbeno šolo. Oddelek obiskuje 7 mladih, vodi pa jih Ema Zapu-šek.
Mladi organisti nočejo igrati le zase, zato občasno prirejajo koncerte, kjer želijo svoje znanje pokazati tudi javnosti.
Eden takšnih koncertov je bil v petek, 13. decembra v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju. Predstavilo se je 6 mladih organistov.
Naslednji predvideni koncert pa bo v dvorani glasbene šole v Velenju -na elektronskih orglah.
Zato prisrčno vabljeni na te koncerte vsi tisti, ki vas orgelska glasba kakorkoli nagovori.
Darja RUTNIK
Slikar Franc Pustoslemšek
»Nikoli nisem imel petke«
Frenka iz Nazarij mnogi vsak dan srečujejo pa ga najbrž ne poznajo čisto zares. Ne poznajo njegove umetniške duše in njegovih stvaritev. Riše kar pomni, pričel je s svinčnikom, s katerim je porisal vse, od papirja do sten. Nadarjenost gor ali dol, v osnovni šoli je ni nihče opazil. Risanje je imel kvečjemu štiri, »vsem sem risal, za lastni izdelek pa mi je vedno zmanjkalo časa.«
Risal je vedno in to dela še danes brez mentorja, ali mecena, brez članstva v kašnem društvu, brez izobrazbe na tem področju. Učil se je z delom, bral knjige o zgodovini, tehniki, kompoziciji, njegov prvi vzornik pa je bil Jaki. Naravo ali karkoli lahko fotografiraš pravi, zato ga zanima vse kar ne obstaja. Bolj strokovna ocena pravi, da
so »njegova dela abstraktne predstavitve z določeno simboliko, ki daje možnost različnim asociacijam, priljubljena tematika pa so sanje, vojna, trpljenje«.
Po svoji poti stopa sam. Slikanje mu pomeni hobi, veselje, strast in potrebo, tudi trdo delo, »ko sem za to«, rad reče. Veliko dela doma, veliko v Gorenju,
; r w sm
*w p /
Vojna na Hrvaškem je spodbudila nastanek ciklusa dvakrat po šest velikih slik
kjer je zaposlen in je ustvaril veliko del za opremo prostorov, hišnega sejma in podobno. Prav s pomočjo Gorenja je samostojno razstavljal v Velenju, Ljubljani, Kölnu in Nürnbergu, sicer pa svoje predstavitve prireja s poznanstvi, tudi naključnimi. Naslednjič bo razstavljal v galeriji doma španskih borcev. Januarja bo razstava, pokrovitelj pa bo Modna konfekcija El-kroj.
Zanima ga vsak material od papirja, lesa, bakra in emajla. Slike seveda tudi prodaja, za toliko pač, da se izteče. Material je drag, preživeti pa je tudi treba. Sicer pa slike niso predrage, niti prepoceni. Prodati seveda mora, vendar nikakor pod ceno. »S tem bi prodal tudi del samega sebe,« pravi.
(JP)
"(j Cede taf^oimenovamga "popularnega si ne dttajte skrèi, kajti mojagtasèa je za vsaKogar - razen za tiste s fosmatimi aleji... '((Mozart)
Za velenjske kulturnike je bilo leto 1991 eno tistih, ko sm o morali iz dneva v dan dokazovati, da je
kultura pomemben kamen v slovenski državni zgradbi. Da jo moramo spoštovati vsaj toliko kot druge dejavnosti. Da jo moramo tudi vrednotiti tako.
V naši hiši smo se trudili, dati Velenjčanom več in boljšo kulturo
kot pretekla leta. Naj nam bo odpuščeno, če nam to ni čisto uspelo, a naj bo odpuščeno tudi tistim, ki so sebi rezali večji kos kruha kot nam. Hvaležni pa smo vsem katerih dolžnost ni bila, pa so nas razumeli in nam pomagali - tako kot recimo delavke in delav-
ci Gorenja s pokroviteljstvom nad našimi prireditvami.
Leto 1991 je bilo kruto, polno
v
krvi in negotovosti. Želimo, da bi bilo prihodnje - devet-najstodvaindevetdeseto - za vse in povsod lepše !
Strah pred
strašnima
Jožetoma
Še boli, kot radijska oddaja Radia Velenje OD VRAT DO VRAT, vznemirja nekatere občane najnovejša inventura STRAŠNIH JOŽETOV, ki se oglašata vsak petnajsti dan v mesecu, točno opoldne.
Prvi Jože, z brki, je neusmiljen, pošten novinar (Večera); ki šiba vse lumpe, na teatrski način in z veliko mero občutka za spoštovanje .osebnosti. Toda, kdor krade, laže ... si zasluži, da ga strašni Jože KRAJNC, razkrinka, pokara in poduči.
Še večji strup, čeprav za en ped manjši (hud strup je v malih dozah), je doktor kirurgije, »strašni« Jože ROBIDA. Tudi on se dobro suče »Pod kozolcem« — kdo ne pozna amaterskega gledališča iz njegovega rojstnega kraja —, še večii fefe-ron pa je v etru Radia Velenje. »Madonca, madon-ca, navijte radio do konca .. .« In zareže s skape-lom do kosti... al' boli!
In tako nekateri komaj čakajo na »trič trac in druge hudičarije« izpod brk in skalpela dveh STRAŠNIH JOŽETOV
Strašna Jožeta prepoznamo po brkih. Levi ima močne, črne mustače, desni pa rahlo oranžne kocine... ampak, ko blekne, ko zine...!
STRAŠNA JOŽETA BOSTA NA VELENJU STRAŠILA LETOS VSAJ ŠE ENKRAT. V NOVOLETNEM PROGRAMU PA BOSTA PRALA PERILO, KI SE
JE NABRALO SKOZI LETO V OBČINI, JOJ, TO BO UMAZANE VODE...!
Jože Miklavc, brez brk asistent J+J
6 stran naè čas
PREMISUANJA
26. decembra 1991

1992
mentu. Ne kot samostojna stranka, ampak v povezavi z nam najbližjo po delu in zastavljenih ciljih, ne gre nam za oblast, le za naše pravice. To ne bo enostavno, a bo nujno potrebno.«
Polni upov, nade v boljše in lepše življenje smo stopili v leto 91, od njega pa se poslavljamo z grenkobo, slabimi izkušnjami in kaj malo optimizma za uresničitev naših želja, potreb. Tanka, pretanka skorjica kruha je slaba popotnica za uspešno premagovanje novih, še zahtevnejših preizkušenj. Novoletna razmišljanja nekaterih strankarskih veljakov občine Velenje ob prehodu starega v novo leto naše uvodne misli vec kot le potrjujejo. Sicer pa ...
DRAGAN MARTIN-
ŠEK, Liberalno demokratska stranka, občinski odbor Velenje: »Vsako leto je prelomno. V iztekajočem smo živeli v strahu in upanju, s ponosom ter žalostjo, ob skrbi in sovraštvu. Liberalne demokratke in liberalni demokrati smo se zavzemali za manj sovraštva, skrbi, laži, za več spoštovanja človekovih pravic in miru, a ... Ko smo se lani odločali o poti v suverenost in svobodo, smo opozarjali na to, da mora biti nova država Slovenija last vseh prebivalk in prebivalcev, nov motiv učinkovitosti in lažji most sporazumevanja. Novodobni oblastniki žal, niso upravičili iskrenega zaupanja v boljšo in bogatejšo prihodnost. Iztekajo se zadnji dnevi vladavine Demosa in liberalni demokrati se bomo potrudili, da bo sprememba čim lažja in uspešnejša. Zavzeli se bomo za koalicijo sredinskih političnih sil, ki naj bi postala glavna protiutež silam, ki nas danes silijo v mračnjaštvo in sovraštvo. Nenazadnje tudi tistim, ki jim je žal za boljševiško oblastjo. Blok liberalno demokratičnih strank je danes edina priložnost za znebitev spon slovenskega zapečkarstva in nacionalistične zaslepljenosti.
Čas je, da občanke in občani Šaleške doline uveljavijo svoje pravice in resnice ter se uprejo hegemonizaci-ji Slovenije. Cilji po decentralizirani in evropsko razviti Sloveniji so naše prednostne naloge. In kot je vsak človek samostojna in samosvoja osebnost, želim vsem občanom občine Velenje, da njihovi cilji postanejo del uresničenih sanj vsake posameznice in vsakega posameznika.«
ANTON LOVREC,
Slovenski krščanski demokrati Velenja: »Za nami, za ves slovenski narod in vse nj.ne prebivalce je leto težkih preizkušenj. Leto, ki ga bo pomnilo še veliko rodov in »opevala« zgodovina.. Vojna. Skorajda ne morem verjeti, da si je dovolila pustošiti tudi po lepi Sloveniji. Pa je. Takrat smo bili družno drug ob drugem in
drug za drugega trepetali, si stiskali roke v nesebični pomoči. Znamo, le nadaljevati moramo tako.
Krščanski demokrati v občini Velenje smo zadovoljni s tem, kar smo v izte-' kajočem letu počeli, čeprav smo žal poleg vojne doživeli tudi padec življenjske ravni, rast brezposelnosti, bili priča mnogim drugim življenjskim tegobam, pa tudi lepim in srečnim trenutkom. Sprejeli smo vrsto zakonov, ki nam bodo pri nadaljnjem delu v pomoč, storili skupaj odločilne korake za samobitnost slovenskega naroda. Zato se veselim pri-
kako neprizanesljiv je razviti svet do malih narodov, ki se želijo osamosvojiti. Nihče ni povsem zadovoljen s svojim delom in tudi člani stranke ne. Kajti, čeprav se občani Šaleške doline politično šele prebujamo, bi lahko še kaj več naredili.
Člani slovenske demokratske zveze — narodne demokratske stranke Velenje se zavedamo, da nas bo razviti svet zares upošteval šele takrat, ko se bomo uveljavili z znanjem in .delom naših ljudi podobno kot športniki na tekmovanjih in drugih preizkušnjah. Zaradi tega nas vznemirjajo škodljiva strankarska in medstrankarska prerekanja v slovenskem političnem prostoru in nasprotujemo temu. Tvorno sodelovanje pri uresničevanju predvsem nalog, od katerih sta odvisna naše bodoče delo ter življenje v Sloveniji, je bila in bo tudi v novem letu naša prednostna naloga. Zelo naporno leto je pred nami, zato želim vsem našim članom, pa tudi vsem drugim, veliko razuma, strpnosti, medsebojnega upoštevanja, spoštovanja in miru pri delu v letu 1992.«

hodnjega leta in z upanjem gledam v prihajajočega. V letu 92 nameravamo krščanski demokrati občine Velenje še okrepiti svojo dejavnost, saj želimo svoje načrtovane naloge tudi v razmerah, kakršne pač te so, izpolniti. Pojaviti se hočemo v vseh krajevnih skupnostih občine Velenje.«
FRANC PEČOVNIK,
podpredsednik Slovenske demokratske zveze — narodne demokratske stranke Velenje: »Podobno kot vsi drugi, ki pomagajo pri soustvarjanju gospodarsko zdrave, samostojne in mirne države Slovenije, je tudi naša stranka v občini Velenje v letu 91 doživljala naporne čase slovenske osamosvojitve. Svojega značaja med tem ni spremenila in vseskozi deluje na uresničevanju državotvornih ciljev, ki si jih je zadala ob ustanovitvi. Izvajanje nalog pa je bolj naporno in zapleteno kot smo pričakovali, saj je npr. le malokdo pomislil na vojno in podobno. Toda, ravno v teh zaostrenih političnih in gospodarskih razmerah se utrjuje naše spoznanje, kako huda je gospodarska in politična zapuščina nekdanjega režima in
SREČKO MEH,
Stranka demokratične prenove Velenje: »Nepomembno je govoriti o stranki, pomembnejši so naši skupni cilji, rezultati življenja ter dela. To pa je včasih vsem težko razumljivo, žal, smo se v iztekajočem se letu najbrž tudi zaradi tega bolj ukvarjali z obrobnimi zadevami v borbi za preživetje občana.
Bolj kot delanje računov za nazaj so razmišljanja članov stranke demokratične prenove vpeta v leto 92. Namreč čaka nas v tem letu najmanj toliko dela in nalog kot nas jih je letos. Namreč vsa vprašanja, ki smo jih označili za problematična, ostajajo na vseh področjih še vedno taL,na. Tako nas čaka obilo dela na področju zaposlovanja oziroma nezaposlovanja, socialne politike, gospodarstva in njegovih razvojnih možnosti ter sposobnosti, varstvu okolja, medsebojnih odnosov, če naštejem samo najpomembnejša. Vsa pa niso tako hudo rešljiva, da jih ne bi z znanjem, voljo, sposobnostjo in slož-nostjo tudi rešili. V letu 92 si želim, da bi pozabili na nepomembne verbalne razprave in se skupaj lotili teme, kako preživeti.«
JOŽE STEFANIČ, So-
cialdemokratska stranka Velenje: »S skromnim zadovoljstvom glede naše de-
javnosti (dva poslanca v občinskem parlamentu) se člani stranke poslavljamo od leta 91, čeprav moram reči, da smo opravili začrtane naloge. To pa so bile tvorno in sprotno delovanje v delegatskem klubu in v občinski skupščini, sodelovanje na predstavniškem in strokovnem svetu naše stranke na republiški ravni. Prav tako smo v občini pripravili okrogli mizi, katerih temi sta bili delavska zakonodaja, socialna in zdravstvena politika ter pokojninski in invalidski sistem. Pripravo teh so pravzaprav narekovali predlogi nove zakonodaje, ki je delno že sprejeta. Namreč socialdemokrati nismo zadovoljni z nekaterimi sprejetimi predlogi v republiški skupščini, še posebej ne s tako imenovano delovno zakonodajo. S pomočjo te so postali delavci orodje v rokah delodajalca in poslovodnih struktur, kar pa nikakor ni prav, da o minimalnem deležu soupravljanja podjetij sploh ne govorimo. Koliko smo bili v prizadevanjih uspešni, pa je žal, odvisno od poslancev v parlamentu.
V leto 92 socialdemokrati ne zremo z optimizmom. Po svojih zmožnostih želimo vplivati na čimmanj boleče preživetje. Ob dokončnem priznanju naše države in ob vključevanju tujega vlaganja moramo nujno povečati produktivnost, doseči večjo prilagojenost podjetij tržnim pogojem, bolj dosledno izvajati svojo monetarno politiko, odpraviti najhujše pomanjkljivosti v bančnem sistemu in bolj pospešeno razvijati kreditno gospodarstvo. To pa zahteva korenito preobrazbo gospodarskega sistema, ki vključuje tudi uveljavljanje normalnega lastninjenja. Ob vsem tem socialdemokrati še zahtevamo dosledno spoštovanje pravnega reda in pregon tistih, ki ga ne spoštujejo. Ostro nasprotujemo blokadi zakona o gozdovih in nasprotujemo vsakršnemu monopolu prehrambene industrije in trgovine. Vse omenjeno bodo naše smernice delovanja v letu 92.«
MARTIN BUDNA,
Socialistična stranka Slovenije, območni odbor Velenje:
»Cas okrog novega leta je čas inventur in načrtov. Potrebno je oboje, čeprav dajemo socialisti večji poudarek planu, inventura naj bi bila le zagotovitev trdnejšega koraka v jutri, čeprav primerjava ni najboljša, ima to dobro stran, da nas spominja na gospodarstvo. S tem se politika v iztekajočem se letu ni posebej proslavila. Ukvarjanje vladajoče koalicije sama s sabo in z
zgodovino ni skrb za dobrobit državljanov, kar r.aj bi bila njena prednostna naloga. Podobno tudi v občini, le da je tu prišla še bolj do izraza borba za stole in »stolčke«. Za popolno črno sliko so poskrbele še tako opevane zahodne »demokracije« z ZDA na čelu, ki so dovolile noro morijo v (bivši) Jugoslaviji — kje so opevane človekove pravice in civilizacijska načela? Na žalost šele sedaj spoznavamo, kaj je res politika. Še sreča, da smo uspešno izvedli referendum (na našo pobudo). Ta je imel največjo težo v borbi za osamosvojitev, tovrstna odločnost nam tudi daje realne možnosti za normalni jutrišnji razvoj. Naša stranka ima socialnoekonomski program, ponudila ga bo volil-cem in je osnova za vstop v vladno koalicijo. Naša ideologija temelji na toleranci in sodelovanju, naš cilj je socialna država z močnim srednjim razredom. Ne sprejemamo opravičila za slabo življenje zaradi napak v minulih 45-letih, saj smo v Velenju ravno v tem času največ zgradili. Zmoremo in znamo več kot kaže sedaj. Naša skrb naj bi bila usmerjena k ustvarjanju in ne delitvi ter celo zapravljanju. Bodimo odprti, tolerantni do razlik, dajmo priložnost vsem ljudem — več ljudi več ve. Ne bojmo se soupravljanja delavcev! Naj se ne odloča o vsem le v Ljubljani.
V leto 92 vstopamo Svobodni in (upamo) mednarodno priznani. To je priložnost pa premik navzgor tudi brez pričakovanj o morebitnem podarjanju česa. Seveda pa tudi z upanjem, da nam nihče ne bo ničesar vzel. In tudi to je lepa popotnica za leto 92.«
IVO DREV, šaleška
kmečka zveza: »Člani Šaleške kmečke zveze z letom, ki se mu iztekajo dnevi, ne moremo biti zadovoljni. Zakaj? Politika, ki jo vodijo občinski veljaki, je vse prej kot spodbudna za normalen razvoj kmetijstva v občini Velenje. V prejšnjih letih je bilo za razumevanje te-

MEHMED OMIC,
Stranka demokratične akcije Velenje: »Naše želje ob ustanovitvi stranke pred dobrimi šestimi meseci so bile skromne, pa še teh nam zaradi nemoči in ukvarjanja vlade preveč same s sabo ni uspelo uresničiti. Več kot 70 tisoč muslimanov živi v Sloveniji, naše pravice pa so manjše kot pravice manjšin. Nimamo svojega glasu tam, kjer se odloča o najpomembnejših zadevah — v parlamentu. Demokratizacija nam postaja tuja, prehitra in ne dovolj pripravljena pot v osamosvojitev pa nam je nakopala dodatne ekonomske težave. Za nameček sta tu še zakon o državljanstvu, ki bi moral biti za nas mnogo bolj liberalen, in stanovanjska zakonodaja. Napake iz preteklosti se ponavljajo, mi pa . ..
Razočarani stopamo v leto 92, v katerem bomo po svojih zmožnostih in sposobnostih naredili vse, da se sliši naš glas tudi v parla-
žav kmetijcev v Šaleški dolini več posluha kot ga je sedaj. Vsi vemo, kaj se dogaja z obdelovalno zemljo in z ozračjem, le tisti, ki o tem odločajo, premalo.
Zato je eden od ciljev naše zveze ta, da v prihodnje v občinski vladi dobimo zastopnika, ki pozna kmetijsko problematiko, in ki jo bo voljan reševati. Namen je jasen: hočemo kakovostno in zdravo hrano, ki jo bo lahko potrošnik kupil po zanj sprejemljivih cenah. Ne zahtevamo, po našem mnenju, veliko. Prav tako pa si bomo po svojih močeh prizadevali, da bi tisti, ki bodo imeli škarje in platno v svojih rokah, lažje z veliko vnemo razumevanja pristopili k reševanju nakopičenih vprašanj v občinski in tudi republiški kmetijski politiki.«
FRANC BEZOVŠEK,
SKZ Ljudska stranka
— »Letošnje leto je bilo težko za vse, tudi za nas kmete in kmetijstvo. Ni naložb, proizvodnja razen pri mleku pada, naši pridelki so predragi. Vendar se potrošniki ne smejo jeziti na nas, dobimo le 30 odstotkov, ostalo pobereta predelava in trgovina. Ko gledam naprej, sem prepričan, da nam priznanje ne bo prineslo šopkov rožic. Celo črnogled sem, bolje rečeno realen, še težji pogoji nas čakajo. Boli me apatičnost pri kmetih, ni več njihove značilne zagnanosti. Kako le.
Vlada ve, da pri kmetih socialnih nemirov ne bo kmalu, zato pritiska prav na nas. Zelo hudo je, če si od
koga odvisen, še posebej pri hrani, zato uvoz nikakor ni rešitev. Podružnica naše stranke v občini dobro dela, žal pa se na republiki prič-kajo ob najbolj neprimernem času. Menda ja ne gre zgolj za predvolilni prestiž.
Težko je bilo letos, težko bo v prihodnjem letu, a vzdržali bomo, moramo. Dobro letino za vse želim ter sreče in zdravja.«
ALFRED BOŽIČ, SDZ
Narodna stranka: »Naša
stranka ob prehodu v novo leto ponovno poudarja, da se bo še vnaprej z vsemi svojimi močmi borila za pravičnost v družbi, za narodno nedotakljivost in osveščenost, za demokratično družbo, za odpravo vseh vrst zla in za usposobitev socialne pravičnosti in pomoči. Zavedamo se, da je uresničevanje našega programa zelo zahtevna naloga in da je brez večinske podpore naših volilcev ne bomo mogli uresničiti.
Čutimo se sposobni za uresničitev tudi takšnih nalog, saj imamo v naših vrstah in pri naših simpatizer-jih sposobne strokovnjake in pridne delavce vseh poklicev in stanov. Izdelane imamo programe na nivoju občine in krajevnih skupnosti, ki jih bomo razložili ob pravem času in na pravem mestu.
V imenu občinskega izvršilnega odbora naše stranke voščim vsem občanom sreče in zdravja v letu 1992.«
<Jtl>
krati: Le nekaj dni nas še loči od zimskega solsticija, ko bo sonce spet pričelo pridobivati na moči in se bo začel spet daljšati dan. In prav toliko dni nas še loči do praznovanja nepremagljivega in večnega sonca, ki je pred 2000 leti zasijalo na našem planetu, to je božje sonce Kristus Gospod. Tudi v 2000-letni zgodovini krščanstva so nastajala obdobja daljše ali krajše zime, tudi sibirskega mraza, vendar je temu vselej sledila ponosna pomlad, ki prinaša prijetno toploto in svetlobo.
Tudi za slovenski narod, ki ima globoke krščanske korenine, je nastopilo prebujenje iz zimskega spanja. Naj nas letošnji božični prazniki vse prebudijo in ogrejejo za vse dobro in lepo. Naj nas vodijo k izviru dobrega, to je k nepremagljivemu Soncu, ki se je ra-zodelo na sveto božično noč — Jezusu Kristusu na betlehemskih poljanah. S to mislijo želimo vsem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1992.
tiko vključi v evropsko gospodarstvo.
Mnenja sem, da smo se preveč ukvarjali samo s seboj, z našo preteklostjo in. sedanjostjo, vse premalo pa s prihodnostjo. Posledice so jasne. Vseeno upam, da naj je vse skupaj pripeljalo do streznitve, da bomo prisluhnili vsem, ki nimajo absolutne oblasti, imajo pa dobre zamisli in podporo delovnih ljudi.
Vse to in še kaj želim v letu 1992 vsem članom stranke, njenim simpatizerjem in vsem državljanom Slovenije.«
* * * * * * * * * * * * * * * *
ZDRAVKA H. LADI-
NEK, LDS Liberalna demokratska stranka — »Za
nami je leto, ki se ga bomo vedno spominjali in leto, ki bi ga že kar danes najraje izbrisali iz spomina in za katerega si želimo, da se ne bi nikoli, resnično nikoli, ponovilo. To leto, ki je še v januarju obetalo nekaj novega, lepega, se je že ob polletju sprevrglo v nekaj, za kar smo mislili, da se nam nikoli ne more zgoditi, saj smo bili posnetkov tankov in vojakov z orožjem v rokah vajeni le iz posnetkov prazničnih parad, ali iz Libanona, Iraka .. .
Pa smo se ušteli, zato se sprašujem kje je dobitek za človeka, če osvoji ves svet, a izgubi lastno dušo? Najbrž ga ni. In kaj bo ob tem rekla Zgodovina«. »Zgodovina bo, gospod, lagala kot vedno.« Tako je zapisal Shaw. Mogoče ima ceio prav.
Ob koncu vam v letu 1992 želim obilo zdravja, poslovnih uspehov in miru, ki ga vsi zelo pogrešamo in si ga obenem tudi zelo želimo.«
IVAN KREFL, Liberalna stranka: »Za državljane Republike Slovenije je bilo leto od katerega se poslavljamo leto, ki se v zgodovini naroda preživi in doživi le redkokrat. Prav leto 1991 je bilo tisto, ki je pokazalo, da smo Slovenci ter ostali državljani Republike Slovenije bili sposobni napraviti usodni korak, ki nas je pripeljal do lastne države.
Zavedati pa se moramo, da nas v letu 92 čaka še veliko dela, naporov polno odrekanj. Vsi se bomo trudili, da bomo z družbenim konsenzom naše skupne cilje tudi dosegli; ker druge poti ni!
Zato želim v mojem in v imenu Liberalne stranke vsem državljanom Republike Slovenije v letu 1992 veliko uspehov pri delu ter osebne sreče.«
ŠTEFAN MATJAŽ,
Slovenski krščanski demo-
MARKO PURNAT,
SDP Stranka demokratične prenove: »Ob vstopu v leto 1992 stoji slovenska družba in z njo seveda tudi SDP pred pomembnimi izzivi in preizkušnjami. Ne mislim samo na skorajšnjo mednarodno potrditev mednarodne samostojnosti, pač pa na vprašanje kakšno razvojno pot si bomo izbrali v državi Sloveniji. Prva med preizkušnjami je sprejem ustave, ki bo jamčila varovanje človekovih pravic in socialno pravično in gospodarsko uspešno demokratično parlamentarno državo; druga je pametna ekonomska politika z lastninsko reformo, ki bo podprta z družbenim soglasjem vseh, ki so to lastnino ustvarjali. Slovenija ima vse pogoje in zmogljivosti, da se z razumno razvojno poli-
Vsem bralcem Našega časa, članom, simpatizerjem, prijateljem in znancem ter našim kolegom v drugih političnih strankah, želimo veliko zdravja, uspehov in zadovoljstva v SAMOSTOJNI NEODVISNI, DEMOKRATIČNI IN NARAVI PRIJAZNI SLOVENIJI, V NOVEM LETU 1992.
Upamo, da bo to resnično prelomno leto predvsem v korist varovanja okolja in ustvarjanja pogojev za okolju in ljudem prijazne razvojne programe, tako kot je s sklepi v najvišjem občinskem organu — skupščini, to tudi potrjeno in zavezujoče za vse, ne samo za zelene v politični stranki in vse druge ekološko osveščene državljane, ki se po svoje borijo za boljši danes!
Zeleni Velenja bomo tudi v letu 1992 težišče svojega dela usmerjali v občinsko skupščino, v kateri se kroji usoda Šaleške doline in še naprej vztrajali na načelih demokracije, pravne države in poudarjene skrbi za varovanje človekove življenjske sredine. Naša vodilna misel pa še naprej ostaja: MISLI GLOBALNO -DELUJ LOKALNO!
Svojim volilcem pa sporočamo in obljubljamo, da se bomo tudi prihodnje leto še naprej, po demokratični poti borili za uveljavitev programa, ki so ga podprli na volitvah. Kljub naši skromni moči v velenjski skupščini bomo z argumenti skušali prepričevati naše kolege delegate, ki jim prav tako želimo uspešno, delovno in zdravja polno novo leto 1992.
ZELENI VELENJA izvršilni odbor
ŽALOSTNA KNJIGA
—	»Tako pobit si videti; kaj je narobe?«
»Ah, ravnokar sem prebral knjižico z zelo žalostnim koncem.«
»Kakšen naslov pa ima?«
»Hranilna knjižica.«
V RESTAVRACIJI
—	Natakar!
—	želite, prosim?
—	Govorite angle-
ško?
silo.
sim!
No, tako bolj za Marlboro, pro-

INaša odločitev za človeka, delo in znanje rojeva prve uspehe. Vse bolj nam je jasno, kako odgovarjati na izzive
novega časa.
Zavedamo se svojih obveznosti pri ustvarjanju pogojev za prijaznejše življenje delavcev RLV in vseh občanov
Šaleške doline.
Poslovodni odbor RLV Sindikat podjetja
mmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmimmm
********************************************
* * * * * * * * * j* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * **
gorenjegto

Srečne in vesele praznike ter veliko uspeha v novem letu 1992 vam želi kolektiv GLIN NAZARJE
*vj* vi» vi» vi» vi* vi, vi* «vi* vt, vi/ «L> vi, vt. vt* vt*	vi* »J» «J* vi- ^ vL. vi* vi» v!» v!* vt* vi» ^ vX*	vi» vi*	vt* »J* vi* vi* vX* ^ vi»
^	»P ^ »j*	»j*	»p	*T* *T" 'T* "T*	*T» *r» *T* *T» »T*
** * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * **
Ženski rokometni klub Velenje
»Presenetile tudi

Med športnimi kolektivi naše doline so v tem obdobja gotovo najuspešnejše igralke ŽRK Velenje. Po jesenskem delu prvenr stva in po obeh že odigranih kolih pomladanskega dela so same na vrhu lestvice in edine neporažene med vsemi ekipami slovenskega državnega prvenstva. Za mnoge in zlasti za rokometašice ljubljanske Olimpije, ki naj bi bila že vnaprej nepremagljiva, je to veliko presenečenje — kaj o tem meni trener Branko Dob-nik?
»Presenetili smo tudi sami sebe, saj je bila (nekdaj) prvoligaška Olimpija absolutni favorit. Z dosežkom smo toliko bolj zadovoljni, ker smo imeli vso sezono težave z igralkami, pravzaprav smo vse tekme odigrali vsaj brez ene ključnih igralk. Najprej nesporazum z Zidarjevo, potem poškodba Hudejeve, ki so ji v Celju operirali zunanji meniskus, pa poškodba Zidarjeve (tudi meniskus) in dodatno še nenaden odhod brez pozdrava Misa-ljeviceve. Res smo lahko zadovoljni po tekmovalni strani.«
Najtežji tekmi sta gotovo bili z Olimpijo in Burjo?
»Najtežje je bilo z Olimpijo. Vse tekmice je do takrat večinoma premagala s katastrofalnim rezultatom, to je bil motiv
več za naše igralke, ki so prekosile same sebe in dokazale, da vnaprej nepremagljivih ni. Burjo bi v drugačnih okoliščinah» zlahka dobili, zmaga brez treh najboljših igralk pa seveda tudi veliko pomeni.«
sebe«
»Liga se je že pričela. Tudi nam je nekako uspelo zagotoviti denar. Vsekakor je ta liga zelo pomembna, je zametek bodočega širšega sodelovanja na tem prostoru in že sedaj velika promocijska priložnost za klub in me-
poznamo, nobena od ostalih selekcij pa se v republiškem merilu zadnjih pet let ni uvrstila slabše od tretjega mesta.
Nedvomno se stvari prepočasi premikajo, vsi, ki vodimo klub, že skoraj ne vidimo pravega smisla za delo, če se bo to nadaljevalo. Težko je seveda tudi za igralke. Pogovarjamo se veliko, zlasti s stalnim sodelavcem Gorenjem in upamo na normalno delo. Brez odrekanja trenerjev in igralk, bi lahko sodelovanje v ligi že na začetku prekinili. Lažne so govorice o honorarjih. Trenerji jeseni še tolarčka niso dobili, dekleta pa so z minimalnimi nagradami v debelem zaostanku. Kako dolgo bomo še amatersko delali, igrali in trenirali pa profesionalno?«
Kako bo s prvim mestom na koncu prvenstva?
Branko Dòbnik: »Zelo si ga želimo in če bomo tako delali in igrali naprej imamo možnost za tak uspeh, zelo si ga želimo.«
Marjan	Klepec:
»Olimpija je zelo močna in vse je še odprto. Seveda bomo vse storili za prvo mesto, zame tudi drugo ne bi bilo slabo. Želja vsakega je biti čimboljši, tudi izven naših meja. Priznanje Slovenije bo prineslo bistvene spremembe v tekmovalnem sistemu. Najvišje mesto zagotavlja nastope v Evropi in to je dodatni motiv in spodbuda za vse.«
Brane Dobnik
V odmoru torej dela ne bo zmanjkalo?
»Prvenstvo bomo nadaljevali 7. februarja, zato bomo priprave pričeli že 6. januarja. Bojim se, da ekipa ne bo najbolje pripravljena in uigrana. Upam, da se bo Zidarjeva še pravi čas priključila ekipi, Misaljevicevo pa bomo skušali nadomestiti z drugačnim sistemom igre. Naše mlade igralke so sicer zelo nadarjene, vendar jim bremena na težkih tekmah še ne moremo naprtiti. Zavedati se moramo tudi, da bodo vse ekipe igrale še posebej zavzeto proti jesenskim prvakinjam.«
Kako je ob tem s privlačno, in novo ligo Alpe-Jadran, je vprašanje za Marjana Klepca.
Marjan Klepec
sto Velenje v celoti. Liga bo močna, saj so med desetimi ekipami iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije tudi evropske prvakinje igralke Hypobanke z Dunaja, pa Podravka, Spli-tex, Lokomotiva, Dalma, Olimpija in druge.«
Rezultatsko ste torej na Olimpu, finančno na tleh?
»Žal to drži. Zavedamo se težkega stanja v družbi, ki se odraža na vseh področjih, na žalost najbolj v športu. Klub dobi mesečno od družbe le toliko, da pokrije sodniške stroške, poleg tega pa klub ni samo članska ekipa. Zadnjih deset let delamo zelo na široko, z velikim številom mladih in predvsem zelo kakovostno. Dosežke prve ekipe
Nogometni klub Rudar
»Stalno delamo ekipo za daljše obdobje«
Po končanem jesenskem delu slovenskega nogometnega prvenstva je vsekakor umestna ocena o tem maratonskem tekmovnaju. »Rudarji« kot zadnji slovenski prvaki so jeseni precej zaostali za načrti in pričakujejo boljšo pomladansko bero točk, trener Drago Kostanjšek pa prvenstvo takole oceniiiie:
»Že pred začetkom lige se s tako velikim številom ekip nisem strinjal in mnenja nisem spremenil. Zavzemal sem se namreč za ligo tistih klubov, ki imajo približno enake pogoje za delo, približno enako sredstev, kakovosti in ambicij za najvišje uvrstitve. V 21-članski ligi tega seveda ni. Eni so profesionalci, drugi so to na pol, ostali pa smo amaterji. Poleg tega seje liga pričela avgusta, končala pa decembra v sne-gu.«
Kakšne so še druge značilnosti takšne lige in prvenstva?
»Vsekakor se je vodstvo slo-
venske nogometne zveze izognilo zameram posameznih klubov in pretiranemu administriranju in dalo možnost vsem ekipam, da se izkažejo, se uvrstijo najprej v 18 in nato v 16 ali celo 14-član-sko ligo. Prava liga bo torej šele 93/94.
Naš lanski naslov ima svojo vrednost, vendar bomo ostali v arhivu, ker ga medijsko nismo dovolj izkoristili. Te pozornosti je bil Maribor kot prvi državni jesenski prvak deležen več. Presenečenje? Zame niti ne, saj so se vsa zadnja leta borili za ekipo, ne izključno za rezultat in ta ekipa je letos pokazala pravo vrednost. »Presenečenje« je drugo mesto Olimpije, ki ima najboljše možnosti in igralce. V ligo je prišla naknadno, kasneje pa je uredila svoje vrste in je še vedno v boju za prvo mesto. Presenečenje je gotovo Naklo, za katerega velja, da spomladi popusti za razli-
ko od Rudarja, ki igra slabo jeseni. Lani smo bili šele tretji, pa na koncu prvi.«
Je to že kar napoved višje uvrstitve?
»Res smo načrtovali drugače, od 22 do 24 točk in uvrstitev med deseterico. V minusu smo torej za pet točk in to bomo skušali nadoknaditi spomladi. Še sedaj mi ni jasno, da nismo osvojili točk na tekmah, ko smo bili dejansko boljši, zlasti na gostovanju, trije porazi doma pa so tudi
Drago Kostanjšek
Velenjčanka prva
V ljubljanski hali Tivoli je bilo y soboto, 14. decembra, prvo državno prvenstvo Slovenije v standardnih plesih. Na njem je tekmovalo 115 plesalcev iz devetih slovenskih plesnih klubov, sodelovalo pa 3000 članov plesne šole Urška, 200 plesalcev jazz sekcije in deset plesalcev latin-skoameriških plesov.
Pet tujih in osem domačih sodnikov ni imelo lahkega dela, saj je bila konkurenca in kvaliteta plesnih parov precejšnja. Še zlasti močna je bila konkurenca v kategoriji Mladincev, kjer smo imeli zastopnike tudi Velenjčani. Plesni klub Urška Velenje sta uspešno zastopala dva para, saj sta PETER UPLAZNIK in MIRIAM ŠULEK osvojila naslov mladinskih državnih pravkov, GREGOR BERLAK in NATAŠA ŽEVART pa sta bila peta.	—th —
V sredini nova državna prvaka med mladinci Peter L plaznik in Mirjam Šulek, desno drugouvrščena Matej Krajcer in Janja Le-
Šaleški rokometni klub Velenje
»Spomladi bo k slabše,
če ne bomo našli pokrovitelja!«
Rokometaši vsaj z uvrstitvijo niso zadovoljni, saj tako skromnega mesta že dolgo ne pomnijo. Dejstvo, da na šestem mestu za drugim zaostajajo le dve točki ne pove vsega, pozabiti pa ne smemo tretjega mesta v bivši jugoslovanski drugi ligi. Trener Miro Požun meni takole:
preveč. Spomladi torej imamo rezervo, več bo tudi časa za priprave. Žal, stalno »delamo« ekipo za daljše obdobje, igralci pa seveda nenehno odhajajo. Prav zdaj je veliko zanimanja za Cvi-kla, pa Gorška in druge.
Ekipa bo najbrž spet drugačna, popolnimo pa jo lahko samo z mladimi igralci iz lastnih vrst, s tem pa v boj za vrh ne moremo. Velika večina igralcev je domačih, smo ena najmlajših ekip v ligi, kar pa zopet ne zagotavlja moštva za daljše obdobje,' ker zanimanja za naše igralce ne bo zmanjkalo. Če ne bomo dosegli cilja in se za dalj časa uvrstili med pet najboljših, nam bodo igralce še kar jemali. To pa je izredno težko za trenerja, ki je odvisen od rezultatov.«
Pomladanski cilj?
»Z razpoložljivimi močmi izvleči, kolikor se največ da. Za vrh se ne borimo, kakšno izpadanje seveda ne pride v poštev, zato bo pomlad priložnost za mlajše igralce, tekem bo dovolj. Lepo je, če imaš mlado ekipo, vprašanje pa je, koliko je to koristno. Pri slabšem rezultatu se tega nihče ne vpraša. Ustvarjati ekipo in že kar loviti Olimpijo, Koper, Maribor, Izolo ..., je zelo težko. Vsekakor bomo morali bolj delati, če želimo igrati vidnejšo vlogo v slovenski ligi še naprej.«
»Pred začetkom smo načrtovali uvrstitev od tretjega do petega mesta. To je bilo realno predvidevanje in na koncu se je pokazalo, da smo imeli prav. Precej oslabljeni smo namreč bili, ob tem je res, da imamo ekipo nimamo pa posameznika, ki bi znal v kritičnih trenutkih potegniti voz. Zato smo nekaj tekem izgubili potem, ko smo že precej vodili, pa tudi neodločen rezultat v zadnjem kolu je posledica tega. Seveda se pozna odsotnost Šerb-ca, igralca, ki je sposoben sam odločiti. Nekaj je tudi igralcev, ki na nekaterih tekmah zaigrajo izredno, na drugih pa odpovedo. Pestile so nas še poškodbe, vse skupaj in vsako posebej pa je lahko odločilno na izenačenih tekmah, ko odločajo malenkosti.«
Pomagali ste si takorekoč tudi z »vrnitvijo odpisanih« (ne da bi kogarkoli žalili). Vrnila sta se Ocvirk in Vrečar, prvi po daljšem, drugi po krajšem času.
»No. to v bistvu niso bili odpisani igralci. Pred časom je bila v ekipi ostra konkurenca, Ocvirk pa tudi sam takrat ni imel pravih ambicij. Letos se je vrnil na lastno pobudo, pozna pa se mu triletna odsotnost z igrišč. Vrečarja smo dve koli pred koncem »potegnili« nazaj, ker imamo zlasti po odhodu Serbca velike težave z zunanjimi igralci.«
V jesenskem delu ste torej osvojili šesto mesto. Sicer morda res že dolgo ne tako slabo, vendar zaostanek za ostalimi ni prevelik, saj — denimo — za drugo Kolin-sko zaostajate le dve točki, hud pa je zaostanek za vodilno Pivovarno; kar devet točk, vajeni smo bili, da ste bili vedno tesno za njimi.
»Pivovarna Laško je razred za sebe. Ekipa je z nekaj izjemami slovenska reprezentanca. Imajo zelo kvaliteten igralski kader, profesionalno delo in odlično organizacijo. igralci pa so v bistvu profesionalci. Tudi sicer menim, da je organiziranost klubov v tej ligi zelo dobra. Vsi klubi z vrha trenirajo osemkrat na teden, tudi ostali ne zaostajajo veliko. Mi smo imeli lani boljše možnosti, letos pa uprava ni uspela zagotoviti, da bi igralci na trening prihajali tudi v dopoldanskem času in tudi to je eden razlog za manjšo stalnost pri delu in v igri. O tekmi s Pivovarno pa še tole. Pred tekmo s Celjani smo premagali Preddvor z rekordnimi 18 zadetki razlike, kar je najvišja zmaga v prvenstvu sploh in smo v Celje šli malo preveč »našopir-jeni«. Preveč smo si na tiho želeli uspeha, ko pa se je tekma pri-
Trgovina SF0RT AS
ElEkiRONsko NApCNJanJe lopARJEV
čela odvijati v za nas najmanj že-Ijeni smeri, smo se popolnoma izgubili. Boleč poraz nas je spremljal skozi vse prvenstvo.«
Ali so možnosti za boljšo uvrstitev na koncu prvenstva?
»To se sicer lahko zgodi, bo pa težko. Ekipe od drugega do osmega mesta so zelo izenačene.
odločilno pa bo vplival razpored, ki nam ne gre na roko. Prvi dve tekmi gostujemo (Slovenj Gradec in Ajdovščina), v petih tekmah na domačem terenu pa pridejo v goste med drugim Pivovarna in Kolinska. To bodo težke tekme, rezultat pa bo v veliki meri odvisen tudi od tega kako se bomo v januarju pripravili na drugi del, ki se prične 8. februarja. jesen se je sicer končala 7. decembra, vendar bomo do novega leta trenirali trikrat tedensko. da igralci ne bodo preveč izgubili na telesni pripravljenosti. S pravimi treningi bomo potem začeli že 4. januarja. Pospešeno bomo trenirali doma, ker drugih možnosti ni, vsekakor vsak dan, odigrali pa bomo tudi veliko prijateljskih srečanj. Do 8. februarja moramo biti maksimalno pripravljeni in še v prvih dveh tekmah ne bomo osvojili kakšne točke, bo višje uvrstitev težko uresničljiva. Veliko ali vse je odvisno prav od tega kako bomo trenirali, kakšne možnosti bomo imeli za to, kako bomo uspeli motovirati igralce za večje napore na treningih. Kako bomo to lahko uresničili, bo v veliki meri odvisno od uprave, ki ima seveda velike težave. Od športne zveze dobimo le petino potrebnih sredstev, ostalo mora zagotoviti uprava. Vemo, da nimamo sponzorja, kot ga ostale boljše ekipe imajo. Dobiti ga moramo do konca prvenstva, sicer bodo naši cilji nerealni, poslej bomo v tem primeru na lestvici lahko le padali, ne pa se dvigovali. In ob tem bi se morali zamisliti, tudi in predvsem zaradi velikega števila mladih, ki jih v klubu zelo kakovostno vzgajamo in so ob normalnih delovnih razmerah naša velika bodočnost.«
(vos)
Urška v novih prostorih
Plesna šola URŠKA v Velenju deluje že drugo leto. V njen celoletni program je vključenih 25 predšolskih in 120 šolskih otrok, osmošolci vseh velenjskih osnovnih šol so vključeni v tečaj družabnega plesa, posebno veliko zanimanja pa je bilo letos za jazz skupino. In celo odrasli se lahko naučimo novih ali že pozabljenih plesnih korakov in to ne le v Velenju, ampak v sklopu velenjske »Urške« tudi v Slovenj Gradcu, Vitanju, Žalcu, Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji in v Lučah.
Če boste po novem letu želeli najti zaradi česarkoli velenjsko plesno šolo, jo boste v hotelu Paka, kjer je bila do sedaj, zaman iskali. Preselili se bodo v malo dvorano velenjskega doma kulture.
- th-
*
#
Ol/f/) LIČARSTVO Mr IV KLEPARSTVC
GLINŠEK STANKO Škale 35 b Tel.: 063/893-608
Voščimo vam vesele božične in novoletne praznike, vsem voznikom pa v letu 1992 želimo srečno vožnjo. Nudimo vam kvalitetne usluge z najnovejšimi materiali
sikkens
Strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo za obisk.

%
Razmišljanje predsednika Športne zveze Velenje
Prvo leto hude preizkušnje za mlado slovensko državo se je izteklo in vztrajno se približuje čas popolnega mednarodnega priznanja.
Šport kot izrazito apolitična dejavnost je v mednarodnem merilu, žal, odvisen od dnevne politike in je v tem času, razen redkih izjem, v preddverju raznih mednarodnih asociacij, tako tudi Mednarodnega olimpijskega komiteja. Ustanovljen pa je nacionalni olimpijski komite, katerega bistvena naloga po vključitvi v najvišjo mednarodno športno organizacijo bo zagotoviti sodelovanje slovenskih športnikov na olimpijskih igrah v Albertvil-lu in Barceloni.
Čeprav je po Coubertainu najvažneje sodelovati, pa so
športniki z uspehi na mednarodnih prizoriščih uspešni ambasadorji svoje države in njihov vpliv daleč presega športnega.
Zagotoviti take pogoje dela, ki bodo rezultirali v številu in kvaliteti športnikov, ki nas bodo predstavljali na vseh ravneh tekmovanj, pa je dolžnost vse družbe, predvsem pa njenega produktivnega dela. Pa ne samo to.
Deklaracija UNESCA o pravicah otrok izrecno zahteva, da je zlasti zaradi pomembnosti športne vzgoje za celovit razvoj otrok, družba dolžna zagotoviti osnovne pogoje za to dejavnost vsem otrokom in ne samo izbranim, tako da ne bi bili eni zaradi socialnih razmer odrinjeni od
tega, kar sicer vsi otrobi po trebujejo.
jjBCt ***
Kako pa to izgleda z velenjskega zornega kota?
Denarja, ki ga je občinski proračun namenil za šport, je bilo že na startu manj kot v preteklem letu, vsota pa je vse do konca letošnjega leta ostala enaka. Enormni porast materialnih in drugih stroškov je kljub varčevalnim ukrepom močno vplival na možnost uresničitve programov. Zaradi tega so se bile nekatere športne organizacije prisiljene odreči sodelovanju na tekmovanjih višje stopnje, ali pa so na taka tekmovanja pošiljale močno okrnjene sestave. Pričakovati bi bilo, da se bo zaradi takih razmer zmanjšala motivacija posameznih tekmovalcev in ekip, vendar z veseljem ugotavljamo, da so športni dosežki solidni, glede na vse okoliščine celo nad pričakovanji.
Nekateri skušajo posegati tudi na mednarodno prizorišče, vendar pri takih poskusih v neurejeni splošni situaciji
praviloma ne prevladuje kriterij kvalitete, ampak iznajdljivosti.
Dejstvo je, da se lahko vsaka, tako tudi naša sredina skozi šport širše afirmira uspešneje in hitreje kot v mnogih drugih dejavnostih.
Za vzpostavitev in vzdrževanje potrebne ravni bo treba zagotoviti več sredstev kot doslej, deloma tudi na račun povprečnih in manj tekmovalno usmerjenih športnih organizacij. Osnovno in najbolj bistveno merilo namreč mora postati kvaliteta, to pa je mogoče doseči le, če so izpolnjeni mnogi športni in drugi družbeni pogoji.
Za uspešno delo in razvoj tako velikega števila športnih organizacij in panog, kot jih imamo v velenjski občini, ni potrebnih pogojev. Žal pa se miselnost, da bo »družba« poskrbela za rešitev vseh, predvsem pa finančnih težav, zelo počasi izkoreninja. Še
vedno je prisotna težnja k ustanavljanju novih športnih kolektivov, pogosto celo v isti panogi, čeprav za to ni nobene realne podlage. Tržna naravnanost in vrednotenje morata biti tudi v športu bolj pomembno vodilo kot doslej.
Športna zveza Velenje je torej pred razpotjem. V najkrajšem času se bo morala prilagoditi situaciji, ko so na mnogih področjih močno prisotne težnje k centralizaciji oblasti, ko se zaradi tega izmikajo pristojnosti predvsem tistim, ki jih zakonska regula-tiva pušča ob strani. V časih, ko je marsikateremu športnemu subjektu ogrožen obstoj, bomo morali še bolj strniti svoje vrste ter s trdim delom in rezultati ponovno dokazovati, da športu ni mesto na repu družbenega dogajanja.
S OKREPČEVALNICA 5 ŠAHEC • Telefon: 855-929
KLJUČAVNIČARSTVO SEVER
Telefon: 853-251, 856-301
Svojo dejavnost smo v letošnjem letu obogatili in pred kratkim odprli v Starem Velenju na Starem trgu 19 novo, prijetno okrepčevalnico, kjer vas bomo prijazno sprejeli vsak dan od 6. do 23. ure.
Vabimo vas, da nas obiščete, zahvaljujemo se vam za zaupanje, ä ki ste nam ga izkazali dosedaj, potrudili se bomo, da boste zado-a voljni tudi v novem letu!
Želimo vam prijetne in vesele praznične dni!
Trgovina POMIDORA vas vabi na:
L MEDNARODNI NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V RDEČI DVORANI V VELENJU od 29. do 31. 12.
Prijavnina: 3.500 SLT lahko vplačate na žiro račun: 52800-620-37-05-1422111-38/40
Žrebanje: 27. 12. ob 17. uri v Rdeči dvorani
Nagrade: 1. mesto 50.000 SLT, odojek in pokal
2.	mesto 25.000 SLT, kosilo za ekipo
3.	mesto 10.000 SLT, pijača za ekipo najboljši strelec: dobi odojka
INFORMACIJE:
Trgovina POMIDORA, Šaletf 90, Velenje ali po telefonu 063/854-824 (Slomšek)
V torek, 31. decembra, vas trgovina Pomidora vabi na SILVESTROVANJE v Rdeči dvorani od 20. ure dalje.
Za glasbo bodo poskrbeli trije ansambli, hrana in pijača bo po zelo ugodnih cenah.
INFORMACIJE IN PREDPRODAJA VSTOPNIC:
TRGOVINA POMIDORA, Šalek 90, Velenje Vstopnina: 200 SLT, z večerjo 500 SLT
*****************************************************
gorenje
Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje, telefon: 831-700
Delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati želimo
bralcem Našega časa vesel božič in srečno, uspešno ter zdravo in mirno novo leto.
V naši trgovini v Nazarjah Vas pričakujemo tudi v letu 1992.
OD SEDAJ NAPREJ NAS NAJDETE
POD TEM ZAŠČITNIM ZNAKOM
Srečno novo leto vam želi APS, p.o.
s svojimi enotami:
PROMET SERVIS
TEŽKA MEHANIZACIJA AVT0PRALNICA TEHNIČNI PREGLEDI
10 stran naš čas
NOVOLETNA KRONIKA
26. decembra 1991
; _____; ...... ■• .....___- . '_________:!„ _ ... ........_.;.'..' "
I
*** && fl te K.
pwih vet
Čudno leto je za nami, polno slave in skrbi, res dogodkov raznovrstnih, kar se redkokdaj zgodi. Smo svobodo si zborili, jo poplačali s krvjo, zastavo svojo ukrojili, odločno hodimo za njo.
Brate-tujce smo nagnali, da na svojem svoji smo, nam živeti niso dali, ločeno bo lažje šlo. Svetu rekli smo odkrito, kakšna bodi naša pot, se zmotavali so zvito, svojih oklepali se zmot. To dogodki so odmevni, nepozabni za vse nas, za obdobje so pomembni, za ta čudni zdajšnji čas.
Ko ljubezen ni veljavna, ko sovraštvo dviga glas, ko je zloba tista glavna, ki najtrše tolče nas. Ni nam več za taka pota, ne za govor-puške pok, dosti nam je tlake stoka, naj za vedno zgine jok.
Mi za to smo glas svoj dali, davek plačali za to; bodo drugi še spoznali, kaj je dobro in kaj zlo?! Nismo še povsod zadeli, v skupščini se čuti to, kregajo se črno-beli, mnogokrat že prehudo. Vladam raznim se očita: gospodarstva vam ni mar! Bančništvu pa misel skrita, da želi ves naš denar. Na mir prisegamo odločno, za stranke to pa ne velja, boje bijejo poskočno, kregajo se, kar se da. Pa nesnage nas težijo, tiste prave raznih vrst, grozijo, da nas obolijo, na hitro spravijo do krst. Cestni Kranjec se huduje, ker so ukradli mu denar, zato ozira se na tuje, kjer do cest jim je bolj mar. Tolar svoj smo res dobili, pa se hitro je zmehčal, bil rešitev je v sili, uspehov pravih pa ni dal. Potni list nam ne pomaga, čeprav priznavajo ga vsi, občan pred mejo že omaga, cene poberejo moči. Dražja vse je domovina, vsak se dan kaj podraži, vse od mleka pa do vina, kar naprej vse gor tišči. Plače pa so vse bolj bolne, nimajo moči za rast, ceste tudi vse bolj polne, delo res je vse bolj čast. Čakamo na trdne strice, polne dnarcev raznih vrst, da postavijo vsaj vice in naš standard malce čvrst. Lastninjenje nadloga huda razbila vrste je ljudi, pravica je za mnoge tuja, to gleda vsak le, kaj dobi. Še čuda se je dogodilo v državi novi v letu tem, kar ne bo se pozabilo, ostalo bo v spominu vsem. Je pri nas bilo kaj boljše? se sprašujete z menoj — poglejmo v ožje to okolje, odgovor najdemo takoj. Zastonj je upanje, vsa nada, da smo boljši mi ljudje, enaka tu aktivnost vlada čisto nam na živce gre.
V	Tešu kuhajo nesnago,
ki že gre močno nam v nos, v Ljubljani pravijo — predrago, da bi primaknili svoj kos.
V	pomoč zdravila so poslali iz celjske bolnice cel kup, ta višji žegen zraven dali, občane spravili v obup. Oblast se le je izkazala
— domača naša, naj se ve — odpeljati jih je ukazala, kurit z njimi se ne sme.
Zeleni bijejo pošteno, kažejo na vse strani, mnogim zmešali so štreno, pokazali kaj prav da ni. Zupana kregajo na sejah, izvršnik jim je malo mar, kdor ne dela v pravih mejah, napovejo mu udar. Dvorano belo počrnijo, zdravila niso jim ušeč, smeti povsod ne dovolijo, nesnage že je zdaj preveč. Jih gledajo zato postrani, že v napoto se jim zde, čeprav je res, po drugi strani, premalo takih tu je še. Odločnejši smo le z odlokom, da z dihanjem ne bil bi križ, boj napovedali vsem vzrokom, saj enkrat vendar le živiš. Medobčinske so se hlače parale po šivih vseh, niso vzrok bile le plače, ločitev bil je glavni greh. Pokazati še kaj imamo: kako speljali smo promet, kako sejati dolgo znamo, kako kjer ni, še znamo vzet. Pa kaj Velenje še pomeni, če iz njega čisto vse beži? Prodaja se prav prepoceni, ker daje vse, nič ne dobi. Ob stavkah so opozorili, da sredstva grejo v eno smer, ne bodo nikdar jih vrnili, pogoltne jih ljubljanska zver.
V	Emono streljaj letijo, tam center je in tam je moč, od tam kaj prida ne dobimo, kar bilo bi nam v pomoč.
JANUAR nas je pretresel, Herman je ostavko dal, uradno tudi tole zvemo, da se dovolj je nagaral. Pa ni utrujenost edina, ki ga prisili na odhod, »prijateljstva« mu tudi silna pokazala so tako pot.
V	rudniku so zaskrbljeni, ker je kopati skoraj greh, z elanom dobro oskrbljeni, s plani čisto so pri tleh. Enotna misel nas preveva, naj Hitijeva kar odhiti, »da« svoj dati ne bi smela, da v Tešu lek lahko zgori.
FEBRUAR pa le obrne, kot je treba in kot gre, v Celje spet zdravila vrne, naj drugod kje zagore. Peter pametno predloži: kaj tank nam bo pred SLO? Odpad lepo ga naj naloži, denar kje prav prišel nam bo. Pri borcih NestI je izpregel, v Eso delavski je es o es, pust ponovno je postregel, s šalami, ki so že res. Vlada se je poglobila, odšla v rudniški je rov, od zdavnaj se je seznanila, da piha tamkaj veter nov.
MARCA v zdravstvu se jezijo — Topolšici več mesta ni, zdravniki z drugimi trdijo o nujnosti, da obstoji.
V	Ljubljani da se ne spoznajo, kako teren še sploh živi, denar pobirati le znajo,
za drugo pa jim briga ni. Era z Lahi načrtuje blagovnico res ena a, M Clubov pa pogled na tuje, uvozne čevlje že nam da. Šoštanj nekaj vsaj odpira, pisarno — bolje kakor nie, je polno v občini prepira, da vodenje je res zanič.
APRIL Gorenju je določil na čelo novega moža, marsikdo je skočil, vsaj od presenečenja.
V	Tušu usedalnik toči, čeprav je nov in ne bi smel, vlada končno naj odloči,
če vrag zato jih res bo vzel.
Vegrad se je poslovenil, je Beograd na svoje šel, ob tem še čudno res je sklenil, da kar je tam, to vse bo vzel.
V	hotelu Paka so začeli o prenovi govorit,
načrti menda res so smeli, a kje denar za to dobit.
MAJA matere stopile v obrambo svojih so sinov, ne bodo nič več dovolile odhodov daleč od domov. Praznik smo še kar slavili, čeprav že dela skoraj ni, še teže bomo ga dobili, se novega nič ne gradi. Knapom režejo peruti, kopali več bi še lahko, programi pa tako so kruti, z odkopom večjim nič ne bo. Proračun smo le sprejeli, Kramberger miting je imel, novosti v zdravstvu smo veseli, Toplovod je pa zavrel.
JUNIJA župan se trese, a se ponovno obdrži, očitkov polno res prenese, na stolu trdno obsedi.
V	Elkroju se še vedno cmari, štrajka in nasploh jezi, marsikaj odnose kvari, kdor štrajka, plače ne dobi. Ko smo slavje končevali, slišali smo tuj topot,
hitro žalostno spoznali, da je tankov to ropot. Bratje so nam pokazali, kako nas ljubijo močno, radi bi nas varovali, da bi nam ne bilo hudo.
JULIJA svoboda sije, sovraga smo pognali vstran, srce svobodno nam zabije, veselje je prišlo na plan. Težave delajo velike na jugu oni — to se ve, trgajo vse razne stike, a oni bolj kot mi trpe. Pišemo protestne liste, vojake hočemo domov, hitro širijo se liste podjetij, kjer lastnik je nov. Saj kradejo obrate naše in tudi vse, kar je v njih, delajo, kar njim le paše, »bratski« to ima pridih.
AVGUST pa res kot še nikoli preživljamo lepo doma, ne vozimo se naokoli, ne hodimo prek vseh meja. Velenje staro smo oblekli v nekaj novih oblačil, ob tem odločno smo porekli, da to je le začetek bil. Odlok ostrejši proti zraku ozračje naj bi varoval, manj nesnage v oblaku naj bi laže dihat dal. Kar že dolgo smo poznali, odpravili bi naj s sveta, odpadke v okvare dali, da divja ne bi več bila.
SEPTEMBER letos je popravni, pozna se »delo« vojnih dni, slavijo knapi, nekdaj slavni, julij bil primeren ni. Skoke dvojne smo imeli, prave in pa skoke cen. Pravih bi si še želeli, drugih ne želi noben. Še en praznik smo slavili, železnice stoletnico, veliko gostov pritegnili, pokazali, kako je šlo. Denarja nimamo obilo, spravlja nas v pogosti mat, a banka lajša našo silo, postavila je bankomat.
OKTOBRA Elkroj ne miruje, prepira konca videt ni, odnos se le še zaostruje, vsak le drugega krivi. S stavko zopet zagrozijo, ko »ata« je suspenz dobil,
pa vendar tudi se bojijo, da ne bi kdo mu še sledil. Odločnejši pa so zdravniki, učitelji osnovnih šol, oboji hudi so bolniki, denar jih muči kar najbolj. Promet zadaja nam težave, na levo se nič več ne sme. So odločitve to ta prave? Odgovora nihče ne ve.
NOVEMBRU glavo smo odbili, na koncu ni več prostih dni, gotovo prav smo odločili, republike že dolgo ni. Na občino se prst opira, obnova preveč denarja žre, to vsak po svoje komentira, na kteri strani kdo pač je.
V	Evropo močno smo udrli, tudi Teš naj kriv bi bil, občane pa so le podprli,
da dim jih ne bi zadušil. Parlament otroški dal bi lahko odraslim dober zgled, brez veze naj nihče ne trobi kratka naj bo pripoved.
DECEMBRA vlada maje s proračunom se močno, občanom ta premalo daje, kjer potrebno bi bilo. Poslanci vendarle odločne ne rečejo besede te, da so napake res premočne, zato ta vlada naj kar gre. Na stavko je opozoril v Gorenju našem sindikat, pa vendar se je dogovoril, nihče za stroje ni šel stat. »Svobodni«, tako govorijo, z vodstvom dela kakor en, »neodvisni« mu zato grozijo in pravijo, da ni pošten.
Še lahko bi kaj zapeli o letu, ki na parah je, kako v njem smo preživeli in kaj delali smo še. Lahko bi kritično pisali, metali puščice okrog, slabe mu ocene dali, ga postavljali v porog. Bilo pa to je leto naše, ko smo iskali si poti, preostro soditi ne kaže — a ne zatiskati oči.
V	nas Uprti so pogledi, saj novi smo v Evropi tej, živeti nočemo v bedi, želimo hitro le naprej. Zahodu naj bi v vsem sledili, pri delu, pri svobodi vseh, nič tako ne naredili,
kar bi šteli nam za greh. A eni se še kar ravnajo, kot da je divji tu zahod, na red in spravo nič ne dajo, ubirajo le svojo pot. Prepiri so še kar v navadi in agrument še ne velja, kradli bi še vedno radi, na hitro zlezli do neba. O lobijih je še beseda, vsi ne vedo, kaj to sploh je, pa o tem, o ja, seveda: minister — podjetnik to ne gre. Vrnili naj bi imovino, to zdaj ni več nobeden vie, a le kako naj to storimo, da novih spet ne bo krivic. Kaj v ustavi bo pisalo, kakšen avto imel bo znak, kdo največjo ima veljavo, kdo je narodov junak?! Veliko je vprašanj ostalo, odgovora še nima vsak, da sami le ne bi ostali, pa lepši bode naš korak. Ob delu upanje ostaja, da zmagal bo le zdrav razum, prepričanje nas še navdaja, zastonj ni bil ves naš pogum. Za hip pozabimo težave, radost prekrije naj skrbi, prevladajo naj misli zdrave — veselo v prihodnje dni!
Kozarce dvignimo veselo, za lepši naš prihodnji čas, da vedno bi nam srce pelo, želi vam tudi vaš Naš čas!
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Okraski in okrasitve
Čeprav so pred nami praznični dnevi, ki nas bolj obremenjujejo s pripravami na prijetno praznovanje, imamo tudi v tem času kaj za postoriti v vrtu in stanovanju. Prav skrb za slednje je, da naredimo kar najbolj praznično vzdušje. Nekaj smo o rastlinah, ki cvetijo v tem času, že spregovorili, danes pa vam bo strokovnjak vrtnar Stane Vanovšek dodal še kakšen nasvet, kako okrasiti praznično mizo in prostor za bivanje.
Seveda je osnova prihodnjih dni . Božično drevo.
Okraski in okrasitev so lahko zelo različni, saj je izbira zelo velika, tako, da o tem ne bi govoril. Večji problem je, kako očuvati drevesce teh štirinajst dni v suhem toplem stanovanju, da ne bo odvrglo iglic. Vedeti moramo, da smo s tem, ko smo drevesce posekali prekinili normalen dotok vode v rastlino. S tem je rastlina obsojena na propad. Da pa ji podaljšamo življenjsko dobo, pa ravnamo podobno kot z rezanim cvetjem. Torej rez spodnjega dela obnovimo in naj bo gladka. Zelo priporočljivo je, da
damo nato drevesce v posodo z vodo. Za to priložnost se že dobijo posebne posode. S pomočjo vijakov pritrdimo steblo, voda pa je tudi utež. Ker ta voda izhlapeva, večji del pa jo počrpa rastlina jo občasno kontroliramo in vodo dolivamo. Drugi način je, da steblo damo v večji cvetlični lonec, ga obložimo z drobnejšim kamenjem in nato zalijemo s tekočim mavcem. Tudi tako rastlina dlje časa zadrži potrebno vlago in je zato ob-stojnejša.
Mnogim je všeč tudi okrašena smrekova veja na steni. Tu pomoči za obstojnost ni, lahko pa namesto smreke in jelke izberemo bor, lovorikovec ali pa božji lesek. Ti zadržijo svoje iglice oziroma liste na steblu tudi takrat, ko se posušijo.
Namizni aranžmaji so poglavje zase. So različnih velikosti, oblik in barv. Osnova za namizni aranžmaje posodica, katera naj bo bolj plitka. Tako bomo lahko imeli nižji aranžma, ki nam ne bo zakrival pogleda. Kot nosilo vzamemo aranžersko peno (gobo) ali kepo mahu.
Različni božično-novoletni okraski
Za zelenje uporabimo katerokoli zimzeleno rastlino.
Osnova Božično-Novole-tnih aranžmajev pa je sveča. Tista majhna, tanka, elegantna sveča. Barva ni pomembna. Ko pa je že prilika, pa običajno barvi sveče prilagajamo tudi barve ostalih dodatlov v aranžmaju. To so predvsem pentlje, storži, zvončki, darilca itd.
Ne bo odveč opozorilo, da pazimo, ko prižigamo svečo, da preveč ne dogori, saj se lahko vname podlaga, ki je gorljiva.
Ob teh dneh pa ne pozabimo tudi naših umrlih in primerno okrasimo njihove grobove. Tudi takšen aranžma lahko vsebuje vse last-
nosti prej navedenega, le nikar preveč veselo naj ne deluje. Pri teh aranžmajih pa običajno uporabimo tudi cvetje iz svile, ki bo krasilo grob vse tja do pomladi.
In ko bomo sedli za mizo, si nazdravili, se spomnite tudi naših prijateljev ptičev. Ti morajo v teh mrzlih zimskih dneh iskati hrano, katere pa ni v izobilju. Zato jim natrosimo pest drobtin ali pa kupimo zavitek hrane. Hvaležni nam bodo, saj nam bodo prav oni oznanili pomlad. Ob koncu leta vam želim vesel Božič in srečno ter uspešno Novo leto.
Foto: B. M.
mi med seboj
nje« v njihovih pogovorili. Tudi moški pri lem ne zaostajamo za njimi. Ostro znamo n.p. obsoditi soseda, stanovskega tovariša! Res je godrnja v in odljuden človek, toda pri tem sploh ne pomislimo, da ga je morda do tega privedla žalostna in samotna mladost. . . Zelo hitri
m	, j	i	/f morda do tega privedla žalostna m samotna mladost. . . Zelo hitr
\trnHn6T I rt Ulimriil'	smu ,udi' kadarobs°jamo tuje otroke! Naši so seveda vzorno vzgoje
kJIl |»JI.MvFtj|, Jlll 11 U111UI	n/, tuji pa so vsi divjaki! Res pa je. da so si oboji zelo podobni, same
M.	da pri tujih vse težko prenašamo, za svoie liublience imamo na onrn
sta nalezljiva
Nedolgo tega je prof. dr. Ljubo Bavcon v imenu Sveta za varstvo človekovih pravic zagotovil, da nestrpnost na slovenskem narašča. V mislih je sicer imel nestrpnost Slovencev do ljudi drugih narodnosti, ki pri nas živijo, njegovo trditev pa lahko brez škode raztegnemo na vse sfere naših razmerij.
Isti ljudje, ki so na počitnicah, kjerkoli že. . . nadvse prijazni, ustrežljivi in polni nasmejanosti, so doma do svojcev ali v službi do sodelavcev dostikrat ne samo neljubeznivi in sitni, ampak naravnost neolikani in surovi. Skoro bi ne verjeli, da so isti. Pa so! V tujem okolju so si nadeli masko, doma pa se v vsakdanjih prilikah kažejo take. kot v resnici so.
Vzrok take. dokaj pogoste neskladnosti je v naši nestrpnosti. Ugotovimo lahko samo to. da smo vsi nestrpni — in da bi se le napake otresli, moramo biti do sebe zelo kritični. Nestrpnost se pogosto začenja na dokaj nedolžen način. Vsem je poznano žensko »obira-
da pri tujih vse težko prenašamo, za svoje ljubljence imamo pa opravičilo vedno pri roki.
Strpnosti se moramo navaditi, prav tako pa tudi strogosti s seboj. Noben človek ni brez napak. Tudi mi ne. Kar pomislimo, s kolikšnimi preizkušnjami se moramo vsak dan spoprijemati in kako redko se rezultat odlično izzide v našo korist. Razburjanje nad drugimi prav nič ne pomaga, skušajmo biti raje drugačni od njih in vzga-jajmo z dobrim vzgledom.
Predlagam vam zanimiv preizkus:
Pripovedujmo prijateljici, s čim nas je naša soseda presenetila in videli homo, kako hitro se bo tudi prijateljica spomnila plemenitosti svojih znancev. Neznosnega kolega skušajmo razumeti, opravičiti in braniti, in kmalu si ne bo nihče več upal slabo govoriti o njem. V kaki stvari so tuji otroci našim lahko za vzgled: to poiščimo in brez škode lahko zapostavimo svoje. Naše naj raje drugi pohvalijo! V raznih čakalnicah, trgovini ali prenapolnjenem vozilu raje pomagajmo nerod-nežu in vsi nas bodo posnemali: suroveža in primitivca pa najuspešneje razorožimo s šalo in verjemite, vsi navzoči bodo potegnili z nami.
Skratka: strpnost, ljubeznivost in humor so nalezljivi.
JAKA ČUK
— kuharski nasveti —
kmetijski kombinat ptuj P o.
' '-V - ; • .	w ..
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573

12 velikih ostrig ali drugih školjk, 12 okroglih kruhkov za toast, 40 g kaviarja, 12 rezin ali malih glavic šampi-njonov, 3 rezine limone, zeliščno maslo, kodrasti petršilj.
Školjkin kanape
Večje školjke zdušimo z začimbami in jih ohladimo v posodi.
Iz kruha (toast) izrežemo okrogle kruhke in jih na-mažemo z zeliščnim maslom. Ohlajeno meso školjk položimo na kruhke in jih dekorativno obložimo s kaviarjem, limono in peteršiljem.
Da so kanapeji lepšega videza, jih lahko prevleče-mo z aspikom.
Prihodnost ima svoj začetek v minulem.
In ker je človekov spomin varljiv, težko sega daleč nazaj, je tu trenutek nekega konca in začetek pričakovanja, prihodnosti. Ob tem in zdaj se ne ozirajmo nazaj, skupaj poglejmo naprej in si zaželimo SREČNO.
OPTO -
Socialisti so in niso
Predvolilni boj se je že začel in stranke se ga lotevajo tako ali drugače. Skrivnost je boj Socialistične stranke v mozirski občini, kije nekako ni čutiti. Morda je to taktika presenečenja, morda kaj drugega. Baje je v krizi vodstvo stranke (ki ga niJ, lahko je v krizi stranka (kije ni opaziti), nemara gre za nekaj tretjega (česar sploh ni).
Tudi žličke so odnos do gostov
V zadnjem času smo priča, da nam na vseh koncih in krajih pada standard. Tudi na takih področjih kjer bi najmanj pričakovali, oziroma nam pretirana skromnost prej škodi in nam kvari ugled kot obratno. Morda bo kdo za naslednji primer dejal, da ni pomemben, vendar pri malenkostih se začne. Zadnji čas se je pri nas razpasia navada. da prave žličke za kavo in čaj zamenjujeo plastične.
Prava redkost je v Velenju, verjetno drugod ni rtič bolje, da ob kavi ali čaju ne dobiš cenene in povrh še neokusne plastične žličke. Ob vsem tem so najrazličnejših oblik in dolžin, nekatere so si komaj še podobne, so bolj običajne plastične palčke, ki se kar naprej upogibajo. S slednjimi je že prava umetnost zmešati kavo ali čaj. In še lo. Vse plastične žličke, naj bodo takšne ali drugačne, točaji prisno pospravijo, jih operejo in ne zavržejo, kot bi človek pričakoval.
Zato se ne čudite, če dobite h kavi ali čaju že na pol zlomljeno žličko. In naj vas ne čudi, če se bo kdo še spomnil, da bi tudi plastične skodelice bile cenejše od sedanjih.
Pa ni vse tako črno
ki si jih želi. So (o lučke na Miklavževi smrečici, na Božičnem dreveščku ali Novoletni jelki? Izberite si sami. Nežno odprite paket, mogoče je v njem kaj za vas. Najmanj pa prisrčen pozdrav in voščilo ob novem, prihajajočem letu UPANJA in SREČE. Te vam zares želimo več, veliko več. In na svidenje v letu 1992.
Takole! Pa smo izmerili eno dolgo, grdo leto. Prekleto smo se namučili vsi skupaj. Vi, dragi bralci, ker ste čitali več slabih kot dobrih novic, mi pa zaradi nenehnega pehanja za atrakcijami, »resnico in novico«.
V tem našem »eku«, nekakšnem častnem razsodišču, smo polagali probleme na šipo in včasih malo koga pocukali za rokav. Nekateri so si celo dali reči, so nas razumeli, drugi pa so šli svojo pot. Češ, piš me v uh, kaj se pa to njih tiče.
In tako se poslavljamo od vas dragi bralci, skriti in odkriti avtorji, inšpektorji in »tožibabe«. Malce, prav nežno vas prosimo za razumevanje. Vedeli smo, da se je Naš čas najbolj bral prav na stani z Optometrom. Zato naj tako ostane, pa že naprej brez zamere.
In da ni vse tako črno in slabo kot včasih slikamo in štrikamo. je dokaz na tej sliki, ki vam jo ponujamo za i'.ve praznike tega maratonskega praznovanja. Saj vidite svetle pike?! Vsak si naj vzame prav tiste svetle točke.
V imenu vseh »Optometrčkov« Jože in Janez
i
ERA
ha, ha
Nepraktično
Neki deček pripoveduje prijatelju : »Nekoč sem sklenil, da bom postal ateist.«
»In zakaj nisi?« ga ta vpraša.
Deček mu odvrne: »Pravi čas sem si premislil. Ugotovil sem namreč, da ti nimajo praznikov.«
Previdnost
Čuvaj spremlja obiskovalce živalskega vrta od kletke do kletke. Pri eni od njih razlaga: »Ta kača velikanka, ki ji pravimo boa, ima tako moč, da z lahkoto zadavi vola.« Tedaj se iz ozadja zasliši ženski glas: »Tone, ne hodi preblizu!«
12 stran naè čas
ZA RAZVEDRILO
26. decembra 1991
HOROSKOP 1992
AsTROloqijA pRÌMERj'A SVET ZVEZ d, plANETOV Z usodo, Z ZNAČAjEM čIoveIcA ÌN obRATNO. PREplETANjE TAko ÌMENOVANÌlt MAkRO ÌN MÌl<RO k0ZM0SA NAM RAzkRÌVA podobNOSTÌ pA Tudi ENkRATNOST ÌN NEpONOvljivOST VSAkECjA CloVEkA. NAjVEČji vpliv NA llOROskop ÌMA SONCE. OZNAČILE NAŠ NOTRANji jAZ, NA S O OSEbNOST ÌN EqO, OSTaU plANETÌ, Njihov poloŽAj ÌN pOMEN pA NAM RAzkRÌVAjO p0p0l.NEj50 sliko čloVEkA. VSEqA TEqA NE MOREMO ZANEMARÌTÌ ÌN ENAČiTi pOSAMEZNÌkA Z NjEqOVÌM ASTROÌO$kÌM ZNAkOM. PRAV qOTOVO Tildi Vi pOZNATE dvE Ali VEČ OSEb ROjENih V ÌSTEM ZNAMENJU, pA Ie STEžkA Uhko TRdÌTE, dA SO ENAki. Zato so ZANEsljivi Ie osEbNi, TAko ìmenovanì življENski HOROskopi, ki jik STR0k0VNjAkÌ SESTAVÌjo S pOMOčjO ROjTNEqA dATUMA, k00RdÌNAT kRAjA ROjSTVA ÌN URE ROjSTVA.
Danes smo vam pRipRAvili hoROskop za pRiltAjAjočE Leto 1992. Če v
STVAR NE VERjAMETE, qA pREbERÌTE ZA ZAbAVO IN kRATEk ČAS, SAj' RAVNO ZARAdi ZqORNJE RAzlAqE NE MOREMO jAMČhif dA bo "zAdEl" NASÌM bRAlcEM.
VSEM
Znani ste po tem, da so vaša čustva neverjetno močna, včasih ste celo agresivni. Razpoloženje se pri vas menjuje kot vreme poleti. Zelo radi ste "ta glavni" in svoje stavke začenjate z "Jaz sem". Če ste našli poklic ali konjiček, ki vas zanima, ste uspešni. V novem letu so vam bolj namenjeni spomladanski meseci, sploh na finančnem področju. Če ne boste trmasti lahko sklenete kar nekaj uspešnih poslov. Na čustvenem področju bo čudovit maj. v tem mesecu boste storili nek zelo odločilen korak. Vedno boste v družbi in obdani z ljudmi, prijatelji pa bodo le redki med njimi. Zdravje vam bo zelo dobro služilo, nekaj težav boste imeli z migrenami..
H
DUOJČKA
21.maj-21.iunU
Najbolj uživate, če ste čustveno in fizično razgibani. Spomin vas zelo dolgo ne bo pustil na cedilu, kar znate odlično izkoriščati. Večino novega leta se boste dolgočasili, saj bo monotono in utrujajoče s svojim počasnim potekom dogodkov. Zdravje vam bo rado ponagajalo, izgubili pa boste veliko kondicije in pridobili precej kilogramov. V ljubezni boste izgubljali potrpljenje, saj lahko vse leto označimo, kot leto košaric. Če boste pozorni, lahko takšen tok dogodkov spremenite v mesecu marcu. Z ljubosumjem hitro prenehajte, sploh tisti že vezani.
NASVETI ZA STARŠE
Vzgoja je včasih zelo težka stvar in morda vam lahko poznavanje osnovnih značilnosti vaših otrok, rojenih v posameznih znakih, pri njej kaj pomaga. Pri majhnih OVNIH moramo paziti, da skrbimo za njegovo aktivnost na športnem področju. Pozorni morate biti na njegovo obnažanje. saj zelo rad zapade pod slabe vplive. Če je vaš malček rojen v znamenju BIKA, sam dobro ve. kaj je zanj dobro, zato ga nikar v nič ne silite. Ponavadi so zelo kreativni in imajo nadvse radi hrano. DVOJČKA usmerjajte, da bo svoje zamisli lahko izpeljal do konca po čim krajši poti. saj radi zakomplicirajo. Pazite, ko mu lažete. ker laži ne prenese. Majhni RAKI radi sanjarijo, zato so velikokrat sami s®bi dovolj.Nagnjeni so k vplivom iz okolja, zato ga učite predvsem odločnosti. LEVČKI so zelo nagajivi in bistri. V odnosu z njim morate biti že zelo kmalu diplomati. Male DEVICE so ponavadi precej zagrenjene in so nagnjene k komliciranju stvari. TEHTNICI domišljija zelo dobro dela, zato jo pustite in ne usmerjajte preveč. ŠKORPIJONI so zelo podobni malim ovnom, ravnajte podobno. STRELCI ne potrebujejo velike pozornosti, omogočite pa mu vso dodatno izobrazbo, ki si jo bo želel. KOZOROGI so plašni in težko izrazijo, kaj čutijo.Patrebni so velike pozornosti in posvečanja. Mali VODNAR potrebuje predvsem nekaj treninga v vztrajnosti, naučiti pa ga boste morali delovnih navad. BIßICE so čvekave in premalo samozavestne. Vsak dan jih navduši kaj drugega. Učite jih vztrajnosti.
21.april-20.maj
Ste precej uravnotežena oseba, takšen je tudi vaš temperament, zato ste do novosti nezaupljivi in lahko hitro zaplujete v nazadnjaške vode. Sicer pa je pred vami dokaj naporno leto. ker bodo finance kopnele hitreje, kot ste računali. Ker bo druga polovica leta za vas napomejša, je v tem času ogroženo tudi vaše zdravje. Na čustvenem področju boste v spomladanskih mesecih preveč kritični, zato boste osamljeni. Tisti, ki ste vezani, pripravite se na večjo krizo že spomladi. Nevezani pa imejte dobro odprte oči, sreča je blizu vas!
Do polnega izraza bo prišla vaša romantičnost in predanost, saj vas ljubljena oseba skozi vse leto uspela spodbujati v požrtvovalnosti. Tudi varčnost in na trenutke že kar skopuštvo boste mnogokrat pokazali. Govorili boste preveč, mnogi vas bodo imeli za lažnivca, čeprav boste govorili resnico. V poslovnom pogledu je pred vami zelo uspešno leto. Dobesedno pometli boste s konkurenti in se že v prvi polovici leta povzpeli na željeni stolček. Zdravi boste kot dren. kot da bi Ijubosumneže hoteli jezili Se s tem. Na ljubezenskem področju boste uspešni, brez večjih zapletov in škandalov.
S2	1	LEU 23. lulii-23. auéust
	Po naravi ste zelo temperamentni. Zelo radi se imate in vedno želite biti v	
središču pozornosti. To vzpodbuja tudi vašo ambicioznost. Iz vsega tega vas lahko potegne le močna zaljubljenost, ki je bo v novem letu ravno prav. Veliko boste planirali in velikokrat izgovorili besedi "Jaz bom". Znanje lahko dobro vnovčite že v začetku leta, sicer pa se vam bo finančno stanje popravilo šele v jeseni. Zdravje bo zadovoljivo, če se bosle disciplinirali in poskrbeli za postavo. Ker se boste mnogo obremejevali z nepomembnimi stvarmi bo partnerju velikokrat prekipelo. V jeseni se vam obetajo avanture.
IIKlDEUICA_24.avéust-23.september
I Po naravi ste mirni in velikokrat vase zaprti. Kljub temu ste dober prijatelj in velik humanist, pri tem pa uporabljate svojo bujno fantazijo. Vaša iznajdljivost in praktičnost vam bo prišla prav že v prvih mesecih leta, nekoliko težav boste imeli le z zaskrbljenostjo, ki pa bo neutemeljena. Temeljito boste spremenili način prehrane, kar bo pripomoglo k boljšemu zdravju. To vam bo neverjetno dobro služilo, pa tudi skrbeli zanj boste dobro. Tisti, ki še niste vezani, se boste kmalu močno zaljubili. Vezani boste v partnerju odkrili nove kvalitete in preživeli nepozabno leto. Hazarderstvo se bo splačalo!
TEHNICA
23.seplember22.oktober
Vaša notranja in zunanja harmonija sta povezani s sprejemanjem ali nesprejemanjem drugih. Velikokrat s svojo reakcijo zasenčite svojo toplo, šarmantno in prijetno naravo, ker ob nesimpatičnih osebah postanete hladni in grobi. Zelo vam je všeč laskanje in tega bo dovolj vse leto. Na poslovnem področju vas čaka veliko preprek, ki se jim boste v spomladanskih mesecih težko izogibali, poletje pa bo veliko bolj plodno. Zdravje bo nekoliko slabše kot minulo leto, prehlad bo vaš pogosti spremljevalec. Zaljubljeno boste gledali šele poleti, ko si bosta z ljubljeno osebo vzela'čas za zaslužen
počitek v dvoje.
0
STRELEC
23.nouember-21.december
Sicer vas jeza hitro mine. včasih podaljšate slabo razpoloženje do okolice zaradi velike trme. Zelo dobro presojate, govorite in razlagate pa bolj malo. Najhuje je, ko se odvajate neodvisnosti in svobode, ki jih najbolj ljubite. Zato bo vezanim v novem letu nemalokrat prekipelo in želeli si bodo drugam. V prvi polovici leta bo kritično tudi zaradi pomanjkanja denarja, ko pa se bo lo počasi uredilo, bo prišlo do krize na zdravstvenem podrošju. Predvsem bodo to dolgotrajni prehladi, ki bodo povzročli ludi pogoste glavobole. Na ljubezenskem področju bo lorej začetek leta miren in naveličan, v poletnih mesecih pa bo tudi ljubezni dovolj.
UODNAR
21.ianuar~18.februar
ŠKORPIJON 24.oktober22.november
Vaša nežna in ranljiva narava vas je v življenju zaradi intenzivnosti izražanja čustev že veliko stala. Veliko razmišljate o temnih straneh življenja, kar pa v tem letu ne bo zelo intenzivno, ker je pred vami uspešno in dokaj mirno teto. Velika želja po ugodnem življenju se vam bo uresničila, prve rezultate pa boste čutili že aprila. V drugi polovici leta bo prišlo do manjše denarne krize, ki pa jo boste prebrisano premagali. Veliko preveč in predobro boste jedli in tu bo vzrok vseh vaših zdravstvenih težav. Ker vam ljubezen veliko pomeni, bodo prvi meseci leta nekoliko žalostni poletje pa bo prineslo veliko lepih trenutkov.
KOZOROG
22.december-20.ianuar
Zelo kritični ste do okolice, to pa je le krinka za vašo čustveno preobčutljivost. Radi bi bili močni in priznani, pa vas vedno preganjajo strahovi in neodločnost. Včasih od želje po uspehu postjate fanatični. Delo opravljate neverjetno marljivo in to vam bo prišlo prav skozi vse leto. Marsikdo vam namreč želi škoditi in potrebovali boste močne adute. da se boste izmazali. Zdelo se vam bo, da sploh nimate časa za dopust, kar vas bo pahnilo v zdravstvene težave, povezane z živci. Kljub vsemu boste srečni na čustvenem področju. Imeli boste prav vse, kar si želite.
Po naravi sie zelo šarmantni in prijazni. Zelo težko si pridobite sloves osovražene osebe, saj vam ljudje nili zamerijo ne. Nevarno je le. da v odnosu do najbližjih postanete hladni, kar pa premagujete z izredno inovativnostjo. Brez dela za vas ni življenja, ker v njem najdete svoj notranji mir. Tako bo tudi skozi vse lelo. To se bo dobro poznalo v vaši denarnici, izognili pa se boste tudi kakšni frustraciji, ki jo povzroči brezdelje Radi bi izgubili nekaj kilogramov, po možnosti brez malrarije. To vam bo slabo uspevalo, drugih zdravstvenih težav pa ne boste imeli V ljubezni boste uživali.
		RIBI	i I9.februar-20.marec
	Priznati morate, da ste srečna, razumevajoča in včasih kar malo naivna oseba.		
Včasih ste tako dobri, da se komu zazdite osladni. Možnosti sta dve- ali postanete zjamrani ali pa zelo zabavni in priljubljeni. V tem letu se vam bo zgodilo toliko stvari, da boste komaj sledili toku dogodkov. V glavnem bodo pozitivne, tu in tam kakšen spodrsljaj pa boste povzročili ravno zaradi prevelike zaupljivosti. Z denarjem ne znate najbolje, ker vam je zapravljanje strast. Pogosti prehladi vas bodo izčrpavali skozi vse leto. O ljubezni lahko rečemo le, da je bo veliko, zato boste zadovoljni, le včasih pa tudi ljubosumni.
Gospoda ministra pa nič!
Gospodarsko stanje, da ne rečem sranje, je vse slabše. Nezaposlenost je presegla evropske normative. Tu smo Evropo celo prehiteli. Delavska družina mora s polovičnim, pri sindikatu izračunanim, minimalnim družinskim proračunom preživeti iz meseca v mesec. Družbeni proizvod na zaposlenega <bog ne daj, da se primerja na prebivalca) se lahko primerja z afriškim plemenom ali Indijanci ob Amazonki. Da pri vsem tem nima levjega deleža krivde tudi vlada s svojim birokratskim aparatom, mi nihče ne bo govoril.
Vlada, ki je naredila z zamrznitvijo plač veliko uslugo direktorjem, da se bodo ob še nižjih plačah lahko izgovarjali le nanje, jte ob tem še marsikaterega delavca potisnila na cesto, druge pa še v večjo bedo. Adut, ki ji v tem času trdo tiči v rokah je osamosvojitev in priznanje tujine, ki se približuje.
Vendar se kot navaden delavec sprašujem: Ali je moj kruh ob vsem tem početju in zapravljanju kupa denarja bolj bel, kot je bil izpred enega leta? Žal, ne! Postaja vse bolj črn; sajast, tudi po vsebini. Zato take vlade ne potrebujem. Danes, ko vsi kradejo vsevprek, tudi posrednih »kradljivcev« ne rabim!
Kamorkoli pogledaš, povprašaš, povsod primanjkuje denarja. Nima ga delavec, nima obrtnik niti podjetnik, nimajo ga zdravniki in nimajo ga učitelji niti za kredo. Le v raznoraznih vladah se ga najde za zidovje, potovanja — zasebna in manj zasebna in za stvari, ki bi lahko počakale še desetletja.
Opaziti pa je, da so se tudi v teh časih marsikateri poslovneži še dodatno znašli. Raje bi jim rekel večni goljufi. To jih je naučil prejšnji sistem, v to jih sili današnja vehementna oblast.
Kdo ne tarna nad visokimi da-jatvami ? ^ Kdo je v slovenskem prostoru srečnež, ki mu plačujejo v osmih ali petnajstih dnevih? Na retorična vprašanja ni potrebno odgovarjati (so nas učili). Kako iz te godlje?
Nekako takole! Za nekatere noro, vendar resnično.
(Vse kar bo v nadaljevanju, bi lahko celo patentiral, vendar v Sloveniji še nimamo patentnega urada, obrtniki pa so tako ali tako preračunljivi, da bi mi idejo kvečjemu ukradli preden bi mi jo v naši visoko pravno razviti in disciplinirani državi kdo zakonsko lahko zaščitil.)
Torej, kako?
Vrneš obrt! Ženo, mogoče svojega ožjega sorodnika in sebe prijaviš na zavodu za zaposlovanje. Se ve pod predpostavko, da si v prejšnjem sistemu, ki je bil tako pokvarjen, da si si lahko s pomočjo pridnih rok delavcev ustvaril zajeten devizni račun (povsem logično) v tuji banki. Danes lahko preživljaš te temne dni z obrestmi od deviz. Mirno skrbiš za družino, vzdržuješ svojega štirkolesnega mogotca, stanovanje oz. hišo ter po možnosti vikend in ljubico.
V tem času delaš na črno, saj so vrata delavnic strogo zaprta. V tvojo lastnino se dandanes ne more vplesti nihče, če tudi bi imel željo. Še najmanj kakšen od inšpektorjev, kateri tako ali tako ne ve katerega šefa bi danes poslušal — občinskega ali republiškega.
Ko ti bo denar (ki ga dobiš preko zavoda za zaposlovanje od prispevkov še zaposlenih delavcev — garačev), premalo za tvojo žepnino, odpreš po letu dni novo firmo. Firma ima sicer isto streho, iste stroje in celo iste pridne delavce, vendar kot nova firma. Nova firma, ki ima olajšave zaradi zaposlovanja delavcev, ki so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, bo odvajala manj prispevkov. Novo podjetje je deležno nižjih davčnih dajatev naslednja tri leta.
Čez tri leta pa preizkus ponoviš, kajti z gotovostjo se obnese.
Oblast pa trdi, da ni in ni denarja. Teh naših novih ljubih to-larčkov. So! Kot pravijo (so!), na cesti. Samo pobrati jih je treba.
Sodobni Levstik bi rekel: »Gospoda ministri pa nič!«
Jože CAS Stantetova 6 63320 VELENJE
»Skakalnice v Velenju... (2)«
ZADEVA: POJASNILO TEMELJNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V CELJU - ENOTE V VELENJU K PRISPEVKU V »NAŠEM ČASU ŠT. 48, Z DNE 12. DECEMBRA 1991«, POD RUBRIKO VAŠA PISMA »SKAKALNICE V VELENJU - STA RESNICO PREKRILA LAŽ IN KORUPCIJA?«
Namen prispevka ni polemizirati s piscem prispevka »Skakalnice v Velenju — sta resnico prekrila laž in korupcija?« — Adi-jem Pirtovškom, ki je sicer eden od osmih obdolžencev v tako-imenovani »Skakalniški aferi«, temveč pojasniti razloge zastoja pri tej kazenski zadevi, ki pa nikakor ne vodijo na višjo instanco, kot to namiguje pisec.
Temeljno javno tožilstvo v Celju — Enota v Velenju je dne 27/2-1989 prvič zahtevala preiskavo v tej zadevi, zadnjo — osmo razširitev preiskave pa je tožilstvo v Velenju zahtevalo 8/11-1989. Preiskava je praktično trajala eno leto in so v tem času bili izvedeni vsi dokazi, tako da je v mesecu marcu 1990 sodišče v Celju odredilo za izvedenca Zavod za izvedeniško mnenje v Zagrebu. Do danes, to je 12/12-1991 sodišče v Celju, kjer poteka preiskava, niti tožilstvo v Velenju, ki je zahtevalo preiskavo, še nista prejela mnenja zavoda, saj še ni dokončano. Številne urgence, niti sprotna plačila stroškov niso zalegla, da bi bilo mnenje dokončano. Med številnimi razlogi za nedokonča-nje mnenja pa izvedenci navajajo med drugim bolezen, vojno v sosednji republiki in begunce — sorodnike, ki se nahajajo pri izvedencih. Toliko manj je seveda razumljiva trditev pisca članka, da je v Zagrebu na zavodu informativno izvedel za rezultate, ter da je bilo njegovo poslovanje neoporečno in ni bilo povezano z osebnim okoriščanjem na račun REK-a. Presenetljivo, sodišče, ki je odredilo izvedenca in tožilec, ki naj bi mnenje uporabil pri eventualni obtožnici, čakata na mnenje, obdolženec pa že ve za rezultate mnenja, ki ga uradno sploh še ni, pa čeprav sicer zgolj informativno. Precedens brez primere.
Sled preiskave pa ni bila prekinjena na višji instanci, čeprav je sicer vodila na Višje sodišče, vendar le v primerih, ko so se obdolženci pritoževali zaradi odrejanja pripora in vrnitve potnih listin. Preiskava je šla v tako širino in zoper tiste osumljence, zoper katere so delavci UNZ zbrali potrebne dokaze, da gre za utemeljen sum storitve kaznivih dejanj. Preiskava tudi ni bila prekinjena in je bila praktično končana marca 1990, seveda če izvzamemo nedokončano mnenje.
Upoštevajoč okoliščino, da gre res za najobsežnejši spis v vsej zgodovini območnega sodstva, ki brez obsežne dokumentacije obsega preko 1000 strani, je delno tudi tu razlog tako dolgega izdelovanja mnenja. V končnem pa bo seveda javni tožilec tisti, ki bo po končani preiskavi odstopil od kazenskega pregona ali vložil obtožnico in sodišče tisto, ki bo na podlagi vložene obtožnice spoznalo obdolžence za krive ali ne, nikakor pa ne strokovnjaki Zavoda za izvedenstvo, katerih mnenje je (oziroma bo, saj ga do sedaj uradno državni organi še niso prejeli), le eno od številnih dokazov pri ugotavljanju materialne resnice.
Kje je v tej zadevi najti mesto laži in korupciji, pa ve le pisec članka »Skakalnice v Velenju — sta resnico prekrila laž in korupcija«. na sodišču in tožilstvu — prav gotovo ne.
TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO V CELJU VODJA ENOTE DUŠAN ROŠ
Gospodu Vanetu
Gošniku — v premislek
Gospod Gošnik, ugotavljam, da na takem nivoju, kot ga zasedate v skupščini Slovenije, imate zelo dosti časa, da se tako poglabljate v občinsko problematiko občine Velenje, kar bi človek verjel, če bi ne poznal delo poslancev v republiški skupščini in delo Izvršnega sveta države Slovenije, ki je vse prej kot kaj pohvalnega.
Ko imam v mislih, da se približujemo plači (osebnemu dohod-
ku) okoli 100—300 DEM (večina delavcev) — zato na kratko »riba smrdi pri glavi«.
Zato je moje mnenje takšno, če vi v republiki ne morete izboljšati današnje situacije, tudi ne pričakujemo, da bo na občinskem nivoju boljše. Hudičevo bom premislil, komu bom dal svoj glas na volitvah.
Ivan OJSTERŠEK Šoštanj
Ustava in abortus
Ustava so — »napisana ali nenapisana načela o temeljnih pravicah, svoboščinah in dolžnostih človeka in državljana, o organizaciji in delovanju državne oblasti in oblikovanju njene v pravnih predpisih izražajoče se volje; tudi listina, vsebujoča ta načela . . .« (Leksikon Cankarjeve založbe 1988.)
Ustava je zato osnovni civilizacijski dokument neke družbe, ogledalo njene civiliziranosti in demokratičnosti. Pri razmišljanju o splavu zato ne moremo mimo dveh bistvenih vprašanj. Prvič — ali je splav mogoče šteti za temeljno človeško pravico in drugič, kaj bi to pomenilo za našo družbo, za našo civilizacijo, če bi odgovorili pritrdilno.
Stopnjo civiliziranosti je seveda težko določiti. Zdi pa se, da imamo vsaj en sorazmerno lahko določljiv kriterij in to je odnos skupnosti do življenja. V primitivnih družbah je bilo življenje poceni. Včasih je bilo celo plačilo s katerim so te družbe nagrajevale in podkupovale svoja božanstva. Življenja otrok, deklet in vojnih ujetnikov so bila žrtvovana za dobro letino, za dež, za uspešen bojni pohod, za uspešno gradnjo templjev in tako naprej. Kanibalizem kot ena najbolj preprostih oblik človekovega žrtvovanja je bil poznan očitno že pri neandertalcih, v polpreteklih dobah pa so ga poznali v Afriki, Ameriki in Oceaniji. Semiti starega Orienta so bogovom žrtvovali otroke, ki so jih metali v velike peči. Tako so spričo rimske nevarnosti ravnali še Kartažani.
Značilno za družbe, kjer je bil človek hrana bogovom in ljudem, je da ta pojav večinoma ni postajal redkejši ali manj množičen. Sežiganje vdov v Indiji je postajalo vse bolj pogosto (v letih med 1815 in 1828 so po angleških podatkih v Bengaliji sežgali 8134 žensk). Sežiganje vdov pa je v Indiji opazil že Aleksander Veliki, o njem je pisal tudi grški zgodovinar Strabo. V tem pogledu torej indijska družba v vseh teh stoletjih in tisočletjih ni napravila nobenega napredka. Za kaj takega je vedno potrebna nekaka mišljenjska revolucija, ki jo sprožijo lahko le posamezniki.
To česar ni storil ves indijski podkontinent pa je zmoglo malo semitsko in od vseh sosedov preganjano ljudstvo — Izraelci. Prav znana bibiljska zgodba o očaku Abrahamu in njegovem sinu Izaku govori o opuščanju človeških žrtev.
Ta veliki etični napredek malega semitskega ljudstva je, poleg znanstvenih in filozofskih dosežkov stare Grčije, osnova vse zahodne civilizacije.
Moralni in etični napredek je od židovstva prevzelo krščanstvo. Krščanski srednji vek zato ni temno obdobje. V srednjem veku res ni bilo mišljenjske svobode, ni bilo različnih filozofskih šol, niti tako bogate literature, kiparstva in slikarstva kot v antiki. Po drugi strani pa v srednjem veku ni bila polovica ljudi v mestih sužnjev kot v starih Atenah. Nikogar niso metali levom za hrano, gladiatorji se niso več pobijali za zabavo ljudem in pobeglih sužnjev in upornikov niso več množično križali. Seveda pa so v srednjem veku gorele inkvizicijske grmade na katerih so se-žigali krivoverce in čarovnike. Ponuja se primerjava z Indijo, kjer so grmade gorele vse do konca prejšnjega stoletja.
Razlika je prav v stopnji civiliziranosti obeh družb, v stopnji razvoja etičnih vrednot izraženih v odnosu do življenja. V Indiji je bilo sežiganje vdov običaj, bilo je takorekoč nekaj vsakdanjega" in normalnega, v Evropi pa so sežigali le tiste, ki so bili po takratnih merilih zločinci. Sežiganje vdov je bil sestavni del indijske kulture, sežiganje čarovnic pa ni bil sestavni del evropske kulture ampak njena napaka. Zato je evropska družba to napako kmalu odpravila. Brez Angležev pa bi v Indiji prav gotovo še danes sežigali ženske, ki so imele to smolo, da so njihovi možje umrli
pred njimi. Odnos do življenja je bil torej v Evropi srednjega veka bistveno drugačen kot v Indiji prejšnjega stoletja. Dandanes spreminjamo tudi odnos do živali, ki so sicer še-vedno naša hrana, vendar jim po nepotrebnem ne prizadajamo bolečin in trpljenja.
To pa je le ena plat. Vse bolj vidna pa je tudi tista druga, tista zaradi katere se naša sedanja (slovenska) družba vse bolj bar-barizira. Spomnimo se klanja kokoši, ki ga je pred letom izvajala neka »gledališka« skupina. V procesu civiliziranja so bili tisti gledališčniki značilen primer sodobne barbarizacije. Kokoši sicer koljemo za hrano, vendar je to nekaj, česar večina ljudi ne dela ali ne bi delala z veseljem. Ubijanje, pa čeprav gre za kokoši in za hrano je nujno zlo, o katerem ne govorimo in ga tlačimo iz svoje zavesti. Je torej neke vrste civilizacijski tabu. Brez tabujev in brez neke določene družbene hipokrizije pa civilizacija ni možna. Ko bodo sodobni barba-rizatorji odstranili zadnji tabu, se bomo znašli spet v kameni dobi.
Prav v tem je tudi bistvo razlike med splavom, ki je dovoljen z zakonom (proti temu nima nič nobena politična stranka) in med tem, da splav proglasimo za temeljno pravico in to pravico zapišemo v ustavo. Splav bo ali nekaj, kar se bo sicer dogajalo, vendar ob tem ne bomo ravnodušni in si bomo prizadevali, da bomo to civilizacijsko napako obdržali v mejah, ali pa bomo pravico do splava zapisali v ustavo in ga jemali z vedno manj slabe vesti.
Na koncu se nam bo ubijanje nerojenih otrok zdelo vsakdanje, kot se je Indijcem zdelo vsakdanje zažiganje vdov. Gre za bistveno civilizacijsko razliko, za en sam, toda pomemben korak v smeri etičnega razvoja naše civilizacije ali pa za korak nazaj.
Borut Korun
In človeka mine, da bi
še ustvarjal
Moj problem bi bilo mogoče zabeležiti po zgledu klasične dramaturške zgradbe. Ker pa se mi zadnji čas vse stvari drenjajo prav pri vrhu (imam vsega do grla) in ker je resignacija preveč očitna, tako da že neobvladljivo sili v samo zasnovo, čeprav naj bi se po vseh pravilih pojavila šele proti koncu, opuščam prvotno oblikovno zamisel. Prehajam in medias res:
Jaz, Slavica Pečnik, poklicno učiteljica v osnovni šoli, v glavnini prostega časa preteklih dvajsetih let pa amaterska gledališka igralka (občasno tudi pevka), režiserka in mentorica mladih, sporočam svojim znancem kulturnikom v občini in državi, da za nedoločen čas nehavam javno kulturno delovati.
Odločilni so bili zelo vsakdanji dogodki tistega novembrskega petka. Naj jih naštejem :
—	Otroci iz vrtca si bodo ogledali gledališko predstavo. Na listku s sporočilom staršem piše, naj naslednji dan prinesejo po 75 tolarjev.
—	Uspešno podjetje v našem kraju praznuje 40-letnico obstoja. V kulturnem programu nastopajo z ugledališčenim recitalom tudi mladi člani Gledališča pod kozolcem pod mentorstvom zgoraj in spodaj podpisane. Po programu zabava. Igra priznani ansambel.
—	Na TV Slovenija že ničko-likič vrtijo reklamni spot za najnovejšo kaseto popularnega pevca.
—	Prejmem vabilo, naj se naslednji dan zglasim v kadrovski službi v zvezi z odkupom stanovanja.
—	Pri televizijskem Dnevniku gledamo posnetke iz Vukovarja.
Razmišljanje pred spanjem, analiza dneva, se mi spremeni v jezo. Ugotovim, da človek, ki ponuja otrokom gledališki užitek (verjamem, da je dober), v pol ure zasluži šest do sedem tisočakov. Če je imel tisti dan vsaj še eno predstavo, je pokasiral toliko, kot znaša moja mesečna plača z nadurami vred. Naj z dnevi množim dalje?
Kaže, da gre kaseta, ki jo ponujajo po TV, kot med v prodajo. In cena raste, predvsem njenemu izvajalcu na koncertih. Ko
si pri yrhu, je to treba tudi izkoristiti, saj te bo kmalu izpodrinil drugi. Bojda si nekateri redki z vrha popevkarske estrade upajo za en koncert računati tudi po tisoč, celo do dva tisoč DEM. Zakaj pa ne? Trg je vendar prost! In zgodi se, da jih celo dobi. Zakaj pa ne, če ljudje dajo?! Kdor jim ne privošči, naj se spomni, da so tu še davki. Upam, da je pri njih država vsaj tako hitra, kot je bila prejšnji mesec pri mojih štirinajstih po urniku obveznih nadurah, za katere me je po zakonu obremenila za še dodatnih tisoč tolarjev več kot prejšnji mesec, ko mi nadur še ni bilo potrebno opraviti. Torej sem jih lahko več kot polovico opravila tako rekoč zastonj, da sem z njimi pokrila zvišani davek. Za povrh pa je punca še ledik in fraj. Taki naj plačajo več! In tako uspem s plačo poravnati najemnino stanovanja, vse, kar je z njim v zvezi, in se preživim. Ostane mi (po ceni bencina pred podražitvijo) še ravno toliko, da se vsak dan odpeljem v drugi kraj pomagat svoji mami in po-streč bolni sestri. Za naprej pa ... bo že nekako . . .
Pogodbe za nakup stanovanja seveda ne podpišem; vzrok je jasen. Upam le, da se ne bom nekoč v prihodnosti znašla v vlogi podnajemnice takim, ki se znajo znajti bolje kot jaz. Med nami je namreč veliko mrhovinarjev, nekateri so se izšolali že v prejšnjih obdobjih, drugi so se tega priučili sedaj.
Ker mi ob teh in podobnih mislih pač ni mogoče zaspati, se pomudim še na proslavi tistega dne. Vse skupaj se je začelo že nekoliko prej po ustaljeni navadi. K praznovanju obletnice, na katerega so povabljeni partnerji iz vse države, seveda spada tudi kulturni del (to nujno zlo slovenskih proslav, med katerim si vrli organizatorji ponavadi gredo od-počit k šanku). In ker so tisti, ki v podjetju kaj pomenijo, zaposleni s pomembnejšimi rečmi, zadolžijo za ta del eno od admini-stratork, ki pa sicer s kulturo ni v ožjem sorodstvu. Pa saj je stvar že leta utečena. Pokliče se na šolo (včasih le kakšen dan prej) in se naroči kulturni program npr. takole: »Za ta in ta dan rabimo približno za pol ure programa. Bo šlo?« Seveda gre, saj je šlo še vedno, zakaj ne bi sedaj? In če na drugi strani žice sedi še najprijaznejša tajnica v Sloveniji, a tudi drugače predana kulturnica, je s tem vsa stvar opravljena. Slavica ima pa tako in tako vedno kaj v rokavu in tudi učenci, to je znano, tudi zelo radi nastopajo. Na dogovorjeni dan vse steče kot po maslu: nastopajoči — med njimi tudi trije srednješolci, ki so sredi dopoldneva prispeli iz šol iz Celja — opravijo generalko, še preden pridejo gostje v dvorano. Juhuhu, odpadeta dve uri pouka! Medtem ko navzoče pozdravlja slavnostni govornik, so »ta šolski« že spet disciplinirano na mestih v garderobi. Sliši se, kako napovedovalka zbranim pove, da podjetje in šola že dolga leta zgledno sodelujeta. In program se prične. Sproščenost in prisrčnost sta zopet prisotni. Pa ne da so ti mladi vzljubili ljudsko pesništvo, in to tisto pravo, po Štreklju? To pa ni nič kaj moderno! Kakorkoli že, navzoči zavzeto spremljajo ugledališčeni recital, kar potrdijo z zaključnim aplavzom. Tako. In veselica se lahko prične. Otroke čaka v garderobi oranžada in kdor ima srečo, lahko dobi še sendvič. Glej no, glej, v garderobi se znajde celo glavni iz podjetja. »O, koga imam čast pozdraviti!« reče in stopi k pevki ansambla, ki bo skrbel za nadaljnjo zabavo. Učiteljice in otrok pa še pes ne povoha. Sicer pa, saj se kmalu spet vidimo, ka-li? Vsak čas bo novo ieto in zopet bo zazvonil telefon . . .
Priložnosti za nastope bo še ničkoliko. Občni zbori organizacij in društev letos tudi še niso bili. Pa kakšna občinska proslava, pardon, teh sedaj ni več. Seveda, ko pa ni več praznikov. Pa še bodo, smo si jih že izmislili . . .
Za delo na amaterskem gledališkem področju sem prejela šest republiških priznanj: Linhartove zlate značke za enkratne dosežke (dve za igro in tri za režijo) ter Linhartovo plaketo, najvišje priznanje za dolgoletno mentorsko delo. Do danes tega nisem javno omenjala. Pa saj to niti ni tako pomembno; ali pa tudi je. Bo treba pogledati, koliko leska so od takrat, ko sem jih prejela, že izgubila, a tudi prah bo treba obrisati z njih, in še z Napotni-kove diplome pa še z nekaj dru-
ge pločevine, ki jim dela družbo tam zadaj za posteljo.
Svoj čas sem se skupaj s prijatelji v Gledališču pod kozolcem počutila nadzemsko vzvišeno nad vsemi, ki so kdajkoli v ljubiteljski kulturni dejavnosti prejemali kakršenkoli honorar. Bili smo pravi gledališki zanesenjaki iz kraja pod Goro Oljko, kot so nas radi poimenovali. Imeli smo čast, da smo vstopili v posvečeni hram Talijine umetnosti in v njem dolgo časa ostajamo. Bili smo srečni prijatelji, pa saj smo še. Nepozabne so neštete vaje pa nastopi doma in v tujini. Pa na televiziji smo bili, in to celo trikrat. Priti na slovensko televizijo — brez zvez — ni kar tako! V očeh znancev takrat neverjetno zraseš! In bojda nas letos za sil-vestrovo zopet vabijo. Olala! To je več kot prejeti npr. Zlato masko na zveznem festivalu v Trebi-nju.
Da, to je bilo še tisti svoj čas, ko smo za svoje redno poklicno delo prejemali še pošteno plačilo, s katerim je bilo mogoče čisto dostojno živeti. Jaz sem si celo, kje je že to, dvakrat privoščila skok v tujino. (Doživetja so nepozabna, a žal nisem med tistimi, ki lahko živijo od spominov. Indija, ki jo že leta sanjam, se mi za vselej odmika.) Torej razen prijateljstva za odrom in srečnega občutka po uspeli predstavi (občinstvu moje iskreno spoštovanje) drugega resni&io nismo potrebovali. »To je zaradi vrtnice in časa, ki ste ji ga žrtvovali,« bi rekla lisica iz Malega princa, za katerega si, domišljavka domišljava, domišljam, da ga je Exupery napisal samo meni, ker ga tako samo jaz razumem ...
In nenadoma človek pade iz posvečenih višin na trda tla. Ko pogleda okrog sebe, se mu zazdi, da je ponižan, zasmehovan, opeharjen. Polasti se ga čustvo žalosti in besa hkrati.
V eni od obrazložitev berem: »Za Vaš izjemen svež režijski pristop v predstavi Medved z vrtnico Franeta Puntarja Vam ZGS Slovenija poklanja Zlato Linhartovo značko, ki naj bo priznanje, veselje, zahvala, spodbuda ...« Tega slednjega zdaj po štirih letih žal ne občutim več. Ni mi žal za nazaj. Pa za naprej? »A veš, kako so bili gostje v petek navdušeni! Še celo popoldne so se pogovarjali, kako prisrčni so otroci in da v Šmartnem res znamo, bolje kot drugod. Kaj? A nisi vesel^?« mi pravi ravnateljica, ki je bila med gosti. IN jaz nisem nič več vesela. In povem tisto o predstavi v vrtcu in o kaseti in o stanovanju. Pa pravi drugi: »Potem pa računaj, postavi si ceno, tako kot oni. Saj poznaš pregovor: Človek toliko velja, kot računa.« Poznam, poznam. »Kaj, tudi to ne?« reče tretji- in zamahne z roko, češ Bog te razumi, saj ne veš, kaj bi rada! Četrti pa: »Kaj boš, saj vemo, da ti brez gledališča ne moreš živeti!«
Saj res. Zakaj si ne posavim cene? Ne morem. Ne morem zaradi preteklih dvajsetih let, v katere sem vgradila najboljši, naju-stvarjalnejši del sebe. Ne morem zaradi vseh tistih popoldnevov, ki sem jih z Medvedi, Lisicami, Ježi, Zajci in Čarovniki preživela na vajah v mrzli šolski avli, sebi, njim in snažilkam v zabavo. In zaradi vseh tistih večerov, ki sem jih še ob istih dnevih s prijatelji preživela na škripajočih odrskih deskah v starem kulturnem domu — te smo malo prej sami po-ribali. Ko je bil konec vaj, smo tam okrog polnoči še posedli okrog klavirja, Lija je igrala, jaz sem pa pela svojo Lastovko. Ne morem zaradi vseh noči, ko so se mi sanje prepletale z resničnostjo, ponavljal se mi je režijski problem dneva in — glej čudo — sanjala sem odlično uprizoritveno rešitev, ki seje na naslednjih vajah pokazala za zelo uporabno.
In zaradi Svetlane, ki je po jur-kloštrskem razočaranju na naši šoli doživela ponovno pomlad.
IN spet ne morem zaradi te Medvedje druščine. Zastrupljeni prismuknjenci spet počenjajo isto: iz mesta se pripeljejo iz šole in režirajo pri nas, v svoji bivši šoli, zvečer pa se zberejo na odru Gledališča pod kozolcem. In cirkus gre dalje . . . tudi brez mene .. .
Ne morem zaradi tistega Med-' veda, ki, morda prav danes, brez štipendije in ficka v žepu, torej brez vstopnice, iz najoddaljenej-šega kota na galeriji požira dogajanje na odru mariborske Drame.
(obrni)
14 stran naè čas
SREČNO '92
26. decembra 1991
To je ta moja vrtnica. Mali princ! Hranila jo bom v spominu.
Ampak JAZ se ne grem več. Ker sem utrujena. Tudi in predvsem zaradi naivnosti, sprenevedanja, dvojnih meril in dobičkarstva. Nekateri da so gladovno štrajkali? So že imeli za kaj. Jaz pa ničesar ne prosim, ne zahtevam in ne izsiljujem. Pa tudi preveč rada jem in živim. IN takšno, kot sem, me rabijo moji najbližji.
Zaradi vsega tega, moji dragi gledališki znanci po Sloveniji; da boste vedeli, če me boste na kakšnem republiškem srečanju pogrešali. Pa lepo se imejte in veliko vzpodbud Vam želim.
Ampak naše vrtnice tudi vene-jo, mar ne, Antoine de Saint Exupery?
Slavica Pečnik, Šmartno ob Paki
Pripis: Pravkar gledam na televiziji najnovejše posnetke iz Vukovarja. Ob tej grozi se moj problem izniči. Naj vse skupaj vržem v koš? Zal se ne bo ničesar spremenilo, ne doli in ne tukaj. Zato odpošljem.
Odprto pismo
predsedniku
občine
,V skladu s pooblastilom stanovalcev v Šaleški 2 (Standard) ter posameznikov iz sosednjih stanovanjskih objektov vam pošiljam zahtevek za ureditev vsakodnevnih, zlasti pa v jutranjih urah nemogočih razmer, ko na avtobusni postaji v Velenju vozniki ogrevajo avtobuse in s tem povzročajo neznosen ropot in onesnažujejo zrak z izpušnimi plini. Ker je bil organom skupščine občine podoben zahtevek že vložen pred skoraj tremi leti, oz. sva se o tem problemu pred meseci telefonično pogovarjala tudi midva, se mi resno zastavlja vprašanje, kakšen smisel ima sprejemati razne odloke o varstvu zraka oz. nočnem miru ter v njih sankcionirati kršitelje, če se
teh razmer noče ali ne more razrešiti.
Kot smo bili stanovalci obveščeni, je bil podjetju Izletnik ponujen nočni parking avtobusov na drugi ustreznejši lokaciji (bivši HPH), vendar je menda potrebno tam predhodno urediti ustrezen prometni režim. Zahtevamo, da prav v skladu s toliko deklarirano skrbjo za human življenjski prostor prebivalcev, te probleme skupaj z vsemi zainteresiranimi razrešite v čimkrajšem možnem času. Ta problem, vsekakor ob vašem večjem angažiranju, ni nerešljiv, po našem mnenju pa tudi ne bi terjal posebnih finančnih sredstev. Ali če hočete, vsaj ne takšnih, ki bi bili pomembnejši od zdravja in dobre volje nekaj tisoč stanovalcev, ki se vsako jutro dušijo in prebujajo zaradi tako banalnega vzroka.
Spoštovani predsednik! Brez zamere, vendar smo se stanovalci dogovorili, da se bomo v primeru, če problema zadovoljivo ne razrešite in nas o tem pismeno ne obvestite najkasneje do 15. januarja 1992, ustrezno samoor-ganizirali. Boste pač morali razumeti, da ima vsaka mera potrpljenja svoje meje. Verjemite, da nam je že povsem dovolj običajnega dnevnega smoga in ropota v naši soseski in da takšno dodatno jutranjo porcijo razumemo le še kot indikator nesposobnosti ustreznih služb in posameznikov v njej.
Franko Mažgon
»Skakalnice« v Velenju ...
Dejstvo je, da zoper pisca članka z gornjim naslovom teče kazenski postopek pred Temeljnim sodiščem v Celju, Enote v Celju pod opravilno številko Kpr 133/90, zaradi utemeljenega suma tako imenovanega grabeža in zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. S sklepom preiskovalnega sodnika iz Gelja in po prijavi uprave za notranje zadeve Celje je bila leta 1989 uve-
dena obsežna kazenska preiskava zoper večjo skupino oseb, ki pa niso bile vse zaposlene na Rudniku lignita Velenje. Postopek še vedno teče. Zadeva je zelo obsežna, vsled česar je v izveden-stvo po nalogu preiskovalnega sodnika vključena tudi izvedenska inštitucija iz Zagreba.
Znano je, da sodni mlini me-ljejo počasi, vendar to ni v pristojnosti Rudnika. Morebitno osebno okoriščanje pisca Adija Pirtovška, bivšega skladiščnika, je povezano z kazenskim postopkom, katerega izid pa še ni znan.
Zakaj se pisec počuti kot žrt-veno jagnje, bo najbrž vedel najbolj sam. Po njegovem članku sodeč Pirtovšek mnogokaj ve pa ne pove, ampak le natolcuje, ter išče »resnico« preko časopisa, čeprav za take stvari obstajajo pristojni organi pregona in sodstva.
Po mnenju Rudnika lignita Velenje bi si pisec lahko olajšal vest tako, da bi se javil pristojnim državnim organom pregona in se tam izpovedal, ne pa da ne-argumentirano in tendenciozno kaže s prstom na drugega. Počakati je pač potrebno na tako zva-no sodbo, do takrat pa je človek lahko le utemeljeno osumljen, kar pa še ni rečeno, da je popolnoma nedolžen.
Res je tudi, da je piscu prenehalo delovno razmerje na rudniku, vendar na način in po postopku, ki je bil povsem zakonit tako, da je končno sodbo izreklo Republiško sodišče združenega dela RS v Ljubljani. Zoper vse faze disciplinskega postopka od disciplinske komisije v podjetju do sodišča združenega dela v Celju ter do republiškega sodišča, je pisec članka lahko izkoristil vse svoje pravice do pritožbe.
Kazenska preiskava zoper pisca in ostale osebe, ki je še vedno v teku in morebitni nadaljnji kazenski postopek pa je v pristojnosti organov javnega pregona in nanj Rudnik lignita Velenje kot tak ne more vplivati, ker tečejo zadeve po uradni dolžnosti.
Rudnik lignita Velenje
VENDARLE PRILOŽNOSTNI POŠTNI ŽIG
Na pobudo RLV bodo lahko zbiralci 27. decembra na dan 100-letnice prve vožnje vlaka na progi Celje—Velenje dobili na pošti Velenje priložnostni žig.
Pizzerija CIGLER
Trg bratov Mravljakov, Šoštanj
Telefon: 063/882-266
Vabimo vas, da tudi v novem letu ostanete naši prijatelji in nas večkrat obiščete.
Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike!
FRIZERSKI SALON »ZORA«
IN BISTRO ŽIVKOVIČ
Cesta V/7, Velenje, telefon: 856-115
Vsem občanom Velenja in okolice ter cenjenim strankam želimo vesele božične praznike in uspešno novo leto!
Priporočamo se za nadaljnje zaupanje in obisk.
Zveza Svobodnih Sindikatov w Slovenije
OBMOČNA ORGANIZACIJA
VELENJE
Članom svobodnih sindikatov na območju in njihovim najbližjim želimo prijetno preživljanje decembrskih praznikov ter mirno, zdravo in srečno novo leto 1992!
Koroška 7 b, Velenje, telefon: 856-824
•	pooblaščen servis
•	prodaja nadomestnih delov
•	prodaja vozil
•	audi bar
Vsem svojim cenjenim strankam in občanom Velenja želimo prijetne božične praznike ter srečno in mirno novo leto!
tyAS CAS
OTOU SUHA
NAS ČAS
ZNACILN MORSKE VODE
AMERISM
macEseh
NORV Pi -SMÜ]\cA A WER
QBLOSA
TotJzMOk
CASTIli^lv STAREC
NATR1T

NAS CAS
CIRIL , Kqsmac
sf.. ME-ŠU K0N7EMIK
SPISEK
Cfc.Nl
SREtSNO 24VZHAÄ-
N]E i ESTÀ
KAREL ! KLAN tW Kl
MEDALJA
RAIMERJE
VODNI
■■'rt.:iec
Zip
SUUARUA fobiLCA
f ISATEL3 I AVČAR
NADA
SEMŠEK
NEM-I6RM; KA DA60VER
KAOI s,LAS
AVToR KJKWÄ
R Mod
NAÒROB-NOST
REKA V Ul«
fcm&OLa
STÜ.O1C0V-N/M. zA LA-TiM-
«ÒirJo
RISATELA 3IRA-S0/
VRSTA MVA
GL. MESTO ■30»M NOE
VKOPALE
UKRJOMSId DUßW PlES
NAPIS N/\ HRÖTU50VW KRUü
NEHO■
KA PALAČA
POSOßNOST
SR.TiLK. ISRAUCA PAPAS
VD7SWW-T>7A H TW-UE5tTl£T-Wl SjO/JVl I
KANÄtekA VROVINCA
FR ISRALW MA&ALL1
faREfaDß ž VAN
KÜDI
okota
podkožna MAŠC05A
TBC v NARAVI
PREfctvA LEC QToUA
NiK.0 SAMMIK
fmroK. GAHSKA
Sl.MIMISitft (IZIDOR)
lantan
MAKtìv ICOLO
JuzmcAM-I&WicA
bRuxi^Aß-DEUN.GoMl It CR EM OME
MIO OR OBLAK
OSKAR MEjèAL
An vesoL| RftlC&TA
itJAcAj,
Morala
PRiTOK VISUS VIA tot] SltEM
U RASTEK
PRLKASEK m NOGsO-
METLKtpuU
Čtšito
tAól
karl bE&aiAK
AH75U -VeÉbtoU
jEZfcROV
etiopi:
n a] bolsa tewisaòi-cAs\ierA iHiSNIKA)
lO^OE.
KRftLj
fRAMCt AH&M
EDO MURTIČ
fioS. ÌHE.
3EI11L ČRNCEV BfWU
VRSTA KACINE
•SPAMtC.
DOMAČE MOi.WE
IT. RISATELO
flUEKQZE'
7AKOS H0Č
NIKA
102ÄK. Z RDEÒMI L,ASv\l
Ti NE VE UVONÌft
hlQSEUJ
IVAN
IZDELOVALEC T AMI NA
NAELEK TREU SNÖ VMIDELEC
05EBMI ZA IMEL«.
GESKA PRITRtHb NICA
Ì0T) SLoV ? ISATEL) S\IETIN/\
LAR.'Ì ONSAGiEP,
MAS ČAS
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA TISKARNA
Rešitve nagradne križanke pošljite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA TISKARNA, do 13. 1. 1992.
Podjetje Tiskarna
tzzreoan Domo 3 nagrajence, iisk podjetje IISKAKiNA pa podarja naslednje nagrade:
L nagrada: 200 dvobarvnih vizitk, 2. nagrada: 100 enobarvnih vizitk, 3. nagrada: 100 enobarvnih vizitk,
Imena nagrajencev bomo objavili v Našem času v četrtek, 16. .januarja 1992.
26. decembra 1991
PRAZNIČNI KAŽIPOT
naè čas stran 15
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
# AVTO CEI-JE
p.o.
□®Q S® s vcšDcmB
K nakupu avtomobila vas vabi PRODAJNI SALON!
V	PRODAJALNI AVTO CELJE imamo veliko izbiro vseh rezervnih delov za vozila ZASTAVA, RENAULT 4, WARTBURG in GOLF.
Tudi za vse, ki želijo avto še dodatno opremiti, smo dobro poskrbeli. Za varnejšo vožnjo v zimskih razmerah pa lahko izberete vso zimsko opremo.
V	mesecu decembru vam v naši prodajalni v Velenju nudimo 5% NOVOLETNI POPUST in prodajo na 3 čeke!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
REZERVNI DEU-AVTOMOBII 1 SERVIS!
et»o
;rvniC
•AVTO CIELJIE
ORBIS) EDINA TOVRSTNA PRODAJALNA V SLOVENIJI

5>o

nova prodajalna
na Foitovi 6 v Velenju, je bogato založena z lovsko opremo in lovskim orožjem. Vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18.30, ob sobotah pa od 9. do 12. ure lahko v Orbisu izberete :

0 kalibre kranjskih lovskih karabink, italijanskih bockaric, samokresov, lokostrelov ter vrsto strelnega in plinskega orožja
•	kovčke in torbe za puške
#	vse vrste nabojev
9 Murine lovske obleke, lovske puloverje Rašica % lovske plašče iz lodna 9 lovske nože Tanto znane ameriške firme GOLD STEAL, kuhinjske noie s stojali jirme CONDOR
•	strelne daljnoglede firme SVAROVSKi in KAHLES, dvoglede firme SVAROVSKI
•	jermene za puške, ovratnice ter povodce za pse
•	spalne vreče ter še vrsta opreme za lovce
Telefon: 063/852-780
POSEBNA UGODNOST — PRODAJA NA OBROKE!
BOŽIČNA IN NOVOLETNA PRAZNOVANJA NA DOBRNI
Svečano okrašena Dobrna vam bo pričarala praznično vzdušje ;
—	božični sejem, čajanke, gala ples, koncerti
—	domače koline v gostilni Triglav, kulinarične specialitete v vseh restavracijah
—	Štefanovo z ljudskimi običaji
—	kopanja, masaže, nočno kopanje
—	sprehodi	, \
—	DOBRODELNI KONCERT — vesela Silvestrovanja (razprodano)
—	novoletni ples
—	veselje za najmlajše
—	dne 27. 12. 1991 NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT ZA DUBROVNIK - gostja večera TEREZA KESOVIJA in skupina RITMO LOKO
—	1. 1. 1992 NOVOLETNI PLESI
HOTEL DOBRNA - igra ansambel VENUS IN DUO MAJA RESTA VRAČI J A ZDRA VILIŠKI DOM - igra ansambel BAROMETER
Z veseljem vas bomo obveščali o vseh podrobnostih na telefonskih številkah (063) 778-000, 778-023
PRISRČNO DOBRODOŠLI NA DOBRNI
-'-V i «Hi
1 " T ""ij """"^ i iW| Ju iüMI||i" iiimiHi" IT"|lii Iffl
SREČNO 92 ******** SREČNO 92 ******** SREČNO 92 **** SREČNO 92 ******** SREČNO 92 ****
/O	ljubljanska banka
Skupni znak uspešnega	Splošna banka Velenje d.d.
denarnega poslovanja	Velenje
BLAGAJNIŠKI ZAPIS ZA INVESTITORJA, KI ZNA
Želite ohraniti realno vrednost svojih sredstev?
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., Velenje vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so nominirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti.
Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mera je fiksna in znaša 8 % letno.
Če postanete lastnik blagajniškega zapisa LB Splošne banke Velenje d.d. lahko le-tega:
—	uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite,
—	podarite, prodate ali zastavite,
—	hranite do njegove zapadlosti in ga nato vnovčite v naši banki,
—	zastavite pri naši banki za pridobitev kratkoročnega kredita,
—	predčasno, t. j. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom,
—	predčasno prodate preko borznega posrednika na borzi.
Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v SLUŽBI SREDSTEV, LIKVIDNOSTI IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV, Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah RUDARSKA, ŠOŠTANJ in MOZIRJE
VSEM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1992
Želimo vam vesel BOŽIČ,
srečno in uspešno NOVO LETO 1992, vsem voznikom pa srečno vožnjo!
Četrtek | petek | sobota
26. december I 27. december I 28. december
nedelja «ponedeljek! torek 29. december I 30. december ■ 31. december
TV si
1 HTV SLOVENIJA 1 «TV SLOVENIJA 1 ■TV SI
1 HTV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA t
9.00 Počitniški program — spored za otroke. 11.00 Mozaik. Šolska televizija, ponovitev. 11.00 Od Newtonove do Einsteinove mehanike: Načela Einsteinove mehanike, 5/8. 11.30 Nekoč je bilo ... življenje: Mišica in maščoba. 12.00 Mozaik, ponovitev. Kako se premikajo lutke? 12.35 S. Moore: Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka (1/6). 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Kelih, I.: Naj gre ta kelih mimo mene ..., ponovitev. 13.55 The little princes, ameriški film. Sova, ponovitev. Mojzes, 2. in zadnji del ameriškega filma. 16.50 Poročila. 16.55 Boj za obstanek: Pasavec — pujsek. Siromakov, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 17.25 Četrtek ob 17.30 18.25 Telovadka, francoska nadaljevanka (8/10). 18.55 Zlati prah: Komu se lepše sanja, ljudska pravljica. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 M. Laurence: Po kateri poti domov?, angleška nadaljevanka (2/3). 20.50 Tednik. 21.50 Dnevnik 3. 22.20 Poslovna borza. 22.35 Sova: Taksi, ameriška nanizanka, 10./12; Šeherazada, francosko-nemška-itali-janska nadaljevanka, 1/4.
TV SLOVENIJA 2
17.10 Euroritem, 22. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.05 Ljubljana: Slovenski športnik '91, prenos. 21.00 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (3/5). 21.30 Mali koncert: Nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani; Primož Brati-na, klavir. 21.40 Večerni gost: dr. Peter Russell. 22.25 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike; Matej Bor: Ples smeti, predstava MG Ljubljana. 0.15 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci, serija. 9.30 Dimni kanarček na dnu morja. 11.00 Annie, filmski muzikal, 1982 (Ail-len Quinn, Albert Finney). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nattyno pustolovsko potovanje, ameriški film, 1985 (Meredith Salenger, John Cusack). 14.45 Tedaj. 14.50 Risanke. 15 10 Srečni brine, risanka. 15.40 Potovanje v prasvet, risanka. 17.00 Deklica iz mesta, serija. 18.00 Čas vsliki. 18.05 Šport. 18.30 Doktor in ljuba živina, serija. 19.10 Nocoj. 19.30 Čas v sliki, 19.05 Šport. 20.15 Tiha dolina v Indiji. 21.05 Pet dni do polnoči, ameriški film, 1987 (Robert de Niro, Charles Grodin). 23.05 Čas teme, angleški film, 1989 (Derek de Lint, Kim Thomson). 0.55 Čas v sliki. 1.00 Mož nastavlja past, angleški kriminalni film, 1974 (James Coburn, Lee Grant). 2.25 Poročila (teletekst).
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Trije Božički, ameriški film, 1979 (Fred Astaire). 10.40 Kratki filmi, avstrijska filmska komedija. 11.00 Nemške pravljice. 12.05 Brucner: Simfonija št. 9. 13.10 Tisoč mojstrovin. 13.15 Leksikon umetnikov. 13.25 V 80 dneh okoli sveta (ponov.). 14.15 Osvojitev notranje Amerike: Prizori iz španske mistike. 15.00 Štiri ženske in en umor, angleški kriminalni film, 1963 (Margaret Rutheford). 16.30 Dragocene orgle. 16.45 Razgled: Kultura v samostanih. 17.30 Družina Leit-ner, čb serija. 18.00 Pustolovci, serija. 18.55 Studio lota. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Božič pri petih tv družinah 21.05 Zvezdniki v cirkuški maneži. 22.30 Čas v sliki. 22.55 Šport. 23.05 V 80 dneh okoli sveta, serija. 23.55 Ameriški mormonski pevski zbor na Dunaju. 0.55 Alfred Hitchcock, predstavlja kriminalke. 1.20 Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Misisipi. 6 55 Bingo 7.20 Ollies, Thundercats. 8.15 Charlie Brown, risani. 9.30 Sosedje. 10.00 Hitra kolesa, drugi del, 1987, 11.35 Kolo sreče. 12.15 Thundercats, risana serija 12 45 Srečno pot, Charlie Brown, risani. 1980. 14.05 Django. vestern, 1967 (Te-rence Hill, Bud Spencer). 15.40 Veselje na snegu. 16.40 Winnetou II, vestern, 1964 (Pierre Brice, Lex Barker) 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija (Hans-Hermann Gockel). 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Star Trek IV. znanstveno-fantastični, 1986 (William Shatner, Leonard Nimoy). 22.25 Poročila. 22.35 Spiegel TV: Primer Romy Schneider. 23.40 Priča obtožbe, kriminalka
RTL PLUS
6.45 Božični klub 8.00 Yogi 9 15 Mi smo, štirje mušketirji, komedija, 1973 11.05 Gizdarska hiša na Tirolskem, komedija, 1955 (Albert Hehn) 12 35 Vedno, ko vzame tabletko 13 00 Šerif v New Yorku 14 35 Teta Trude iz Buxtehude, komedi|a, 1971 (Rudi Carell) 16.05 Bosonog v Afriki, komedija. 1977 (Bud Spencer). 17.45 Glasba 17.55 Twin Peaks, serija 18 45 Poročila. 19.10 Narodna glasba 20.15 Mini Playback Show 21.15 James Bond Goldfinger, agentski, 1964 (Sean Con nery. Gert Frobe) 23 05 Ura podgan grozljivka, 1988 (Paul Coufos) 0 30 Močni tok, kriminalka 1981 (Richard Chamberlain)
9.00 Počitniški program, spored za otroke: Velika mala deela, kanadski film. 12.00 M. Laurence: Po kateri poti domov, ameriška nadaljevanka (1/3). 12.50 Eruroritem, 22. oddaja. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Kelih, II.: Kelih zveličanja. 13.50 Big Trees, ameriški film. 15.20 Sova, ponovitev; Taksi, ameriška nanizanka, 10/12; Šeherezada, frane, nem. ital. nadaljevanka, 1/4. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. Tednik. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 18.55 Zlati prah: O kraljični, ki si je sama zaslužila kruh, ljudska pravljica. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Dokumentarna oddaja. 21.15 S. Moore: Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka (4/6). 22.05 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Pri Huxtablovih, 22. epizoda ameriške nanizanke; Svet prihodnosti, ameriški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 3. oddaja ameriškega varietejskega programa.
TV SLOVENIJA 2
17.10 Euroritem, ponovitev 22. oddaje. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija. Studio Maribor: Tele M. 19.00 Prišel čas je okrog Božiča. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 G. Verdi: Traviata, opera, prenos iz SNG Maribor. 23.00 Yutel.
HTV I
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški programi. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila 16.40 TV koledar. Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk-show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Rojstvo Evrope, 1. del: Plimovanje ledu. 10.25 Tedaj. 10.30 Trije možje v snegu, čb avstrijski film, 1955. 12.05 Risanke. 12.15 China town: Kitajci v New Yorku. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Stekleni copatek. ameriški filmski muzikal, 1954 (Leslie Caron, Michael Wil-ding). 14.40 Avstrijske dragocenosti: Jaslice. 14,45 Mladi glasbeniki v studiu, 15.00 Otroški spored 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am. dam, des Igra z zrcalcem. 15.55 Zimske igre. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Delica iz mesta, serija 18.00 Čas v sliki. 1.05 Mi 18.30 Doktor in ljuba živina, serija. 19.20 Nocoj. 19 22 Znanje, 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stari, serijska kriminalka. 21.15 Ugledni kuharji. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Mož na jedilnem listu, ameriška filmska komedija, 1987 (John Milkovich. Ann Magnuson). 23.10 Večerni šport. 21.50 Lovski pogon, francoska kriminalka, 1972 (Jean-Louis Trintignant, Lea Massari). 1.50 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
13.15 Leksikon umetnikov. 13.20 Tedaj. 13.25 V 80 dneh okoli sveta, serija (ponovitev). 14.15 Razgledi: Neznana Madžarska. 15.00 Umor v treh dejanjih, ameriški kriminalni film, 1986 (Peter Ustinov, Tony Curtis). 16.30 Dragocene orgle. 16.45 Marlene Dietrich, portret velike filmske igralke (roj. 27. dee. 1901). 17.30 Družina Leitner, čb serija. 18.00 Pustolovci. 18.25 Nocoj. 18.30 Milijonsko kolo 18.55 Tedaj 19.00 Lokalne novice. 19.30 Sinji angel, čb film, 1930 (Marlene Dietrich, Emil Jannings). 21.15 Pregled dogodkov v letu 1991. 22.15 Čas v sliki 22.30 V 80 dneh okoli sveta, serija. 23.20 Klasiki animacije: Tex Avery. 0.20 Rakov povratnik, ameriški film, 1969 (film je posnet po romanu Henryja Millerja) 1.50 Portret ameriškega pisatelja Henryja Millerja. 2.40 Leteči cirkus Monty Phyton, angleška zabavna serija,
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro 8 30 Poročila. 8.35 Srečno pot, Charli Brown, risani. 9.50 Teleshop. 10.05 Django. ponovitev vestema 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino. Bolnišnica. Sosedje 15.35 Teieshop 15.50 High Chaparral. 16.40 Veselje na snegu. 17.45 Addamsovi. serija. 18 15 Bingo. 18.45 Dober večer Nemčija 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Štirje za Ave Mario, vestern, 1968 (Te-rence Hill, Bud Spencer) 22 20 Poročila. 22.25 Damien. Omen II, grozljivka, ' 1978 (William Holden. Lee Grant). 0.20 Tracy Lords Show, erotična revija. 1988.
6.45 Božični klub. 8.00 Božični klub 9 15 Risanka 9.30 Teta Trude iz Buxtehude. ponovitev komedije 1100 Gospodarica Salzerhofa, domovinski. 1952. 12.35 Vedno, ko vzame tabletko 13 00 Šerif iz New Yorka. 14.15 Farit za milijon dolarjev, zabavni. 1987 (Gary Coleman). 15 55 Dvojno življenje Walterja Mittyja. 17.45 Glasba 17 55 Twin Peaks. 18.45 Poročila. 19 20 'A-team 20 15 Ko moj dragi komedija. 1971 (Roy Black, Uschi Glas) 21 40 Posebna oddaja 22.00 Tutti Fruiti 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač, seksi komedija, 1974 0 35 Hlačke na poti erotični
9.50 Mozaik, ponovitev. 9.50 Angleščina — Follow me, 31. lekcija. 10.15 Radovedni Taček: Voda. 10.30 Pravljice iz mavrice: Luna gre na pot. 10.50 Alf, 57. epizoda ameriške nanizanke. 11.15 Klub Klobuk. 12.25 Večerni gost: dr. Peter Russell. 13.15 Forum. 13.30 Dnevnik 1. 14.10 Kelih. III.: Daritev bodi ti življenje. 14.25 Dvorjenje Edijevega očeta, ameriški film. 16.20 Sova. ponovitev; Pri Huxtablovih, 22. epizoda, ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Poročila. 17.05 Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film. 18.40 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (3/5). 19.05 Zlati prah: O sreči in nesreči, ljudska pravljica. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Ona in on. 21.35 Novoletni koncert iz Portoroža. 22.35 Dnevnik 3. 23.10 Sova: Murphy Brown, 4. epizoda ameriške nanizanke Šeherezada, fran. -nem.-ital. nadaljevanka, 2/4; Rosie: Zgodba Rosemary Clooney, ameriški film.
TV SLOVENIJA 2
17.45 Videoagenda. 18.30 Tele ski '90: pripravimo se na smučanje, 13., zadnja oddaja. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik Beograd. 20.15 Filmske uspešnice: Red Sonia, ameriški film. 21.40 Včeraj za jutri — novo leto 1946.
HTV 1
8.15 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser »M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila. 17.30 Teden. 18.45 TV razstava. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Interview tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota. 23.00 Zabavnoglas-bena oddaja. 23.45 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Rojstvo Evrope, 2. del: Rude v Alpah. 10.25 Tedaj. 10.30 Mesečnica, ameriška filmska komedija, 1987 (Cher. Nicolas Cage). 12.10 Popaj, risanka. 12.15 Burleska, čb. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Pestunja za očeta, nemška filmska komedija, 1957. 15.00 Risanke 15.25 Tedaj. 15.30 Trivial Pusuit. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17,10 Deklica iz mesta, serija. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Doktor in ljuba živina. 19.15 Nocoj. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dinastija Strauss. 22.00 Vroče strani. 22.10 Zlata dekleta, serija. 22.35 Četrti protokol, angleški film, 1978 (Michael Caine, Joanna Cassidy). 0.30 Čas v sliki. 0.35 Nevarnost z zamudo, francoski kriminalni film, 1984 (Christopher Malavoy, Anemone). 2.10 Poročila (teletekst).
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama. 13.15 Leksikon umetnikov. 13.20 Tedaj. 13.25 V 80 dneh okoli sveta. 14.15 Razgledi: Štajerska. 15.00 Šopek voščenega cvetja, angleška kriminalka, 1963 (Margaret Rutheford): 16.15 Walther von der Vogelweide, srednjeveški pesnik. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Pustolovci. 18.25 Nocoj. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20 15 Radio osvaja svet. ameriški film, 1987. 21.40 Trailer, oddaja za prijatelje filmov. 22.10 Čas v sliki. 22 15 Čas na ražnju. 22.20 Večerni šport. 22.35 V 80 dneh okoli sveta. 23.25 Leto dni pop glasbe
SATELITSKA TV
SAT 1
8.25 Spiegel TV, ponovitev. 9.30 Gospodarski magazin. 10.00 Štirje za Ave Mario, ponovitev filma. 12 05 Kolo sreče. 12.45 Bingo 13.20 Tenis. Hopman Cup, povzetek, 14.10 Dva nora zapornika, komedija, 1978. 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 1640 Mancusi. FBI, serija. 17.50 Addamsovi 18.15 Bingo. 18 50 Kvadriga. 19 20 Kolo sreče. 20.15 Pes iz Blackwoodskega gradu, kriminalka po Wallaceu, 1967 (Heinz Drache, Karin Baal) 21.50 Poročila. 22.05 Profesionalci. 23.00 Gola Kar men, erotični, 1984. 0 30 Tracy Lord Show, ponovitev erotičnega sporeda. 2 05 Gola Karmen, pon
RTL PLUS
8.00 Za otroke 9.20 Klack 10.05 Tom in Jerry Kids 10.30 Turbo Teen 11.00 Universum, Zmajeva dežela. Rude Dog. 12.35 He man 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers 13.55 Ragazzi 14 25 Šerif Lobo, kriminalistična parodija, 1979, 39 nadaljevanj (Claude Akins) 15 15 BJ in medved. 16.10 Daktari 17.00 Cena je vroča 1745 Glasba. 17.55 Twin Peaks 18.45 Poročila 19 15 Bunte. 19 45 Potovalni magazin 20 15 Norije ob Zellskem jeze ru. komedija. 1963 (Adrian Hoven, Ha rald Juhnke) 21 50 Dall-As posebna oddaja 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnienih hlač II, seksi komedija, 1976 0 30 Seks 7a vsako ceno, softseksi.
8.05 Otroška matineja. 8.05 Živ žav. 9.50 Telovadka, francoska nadaljevanka (8/10). 9.35 Glasba skozi čas, koprodukcija (8/16). 10.35 Garfield in prijatelji. 11.05 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice. 11.35 Obzorja duha. 11.55 Video strani. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Dnevnik 1. 12.40 Video strani. 13.00 Prisluhnimo tišini. 13 40 Komu gori pod nogami, ponovitev. 14.40 K. Eidam: Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka, 6/8. 15.30 Sova, ponovitev; Murphy Brown, 4. epizoda ameriške nanizanke; Šeherezada, francosko-nemška italijanska nadaljevanka, 2/4. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Poročila. 17.05 Here Comes the groom, ameriški film (čb). 18.50 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.15 TV okno. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Stanislava Bergoč: Vmesni čas, TV drama. 21.30 Božično novoletni 3 x 3. 22.50 Dnevnik 3. 23.20 Video strani. 23.25 Sova: Razrednik, ameriška nanizanka, 6/22; Šeherezada, francosko nemška italijanska nad. 3/4.
EEEmana
18.30—19.30 Oberstdorf, novoletna skakalna turneja, prenos. 15.00 — 15.30 Športno popoldne. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Svet narave: Ma-skirane opice, angleška poljudnoznanstvena serija. 20.50 Izbor filmov Jac-quesa Tatija: Playtime, francoski film. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znan. popularna serija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Sajonara, ameriški film, 1957 (Marion Brando, Miiko Taka) 11.25 Tedaj. 11.30 Pregled dogodkov 1991. 12.30 Tednik. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pustolovci. 13.35 Čudovita škatla, angleški film, 1954 (Robert Donat, Maria Schell) 15.20 Popaj. risanka. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Akcija Octopus, kviz. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Dekiica iz mesta. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 X-large: Skupina EAV. 18.30 Dinozavri, 2. del: Zgodba o kosteh. 19.15 Žrebanje lota. 19.20 Nocoj 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Marcel Prawy praznuje 80. rojstni dan. 21.45 Vizije. 21.50 Šeherezada, francoski film. 1989 (Caterine Jones, Gerard Jugnot). 0.40 Alfred Hitchcock predstavlja kriminalko
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kulturni tednik. 9.30 Življenje brez ograje: Horvath. 11.00 Dirigent Claudio Abbado v Berlinu. 12.00 Ma-hler: Simfonija št. 1. 12.55 Leksikon umetnikov. 13.00 Tuja domovina, oddaja v več jezikih. 13.30 Športno popoldne. 1645 Družina Leitner, čb. 17.15 Klub senjorjev. 18.00 Pustolovci. 18.30 Podoba Avstrije. 18.55 Kristjan v času. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Ostro in pobožno. 20.15 Kraj zločina, krminalka. 21.50 Čas v sliki. 21.55 Šport.22.00 Skrivnost Twin Peaks, kriminalna serija. 22.45 Lokalni junak, angleška komedija, 1962 (Burt Lancaster). 0.30 Kakor grom in strela, ameriški akcijski film, 1977 (David Car-radine, Kate Jackson). 2.00 Poročila (teletekst).
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dino. Ollies. 8.20 Sov z živalmi 8.45 Thundercats. 9.10 Drops1 9.35 Zapp. 1000 Potrošniški magazin. 10.40 Pes iz Blackwoodskega gradu, ponovitev kriminalke.12.10 Bingo 12 40 Tenis, Hopman Cup. 13.35 Vi-deoteka. 14,00 Črni žrebec, ameriški film, 1979. 16.00 Gaia na ledu. 17 05 Winnetou II. vestern, 1965 (Pierre Brice, Lex Barker) 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče 20.05 Vreme. 20.15 Ženske so bile njegov hobby, satira, 1984 (Burt Reynolds, Kim Basinger). 22 10 Poročila. 22.15 Pogovor v stolpu. 23.30 Poročila 23.40 Jezero iznakaženih trupel, kriminalka, 1974 (Christopher Lee, John Finch).
RTL PLUS
7 15 Scooby Doo, David. 9 10 Tarzan, opičji človek, pustolovski, 1931 (Johnny Weissmüller). 11.00 Dediščina, domovinski, 1955 (Armin Dahlen) 12.35 Vedno, ko vzame tabletko. 13 00 Moj oče zunajzemljan, Munsterjevi. Ultra-man. 14 20 Adam 12 14.40Biblijski kviz. 15 10 Kavarna Orientai, komedija, 1961 (Eike Sommer). 16.45 Petrova glasbena revi|a 17 55 Twin Peaks 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz 20.15 Kojak Zarota, kriminalka, 1990 (Tel!y Savalas) 2155 Prime Time 22 15 Princ teme, grozljivka, 1987 (Donald Pleasance, Lisa Blunt) 23 55 Playboy Late Night Show 0 45 Kanal 4, kabaret 155 Pariz intimno 2 20 Hondo, vestern, 1968 3 35 Pirat, glasbeni 1948
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Počitniški program, spored za otroke. Scamarouche, ameriški film. 12.00 S korakom v dvoje. 12.30 Utrip; Zrcalo tedna; TV mernik. 13.15 Video strani. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Bonnie Scotland, ameriška burleska (čb). 15.00 Obzorja duha, ponovitev. 15.20 Sova, ponovitev; Razrednik, ameriška nanizanka, 6/22; Šeherezada, francosko-nemško-italijan-ska nadaljevanka, 3/4. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev; Zdravo. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Jelka. 18.45 Zlati prah: Mož in žena, ljudska pravljica. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Osmi dan: Inventura 91. 21.20 Balet A-DEUS. 22.00 Dnevnik 3. 22.30 Video strani. 22.35 Sova: V območju somraka; 14. epizoda ameriške nanizanke; Šeherezada, frane.,-nem.-ital. nadaljevanka, 4/4. 23.50 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
17 30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Žarišče. 20.30 Za horoskopom, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 21.30 Sedma steza. 22.00 Za-bavnoglasbena oddaja. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar, Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Rojstvo Evrope. 3. del: Trgovci in osvajalci. 10.25 Tedaj. 10.30 Radio osvaja svet, ameriški film, 1987. 11.55 Palček, čb izrezanka. 12.05 Kraljestvo narave. 12.15 Charles, kraljestvo za prestol, dokumentarni film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Phar Lap — legenda Avstralije, avstralski film, 1983. 14.55 Tedaj. 15 00 Otroški spored. 15.05 Garfield in prijatelji, risanka. 15.30 Am, dam, des: Igre s papirjem 15.55 Zimske igre. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Deklica iz mesta, serija. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Doktor in ljuba živina. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Krokodilovo maščevanje, avstralski film. 22.00 Pogledi od strani. 22.10 Peter Strohm, kriminalka. 23.00 Mladi strelci, ameriški western, 1988. 0.40 Alfred Hitchcock predstavlja kriminalko Nočni klici. 1.05 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama. 13.15 Leksikon umetnikov. 13.20 Tedaj.. 13.25 V 80 dneh okoli sveta. 14.15 Razgled: Dunajska četrt okoli stolnice. 15.00 Umor z razdeljenimi vlogami, ameriški kriminalni film, 1985 (Peter Ustinov, Jean Stapleton). 16.30 Čudesa živalskega sveta. 17.00 Lipova cesta. 17.30 Družina Leitner, čb serija. 18.00 Pustolovci. 18.30 Srčece (Rudi Carrell). 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Dinastija Strauss. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 V 80 dneh okoli sveta, zadnji del. 23.20 Moliere, . in zadnji del francoskega filma. 1 30
Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 6.25 Potrošniški magazin, pon. 6.50 Sosedje. 7.15 Črni žrebec. ponovitev filma. 9 10 Kolo sreče. 9.55 Teleshop. 10.10 Tenis, Hopman Cup. prenos. 15.45 Sosedje. Thundercats. 16.45 Loterija, serija 1740 Poročila. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20 15 Traper John M.D., serija. 21.00 Poročila. 21.15 Nemški mojster, avstrijski film. 1955 (Romy Schneider, Hans Moser, Magda Schneider). 23.10 Magazin. 23.55 Poročila. 0.05 Loterija.
6.45 Ponovitve. 8.00 Božični klub 9.15 Risanke. 9.20 Naloga za Ai Mundyja 11.00 Še znosna prevara, gledališka predstava. 12 35 Vedno, ko vzame tabletko. 13.00 Šerif v New Yorku, serija. 14.15 Pod krinko, akcijski, 1987 (Jennifer Jason Leigh, David Neidorf) 15.50 Wimbledon 1991. 16 45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Glasba. 18.05 5 in 40. 18.45 Poročila' 19.15 A-team, serija. 20 15 Most pri Arnheimu, vojni, 1978 (Dirk Bogarde, Michael Caine) 23 00 Pošastni morski pes grozljivka, 1976 (Michael Sopkiw) 0 35 Vse jih bom spustil v zrak kriminalka 196/ (Götz George) 1.55 Rumeni Rolls Royce, komedija, 1964 (Rex Harrison). 3.50 Melodija Misisipi ja. glasbeni 1950
9.00 Počitniški program, spored za otroke. 11.35 V četrtek ob 17.30 12.35 Boj za obstanek: Najbolj inteligentno bitje na svetu, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 13.00 Sedma steza. 13.30 Dnevnik 1. 14.00 Don at the smuggler, avstralski risani film 14.55 Mozaik, ponovitev. Boj za obstanek: Snemanje v raju, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 15.20 Sova, ponovitev. V območju somraka, 14. epizoda ameriške nanizanke; Šeherezada, francosko-nemška italijanska nadaljevanka, 4/4. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Bedaček Peter in leteča ladja. Risani film. 17.55 Video strani. 18.00 Spored za otroke in mlade. 18.00 Pravljice iz mavrice: Zvonček z rožnatega grička. 18.30 Urškine ljubezni, kratki igrani film. 18.55 Zlati prah: Stari modrec, ljudska pravljica. 19 05 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Jupije (Musical za otroke z Romano Kranjčan). 20.45 Franček Rudolf: Skriti pred sosedi, TV komedija. 21.40 Osrednja zabavno-glasbena oddaja. 0.35 Odeon 91. 1.35 Sova: Nadloge gospoda Beana, angleška humoristična oddaja; Magični show Wayna Dobsona, angleški varietejski program; Umor s trikom, ameriški film. Noč v Crazy horsu, francosko-ameriški film do 5.10.
TV SLOVENIJA 2
17.10 Euroritem, 23. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Koper. 19.00 Kitarski ansambel in solisti šole Franca Šturma. 19.30 TV dnevnik Sarajevo. 20.00 Maribor: Kaiman — Kneginja čardaša. prenos novoletne predstave. 23.00 Z videomehom v novo leto. 0.30 Flash Gordon, ameriški film. 2.15 J. Strauss: Netopir, opereta, do 4 30.
HTV 1
12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa. 0.25 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Ugrabljena princesa, poljska risanka. 10 35 Zgodba o mavrici. 10.45 Jonatan in čarovnica, otroški film. 12.05 Pregled športa v letu 1991. 13,00 Čas v sliki. 13.10 Pustolovci. 13.35 Kralj Arthur in vesoljec, ameriški film, 1979 (Dennis Dugan, Jim Dale). 15.05 Princesa Julija, češki pravljični film. 16.35 Mladi danski športniki. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Deklica iz mesta. 18.00 Vse je karikatura (Ironimus). 18.30 Pregled leta. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport. 20.00 Silvestrski nagovor kardinala Groerja. 20.15 Svojčas — Silvestrske zgodbe (Peter Alexander, Fritz Eckhardt, Heinz Holecek, Hans J. Kullenkampff, Marcel Prawy in Otto Schenk). 21.45 Prenos iz praške opere — odlomek iz operete Netopir. 22.00 Silvestrski skedenj v Linzu (Karel Moik). 0.00 Srečno novo leto. 0.07 Silvesrski skedenj v Linzu — s Karlom Moikom v novo leto. 0.40 Silvestrski klub do 4.15.
TV AVSTRIJA 2
16.45 V samoti. 17.30 Družina Leitner, čb. 18.00 Pustolovci. 18.30 Podoba Avstrije. 19 00 Avstrija danes. 19.30 Didi-strokovnjak, nemški film. 1978 (Dieter Hallervorden). 21.45 Arsen in stare čipke, ameriška čb kriminalna komedija, 1944 (Gary Grant, Priscilla Lane). 23.35 Deska, britanski humor 0.00 V novo leto. 0.07 Lisjak se širokousti, ameriška filmska komedija, 1975 (Burt Reynolds, Art Ardey). 1.30 Veliki železniški rop, angleška komedija, 1978 (Sean Connery) do 3.15
SATELITSKA TV
SAT 1
9 20 Nemški mojster, ponovitev filma 11.10 Kolo sreče. 11.55 Bingo. 12 20 Policijska akademija. Bolnišnica. Sosedje, serije 13.55 Bonanza. 14.25 Norček, komedija. 1974 (Jerry Lewis). 16.35 Divji volk, pustolovski, 1974 (Franco Nero, Raimond Harmsdorf). 18 15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Stan in Olio, komedija, 1934 21.25 Za smeh in veselje. 22.10 Por-ky's, komedija. 1981 (Dan Monahan. Roger Wilson). 23.55 Silvestrska zabava 0.05 Veselje v usnjenih hlačah, seksi komedija, 1977 1.10 Za smeh in veselje. 2.00 Veselje v usnjenih hlačah, ponovitev
12.25 Vedno, ko vzame tabletko, serija. 13.00 Šerif v New Yorku 14 35 Pregled za leto 1991. 15 20 Moonwalker, glasbeno-fantazijski film, 1988 (Michael Jackson) 17.45 Glasba 18 00 5 in 40, regionalni sporedi 18.45 Poročila 19.10 Mini Playback Show 20 15 Debeli in svinjska bradavfčarka vestern-ska komedija. 1972 (Bud Spencer) 21 35 Best ot Music 22 50 Benny Hill. 0 00 Benny Hill. 0 15 Hura Švedinje so tu, softseksi. 1978. 1 35 Nacionalna norost, komedija, 1982 (Chuck Berry) 2.55 Na pomoč sem moška devica seksi komedija, 1876 (Tor.v Curtis)
SREDA 1. januar
ČETRTEK 2. januar
PETEK 3. januar
NEDELJA i PONEDELJEK 5. januar | 6. januar
TV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA !
7.20 Mozaik, ponovitev. 7.10 Ziv žav. 8.15 Juplje, musical za otroke z Romano Krajnčan. 8.55 MIlan Jeslh: En sam dotik, posnetek predstave Pre-iernovega gledališča v Kranju. 10.25 Euroritem, 23. oddaje. 10.45 Novoletni 3x3, žrebanje. 11.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos. 13.30 Dnevnik 1.13.40 Video strani. 13.45 Chara-de, ameriški film. 15.45 Kvartet Do in harmonikar Joie Kampič. 16.20 Video strani. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Spored za otroke In mlade. 16.35 Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 17.35 Zlati prah: Dvanajst mesecev, ljudska pravljica. 17.45 Daljna dežela, avstralska nadaljevanka, 1/4. 18.35 Video strani. 18.40 Risanka. 18.50 TV nocoj in napovednik. 19.00 Divji svet živali: Neverjetni užitni polh, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Film tedna: Do konca in naprej, slovenski film. 21.40 Peter's pop show. 22.25 Video strani. 22.30 Dnevnik 3. 22.55 Napovednik. 23.00 Sova: Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka, 1/4; Josephine Baker Story, ameriška nadaljevanka, 1/2.
TV SLOVENIJA 2
Garmisch-Partenkirchen, novoletna skakalna turneja, prenos. 15.15 Video strani. 15.25 Domači ansambli: Fantje s Krasa. 15.25 Sova, ponovitev; Umor s trikom, ameriški film. 17.40 Euroritem, ponovitev 23. oddaje. 18.00 Regionalni program — Maribor. 19.00 Glasbeni spoti. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ORF. 19.55 TV nocoj. 20.00 B Goldsmith: Mala Giorija končno srečna, ameriška nadaljevanka, 4/4. 20.50 Šport v letu 91. 21.50 Odeon 91, ponovitev.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Didi — strokovnjak, nemški film, 1978 (Dieter Hallervorden). 10.35 Lisjak se širokousti, ameriška komedija (Burt Reynolds, Art Camey). 12.00 Kraljestvo narave: Divje svinje. 12.10 Pregled minulega leta 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pustolovci. 13.35 Vse je karikatura (Ironimus). 14.00 Najlepše dekle v New Yorku, ameriški film, 1952 (Fred Astaire, Vera Ellen). 15.20 Leto in dan. 15.30 Dvojčici, nemški čb film. 17.10 Deklica iz mesta. 18.00 Avstrija v zrcalu. Karikature.
Dinozavri, 3. dei: Zgodba o jajcu. 19.20 Nocoj. 19.22 Metamorfoze: Naš svet včeraj. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dinastija Straussa, 6. in zadnji del. 22.05 Dober začetek, Avstrijski kabaretisti. 22 50 Novoletni koncert iz Budmpešte. 0.20 Alfred Hitchcock predstavlja kriminalko: Smrtna vožnja. 0.45 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nestroy: Dekle iz predmestja, burka v treh dejanjih (čb). 11.15 Novoletni koncert dunajskih fil-harmonikov. 11.30 Garmisch: Smučarski skoki. 16.00 Levi iz Alhambre, španski film. 17.30 Družina Leitner, čb. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Pustolovci. 18 20 Nocoj. 18.30 Podoba Avstrije. 18.55 Beseda za novoletni dan (evangeličanski škof). 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 V začetku je bila zmešnjava. 20.15 Zlata riba je padla v vodo. ameriški film, 1988 (Goldie Hawn. Kurt Russell). 22.05 Čas v sliki. 22.10 Umor opolnoči, ameriški film, 1989 (Connie Sellecca). 23.40 Skrivnostni dogodki, francoski film v treh epizodah (Jane Fonda, Peter Fonda, Alain Delon, Brigitte Bardot). 1.35 Čas v sliki
SATELITSKA TV
SAT 1
6.05 Policijska akademija, Sosedje. 7.00 Norček, ponovitev komedije (Jerry Lewis). 8.40 Divji volkovi, ponovitev filma. 10.20 Stan in Olio, ponovitev komedije. 11.55 Bonanza. 12.55 Kolo sreče. 13.35 Koča strica Toma, ameriški film, 1987, 15.30 Stan in Olio na Divjem zahodu, komedija, 1937. 16.45 Sinovi treh mušketirjev, pustolovski, 1950. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Srečno novo leto, ameriški film, 1986 (Peter Falk). 21.50 Poročila. 22.00 Lahko začneš moliti, kriminalka, 1968 (Charles Bronson, Alain Delon). 0.00 Stan in Olio na Divjem zahodu, ponovitev.
RTL PLUS
6.20 Pravljice, Božični klub. 8.00 Božični klub. 9.15 Risanka. 9.30 Dva super tipa v Afriki, film. 11.00 In večno razbojniki, domovinski, 1962 (Helmut Lohner). 12.35 Vedno ko vzame tabletko. 13.00 Šerif v New Yorku. 14.40 Veliki in njegov zunajzemljan, komedija, 1978 (Bud Spencer). 16.10 Buddy in Lukas, komedija, 1980 (Bud Spencer). 17.45 Glasba. 18.00 5 in 40. 18.45 Poročila. 19.25 A-team. 20.15 Državnih tožilcev ne poljubljamo, kriminalka, 1985 (Robert Redford, Debra Winger). 22.10 Morilski krokodil II. grozljivka, 1990 (Anthony Crenna). 23.35 Delta Force I, akcijski, 1986 (Chuck Norris). 1.40 Pariz intimno. 2.05 Hura, Švedinje so tu, pon. 3.25 Proces proti 0'Hari film.
8.00 Počitniški program — spored za otroke: Zlata leta komedije, ameriški čb film. 11.00 B. Goldsmith: Mala Glorila končno srečna, ameriška nadaljevanka, 4/4. 11.50 Z videomehom v novo leto, ponovitev. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Gooniji, ameriški film. 15.35 Mozaik, ponovitev. S. Moore: Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka (2/6). 16.30 Poroila. 16.35 Poslovne informacije. 16.40 Spored za otroke in mlade. 16.40 Telovadka, francoska nadaljevanka (9/10). 17.10 Zlati prah: Sedem laži. 17.15 Klobuki skozi stoletja. 17.45 Daljna dežela, avstralska nadaljevanka, 2/4. 18.40 Risanka. 18.50 TV nocoj in Napovednik. 19.00 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 M. Laurence: Po kateri poti domov?, 3. in zadnji del ameriške nadaljevanke. 20.50 Letni utrip. 21.30 Tvariete. 22.30 Dnevnik 3. 22.52 Šport. 22.55 Napovednik. 23.00 Sova: Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka. 2/4; Josephine Baker Story, 2. del.
TV SLOVENIJA 2
15.55 Sova, ponovitev; Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka, 1/4; Josephine Baker Story, ameriška nadaljevanka, 1/2. 18.05 Euroritem, 24. oddaja. 18.25 Oaza — Beli menihi v Stični. 19.00 Glasbeni spoti. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik Rai. 20.00 TV nocoj. 20.05 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (4/5). 20.35 Umetniški večer. 20.35 Harold Lloyd, ameriški dokumentarni film. 22.15 Sin of the Harold Diddlebock. ameriški film. 23.45 Video strani.
HTV 1
9.00 Vrtnica, balet na ledu. 9.50 Risanka. 10.00 Poročila. 12.30 Kultura o vojni, dokumentarna serija. 13.35 Za svobodo. 14.00 Poročila. 16.35 Leteči medvedi, risanka. 18.15 Ano Domini, serijski film (6/12). 19.15 Glasba. 19.30 Dnevnik 1. 20.15 Serijski film. 23.00 Poročila. 0.00 Ragtime, ameriški igrani film. 2.35 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Rojstvo Evrope, 4. del: Zemlja iz morja. 10.30 Zlata riba je padla v vodo, ameriški film, 1988 (Goldie Hawn). 12.15 Klub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Fantastično potovanje, ameriški film, 1965 (Stephen Boyd, Raquel Welch). 14.45 Risanka. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje po notranjosti človeškega telesa, risanka. 15.30 Am, dam, des: Staro za novo. 15.55 Zimske igre. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Deklica iz mesta. 18.00 Mojstri karikature: Charles Schulz. 18.30 Zdaj ali nikoli. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Ti Drombuschi, serija. 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Eksperiment v Philadelphiji, pustolovski film, 1984 (Michael Pare, Nancy Allen). 23.35 Drzni, western, 1967 (Charlton Heston, Joan Hackett). 1.20 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
16.30 Žuželke v snegu. 16.40 Levi iz Alahambre. 17.30 Družina Leitner. 1800 Čas v sliki. 18.05 Pustolovci. 18.25 Nocoj. 18.30 Simpsonovi, serijska risanka. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Goreča skrivnost, TV film (Klaus Maria Brandauer, Faye Dunaway). 21.55 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Šport. 0.00 Alfred Hitchcock predstavlja kriminalko Popoln beg. 0.25 Čas v sliki.
8.00 Mozaik, ponovitev. 8.00 Počitniški program, spored za otroke; Vin-cend and me, kanadski film. 10.50 Euroritem, ponovitev 24. oddaje. 11.10 M. Laurence: Po kateri poti domov?, ameriška nadaljevanka (2/3). 11.50 Umetniški večer, ponovitev; Harold Lloyd, ameriški dokumentarni film. 13.30 Dnevnik 1.13.40 Napovednik. 13.45 Umetniški večer, ponovitev; Sin of Harold Diddlebock, ameriški film. 15.10 35 let z Avseniki, ponovitev. 16.00 Charlie Chaplin: Priseljenec. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Spored za otroke. 16.35 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 17.40 Zlati prah: Nezadovoljen človek. 17.45 Daljna dežela, avstralska nadaljevanka, 3/4. 18.35 Video strani. 18.40 Risanka 18 50 Nocoj in napovednik. 19.00 Divji svet živali: Preganjani lovec, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.20 Oči kritike. 21.15 S. Moore: Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka (5/6). 22.10 Dnevnik 3. 22.32 Šport. 22.35 Svet v letu 1991. 23.15 Sova: Pri Huxtablovih, 23. epizoda ameriške nanizanke; Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka, 3/4; Smrtonosno orožje, ameriški film.
TV SLOVENIJA 2
15.30 Glasba skozi čas, koprodukcija, ponovitev 10. oddaje. 16.30 Sova, ponovitev; Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka, 2/4; Josephine Baker Story, 2. in zadnji del ameriške nadaljevanke. 18.40 Euroritem, ponovitev 24. oddaje. 19.00 Glasbeni spoti. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 TV nocoj. 20.05 Alternativni program. 21.35 Peter's pop show.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Rojstvo Evrope, 5. del: Premog, kri in železo. 10.30 Umor opolnoči, ameriški film, 1989 (Connie Sellecca). 12.05 Modre čelade v navzkrižnem ognju. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Amy — ura resnice, ameriški film, 1981 (Jenny Agutter, Barry Newman). 14.40 Kraljestvo narave: Divje svinje. 14.50 Janko in Metka, čb rezljanka. 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakuni, risanka. 15.30 Am, dam, des: Toplo in hladno. 15.55 Zimske igre. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Deklica iz mesta. 18.00 Mojstri karikature: Freimut Wössner. 18.30 Doktor in ljuba živina. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zadeva za dva, kriminalka. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Ogenj, ameriški film, 1991 (Lisa Hartman, Lee Majors). 23.05 Večerni šport. 21.35 Polni zadetek, ameriška filmska komedija, 1984 (John Cüsack, Daphne Zuniga). 1.05 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama do 13.00. 14.55 Leksikon umetnikov. 15.00 Ob 16.50 odhod iz Paddingtona, angleški kriminalni čb film, 1961 (Margaret Rut-herford). 16.40 Levi iz Alhambre. 17.30 Družina Leitner. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Pustolovci. 18.25 Nocoj. 18.30 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Zabavna znanost. 21.00 Znanje. 21.15 Rdeči cesar, ob 35. obletnici smrti politika Theodorja Kör-nerja. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klasiki animacije: Tex Avery. 23.05 Filmska ura. 0.05 Klasiki animacije: Bob Clampett. 0.40 Dama Edna na Dunaju. 1.00 Gospod po imenu Edna. portret Barryja Hump-hriesa. 1.55 Poročila (teletekst).
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sinovi treh mušketirjev, ponovitev filma. 9.50 Poročila. 9.55 Koča strica Toma, ponovitev filma. 11.50 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.05 TV-borza, 2. del. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, zabavna serija 14.30 Očarljiva Jeannie, serija. 15.00 Poročila. 15.05 Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Eden, serija. 17.05 Tvegani poker. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Bingo. 20.05 Vreme. 20.15 Mike Krüger Show. 21.15 Hunter. 22.15 Spiegel TV. 22.50 Poročila. 23.00 L.A. vročica, ameriški film, 1989.
RTL PLUS
6.35 Božični klub, pon. 8.00 Božični klub, risanke. 9.20 Risanke. 9.30 Možje, dekleta in motorji, komedija, 1954 (Tony Curtis, Piper Laurie). 11.00 Trije yaški svetniki, komedija, 1949 (Joe Stockl). 12.35 Vedno ko vzame tabletko. 13.00 Šerif v New Yorku. 14.20 Knoght Rider: Kitova nesreča, serija. 15.10 Volčji klan. 15.55 Čips, serija. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Glasba. 17.55 21, Jump Street ali regionalni programi. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 22.15 Delta Force II, akcijski, 1989 (Chuck Norris). 0.05 Lies, groza v norišnici, kriminalka, 1984 (Ann Du-senberry). 1.45 Pariz intimno. 2.10 Žarišče Miami, kriminalka, 1968 (Dean Craigh). 3.40 Edward, moj sin, klasični, 1948 (Spencer Tracy, Deborah Kerr).
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.00 Poročila. 9.05 Vrnitev na Eden, serija. 10.00 Mike Krüger Show, pon. 10.55 Hunter, pon. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.00 Poročila 13.05 TV-borza, 2. del. 13.35 Pod kalifornijskim soncem (2). 14.30 Očarljiva Jeannie. 15.00 Poročila. 15.05 Falcon Crest, 16.00 Cagney in Lacey. 17.00 Poročila. 17.05 Idi na vse, nagradna igra. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Smrtonosni trikotnik, kriminalka, 1979 (Harri-son Ford, Christopher Plummer). 22.15 Omen III, grozljivka, 1981 (Sam Neiil, Lisa Harrow). 0.10 Poročila. 0.20 Grad zabave v Spessartu, erotični.
RTL PLUS
6.15 Risanke, Božični klub. 7.55 Božični klub. 9.20 Verujemo v boga, komedija, 1980 (Marty Feldman). 11.00 Ljubljena gospodična doktor, komedija, 1954 (Edith Mili). 12.35 Vedno ko vzame tabletko. 13.00 Šerif v New Yorku. 14.25 Knight Rider (David Hasselhoff). 15.10 Volčji klan. 15.55 Čips, serija. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Glasba. 17.55 21, Jump Street. 18.45 Poročila. 19.20 Trop črnih ovc. 20.15 Šef, kriminalistična komedija, 1985 (J. P. Belmondo, Guy Marchand). 22.00 Tutti Frutti. 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač V, erotična komedija, 178 . 0.45 Presneto, kdor ima, pač ima!, seksi komedija, 1979. 2.15 Pozdravi. . ., pon.
9.00 Spored za otroke, ponovitev. 9.00 Radovedni Taček: Jelka. 9.15 Pravljice iz mavrice: Zvončki iz rožnatega grička. 9.45 Urškine ljubezni, kratki igrani film. 10.15 Tok tok. 11.25 Klub Klobuk. 12.25 Bedaček Peter in leteča ladja, risar,i film. 13.15 Mozart, ponovitev. 13.30 Dnevnik 1 do 13.40. 14.10 Voyage to Melonia, švedski film. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke. 17.15 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (4/5). 17.45 Daljna dežela, 4., zadnji del avstralske nadaljevanke. 18.35 Video strani. 18.40 Risanka. 18.50 TV nocoj; Napovednik. 1^,00 Divji svet živali: Angl, poljud. zn. oddaja. 19.30 Dnevnik 2.19.57 Šport. 20.05 ŽREBANJE 3x3. 20.15 Show Rudija Carrella. 21.50 Video strani. 21.55 Dnevnik 3. 22.17 Šport. 22.25 J. Cundill: Zape-Ijivec (Jackaroo), avstralska nadaljevanka (D. N.), 1/4. 23.15 Napovednik. 23.20 Sova: Murphy Brown, 5. epizoda ameriške nanizanke; Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka, 4/4; Šlatanje, ameriški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 4. oddaja ameriškega varietejskega programa.
TV SLOVENIJA 2
TV SLOVENIJA16.15 Glasba skozi čas, koprodukcija, ponovitev 11. oddaje. 17.15 Sova, ponovitev: Pri Huxtablovih, 23. epizoda ameriške nanizanke; Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka, 3/4. 18.30 Garfield in prijatelji. 19.00 Glasbeni spoti. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik BG. 20.00 TV nocoj. 20.05 Plava laguna, ameriški film. 21.50 Zabavnoglasbena oddaja. 22:20 Video strani.
SAT 1
6.00 Medved, Moj poni, Ollies, Bat-man. 8.25 Zaljubljen v čarovnico. 9.30 Stan in Olio. 10.00 Cagney in Lacey. 10.55 Živali. 11.50 Kolo sreče. 12.35 Gospodarski forum. 13.00 Poročila. 13.05 Čar gora. 13.35 Vesoljska ladja Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Poročila. 15.05 Tarzan se bori za življenje, pustolovski film. 16.45 Čudoviti živalski svet. 17.15 Zabavna oddaja. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 20 05 Vreme. 20.15 Čarovnik, film. 21.50 Poročila. 22.00 Zabavna oddaja. 23.00 Zapeljivka, erotični. 0.30 Grad užitka v Spessartu, erotični.
RTL PLUS
6.25 Risanke, pravljice. 8.00 Za otroke. 9.20 Klack. 10.10 Tom in Jerry. 10.35 Turbo Teen. 11.00 Thor, Zmaji, Rude Dog. 12.35 He man. 13.00 Želve. 14.10 Šerif Lobo. 16.00 Daktari. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Čudovita leta. 18.45 Poročila. 19.20 Houston Knights. 20.15 Vroči pesek na Syltu, komedija, 1968.21.50 Vse ali nič. 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač VI, erotični. 0.45 Sem z rimskimi sužnjami, komedija, 1971 (Frankie Ho-werd). 2.15 Magazin za moške. 2.55 Pozdrav iz..
9.10 Video strani. 9.20 Otroška matineja. 9.20 Živ žav. 10.25 Telovadka, ponovitev frane, nad., 9/10. 10.55 Kitarski ansambel in solisti v šoli Franca Šturma, ponovitev. 11.25 Ona + on. 12.25 Obzorja duha. 12.55 Video strani. 13.00 Dnevnik 1. 13.10 Domači ansambli: Ansambel Tonija Verderberja. 13.40 Sedem let skomin, ameriški film. 15.20 Video strani in napovednik. 15.30 K. Eidam: Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka (7/8). 16.20 Video strani. 16 25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 My little girl, ameriški film. 18.30 Zimsko veselje v Sloveniji. 18.45 Video strani. 18.50 Risanke. 19.00 TV nocoj in napovednik. 19.05 TV mernik. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Zdravo. 21.20 Kaj se dogaja v trgovini s krznom, dokumentarna oddaja. 21.55 Dnevnik 3. 22.17 Šport. 22.20 Napovednik. 22.30 Sova: Taksi, ameriška nanizanka, 11/12; Mračna pravica, ameriška katalonska nanizanka, 1/??
8.20 Video strani. 8.30 Program za otroke: M. Košuta: Vitez na obisku, posnetek gledališke predstave SNG Maribor. 9.50 S. Moore: Trgovina z mamili, ameriška nadaljevanka, 3/6. 10.40 Video strani. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Napovednik. 13.45 Video strani. 16.20 Video strani. 16.25 Poslovne Informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke. 16.45 Radovedni Taček: Ura. 17.05M. Mihelič: Pridi moj mili Ariel, 1. del. 17.30 Obzorja duha, ponovitev. 18.00 Video strani. 18.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 TV nocoj in Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Da, predsednik, angleška nanizanka, 4/8. 20.40 Made In Slovenia. 21.25 Vìdeo strani. 21.30 A. Marodič: Odsev brez blišča. 22.10 TV dnevnik 3. 22.32 Šport. 22.40 Sova: Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 2/22; Zvezdne steze, naslednja generacija, ameriška nanizanka, 1/11. 0.40 Video strani.
TV SI
2 HTV SLOVENIJA 2
HTV I
6.55 Test. 7.25 Dobro jutro, Hrvaška. 8.00 Poročila. 8.05 Louisiana, serijski film, ponovitev (6/6). 9.00 Zimski šolski program. 9.05 Tuji jezdeci, angleščina. 10.00 Poročila. 12.00 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 12.35 Rimsko slikarstvo. 16.00 Poročila. 17.00 Poročila v angleščini. 20.15 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 23.50 Poročila v nemščini. 00.00 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Laž iz usmi-jenja, nemški čb film, 1938 (Hilde <rahl). 14.35 Bremenski mestni muzi-<anti, risanka. 16.00 Otroški spored do željah. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Deklica iz mesta. 18.00 Dunaj: Medna-odni dvoranski nogometni turnir. 18.30 Doktor in ljuba živina, serija. 19.15 Nocoj. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nedolžni angel, zabavna oddaja v dveh delih. 21.50 Novo v kinu. 22.00 Zlata dekleta, serija. 22.25 Hudičeva desnica in levica, italijanski western, 1970 (Terence Hill, Bud Spencer). 0.15 Čas v sliki. 0.20 Najnevarnejši mož na svetu, angleški vohunski film, 1969 (Gregory Peck, Anne Heywood). 1.55 Poročila (teletekst). 2.00 Ex libris.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama. 10.25 Leksikon umetnikov. 10.30 Šport do 11.30. 12.55 Innsbruck: Smučarski skoki. 16.15 Levi iz Alhambre. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Pustolovci. 18.30 Alpe-Donava—Jadran, slike iz Srednje Evrope. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Na perutnicah smrti, angleški film, 1987 (Mickey Ro-urke, Alan Bates). 22.00 Čas v sliki. 22.05 Čas na ražnju. -22.10 Večerni šport. 22.40 Prvič, izjave znanih pevcev in godbenikov. 23.25 Zgodba o rock'n'rollu 23.50 Najboljše iz Future news. 0.35 Čas v sliki. 0.40 Ex libris.
SATELITSKA TV
9.10 Video strani. 14.30 Video strani. 14.40 Sova, ponovitev; Murphy Brown, 5. epizoda ameriške nanizanke; Škorpijonov obroč, 4., zadnji del avstralske nanizanke. 16.00 Športno popoldne. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 TV nocoj. 20.05 Svet narave: Strah pred divjino, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije. 20.55 Majo Dizdar—Duško Andič: Sarajevske zgodbe, nanizanka TV Sarajevo (1/4). 21.45 Novoletni koncert, posnetek z Dunaja. 0.05 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Henryjevo ljubezensko življenje, ameriška filmska komedija, 1984 (Peter Selers). 10.50 Rojstvo Evrope, 7. in zadnji del: Črno zlato. 14.45 Prestolonaslednik Rudolf, zadnje upanje Habsburga. 12.30 Tednik. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pustolovci. 13.35 Stekel pes, ameriški film, 1968 (Barret Oliver, Natalie Gregory). 15.00 Risanke. 15.20 Kraljestvo narave: Družinsko življenje slonov. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Otroški spored. 15.35 Akcija Octopus. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Losos Salar, risanka. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Dinozavri, 4. in zadnji del. 19.15 Loto. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Nedolžni angel, 2. del komedije. 21.45 Vizije. 21.50 Jaz o sebi: Hilde Krahl. 22.50 Savan-nah Boy, posnetek gledališke predstave (Hilde Krahl). 0.03 Chopin: Klavirski koncert št. 2. 0.40 Čas v sliki. 0.45 Ex libris.
9.10 Video strani. 15.40 Video strani. 15.50 Oči kritike, ponovitev. 16.40 Sova. ponovitev: Taksi, 11. epizoda ameriške nanizanke; Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 1/22. 17.55 Euroritem, 25. oddaja. 18.15 Športni dogodek, ponovitev. 19.00 Vi-deošpon. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik KP. 20.00 TV nocoj. 20.05 Po sledeh napredka. 21.05 Druga godba: Ferus Mustafov, 2. oddaja. 21.35 Mostovi. 22.05 Sedma steza.22.25 Ciklus filmov Alfreda Hitchcocha: Dvoriščno okno, ameriški film. 0.15 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pustolovci. 9.30 Idealen par, ameriški film, 1939 (James Stewart, Carole Lombard). 11.00 Portreti: Franz Ferdinand Wolf. 12.15 Krokodilovo maščevanje, avstralski film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Naš učitelj dr. Sprecht, Naš učitelj dr.Sprecht, uvod v novo serijo. 14.40 Popaj, slikanica. 14.45 V Surinam zaradi metuljev. 15.15 Čarobni možiček, pravljični film. 16.25 Emil, film o knjigi Emil in detektivi. 16.50 Emil in detektivi, otroški čb film iz leta 1931. 18.00 Mojstri karikature: Miroslav Bartak. 18.30 Doktor in ljuba živina. 19.22 Metamorfoze. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport. 21.40 Edith Pi-af, portret nepozabne pevke. 22.35 Slikar vseh slikarjev: Velasquez. 23.25 Alfred Hitchcock predstavlja kriminalko Morilec in otrok. 0.00 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2 ■ Ty AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Slikar Reiner Schiestl. 9.30 Jantarjeva soba, konec legende. 10.25 Leksikon umetnikov. 10.30 Šport. 13.45 Tuja domovina, spored v tujih jezikih. 14.15 Podobe iz Avstrije. 15.00 Športno popoldne: mednarodni turnir v dvoranskem nogometu (Dunaj). 17.15 Levi iz Alhambre. 18.00 Pustolovci. 18.30 Podoba Avstrije. 18.55 Kristjan v času. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Tvoja zvezda — tvoja usoda. 20.15 Ni poti nazaj, ameriški film, 1978 (Kevin Costner. Gene Hackman). 22.10 Čas v sliki. 22.15 Šport. 22.20 Skrivnost Twin Pe-aksa, serija. 23.05 Pozor, dinozavri, ameriški film (Walter Matthau). 0.25 Vohun, francoski film. 1.55 Čas v sliki. 2.00 Ex libris.
SATELITSKA TV
8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Flic Flac, poetični variété. 9.45 Tisoč mojstrovin. 9.55 Leksikon umetnikov. 10.00 Šport. 11.00 Leonard Bernstein in impresionizem. 12.10 Adalbert Stifter, podoba pisatelja. 12.55 Bischofshofen: Smučarski skoki. 16.00 Levi iz Alhambre, zadnji del nadaljevanke. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Številna družina, pričetek nove serije. 18.25 Nocoj. 18.30 Podoba Avstrije. 18.55 Kristijan v času. 19.00 Vesoljec, ameriški film, 1981. 21.20 Mojstrsko kuhanje. 21.30 Čas v sliki. 21.35 Šport. 21.40 Mali umor, ameriška kriminalka, 1981 (Jean Simmons, Edward Asner). 23.15 Super akcija, angleška kriminalna komedija, 1979 (David Niven, Elke Sommer). 1.00 Čas v sliki do 1.05.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.05 Neon Rider, Mali poni, Grisù, Policijska akademija. 8.25 Batman. 9.00 Zaljubljen v čarovnico. 9.30 Zorro. 10.00 Stan in Olio. 10.30 Drops! 11.00 Čarovnik, ponovitev filma. 12.40 Kino. 13.00 Zdravje. 13.30 Ladja Enterprise. 14.25 Moško gospodinjstvo. 15.00 Blac, črni blisk, film. 15.30 Stan in Olio. 16.35 Poročila. 16.40 Vojna zvezd, znanstveno-fantastični. 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Predan hudiču, film. 22.05 Pogovor v stolpu. 23.25 Poročila. 23.35 Sestica, serija. 0.05 Stan in Olio.
SAT 1
RTL PLUS
6.05 Otroški spored. 6.50 Ollies, Thun-dercats, Batman. 8.25 Zaljubljen v čarovnico. 9.00 Zorro, Stan in Olio. 10.00 Predan hudiču, ponovitev filma. 11.50 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.00 Poročila. 13.05 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14.30 Očarljiva Jeannie. 15.00 Poročila. 15.05 Falson Crest. 16.00 MacGyver, serija. 17.05 Idi na vse, igra. 17.45 Regionalna poročila. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Ledena postaja Zebra, akcijski (Sean Connery). 22.50 Poroči-la.23.00 Magazin. 23.45 MacGyver. 0.40 Filmski ustvarjalci.
6.00 Turbo Teen, Tom in Jerry. 7.45 Za otroke. 9.30 Potovanje v središče Zemlje, pustolovski, 1987 (Paul Cara-fontes). 11.00 Doneli Gang, akcijski. 1987 (Eric Gurry). 12.30 Vedno, ko vzame tabletko. 13.25 Munsterji, Ultra-man. 14.20 Adam 12. 14.45 Biblijski kviz. 15.15 Posebna oddaja. 16.10 Tepec iz prve klopi, komedija, 1971 (He-intje). 17.45 Glasba. 17.55 Dr. Weste-phall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Buddy in Hong Kong, akcijska komedija, 1975 (Bud Spencer). 22.10 Apokalipsa sedaj, protivojni, 1979 (Marion Brando, Robert Duvall). 0.45 Kanal 4. 1.10 Pravi hlev, akcijski, 1981 (Philippe Noriet). 3.15 Kri nad Jeruzalemom, zgodovinski, 1958 (Edmund Purdon).
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.30 Hammer. 8.55 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi (372). 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Divja Rosa, serija. 11.45 Gemini Man. serija. 12.30 Vedno ko vzame tabletko. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara (696). 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas, serija. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 A-team, serija. 20.15 Nazaj v prihodnost, serija. 21.15 Frenzy, kriminalka, 1972 (Joe Finch). 23.20 Kulturni magazin. 0.00 Služba v Vietnamu, serija. 0.50 Boj proti mafiji (Wiseguy). 135 Cona somraka. 2.00 Florida Connection, kriminalka, 1978.
TOREK I 7.januar g	SREDA 8.januar
ffvsioviNijI^l	
Kulturni center Ivan Napotnik
8.20 Video strani. 8.30 Program za otroke: Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska TV. 10.00 Nekoč je bilo ... življenje: Vojna napoved strupom, 21/23. 10.25 Od Newtonove do Einsteinove mehanike: Einsteinova mehanika. 6/8. 11.00 Angleščina—Follow me, 34 lekcija. 11.20 Euroritem, ponovitev 25. oddaje. 11.40 Sedma steza, ponovitev. 12.00 Video strani. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Napovednik. 13.45 Video strani. 13.50 Ciklus filmov Alfreda Hitchocka: Dvoriščno okno, ameriški film, ponovitev. 15.50 Mostovi, ponovitev. 16.20 Video strani. 16.25 Poslovne informacije. 16,30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke. 16.45 Zlati prah: Čudežno zdravilo. 16.55 Alf, 58. epizoda ameriške nanizanke. 17.55 Video strani. 18.00 Svet poroča. 18.40 Risanka. 18.50 TV nocoj in Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 C. Israel: Luisiana, ameriška nadaljevanka (1/6). 21.00 Novosti založb. 21.10 Osmi dan. 22.00 Video strani. 22.05 Dnevnik 3. 22.27 Šport. 22.30 Dokumentarna oddaja. 23.00 Napovednik. 23.05 Sova: V območju somraka, 15. epizoda ameriške nanizanke; Mračna pravica, ameriški katalonska nanizanka, 3/22. 0.20 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
16.10 Video strani. 16.20 Sova, ponovitev; Mračna pravica, ameriško-kata-lonska nanizanka, 2/22. Zvezdne steze, naslednja generacija ameriške nanizanke, 1/11 18.00 Regionalni programi, Koper. 19.00 Zgodovina slovenskega pop-a. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik SA. 20.00 TV nocoj. 20.05 Paralaksa, nizozemska dokumentarna oddaja, 5/5. 20.35 Omizje. 22.35 Alternativni program: Kino. 23.05 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Levi v Avstraliji. 10.15 TV v šoli: Življenje je staranje, staranje je Življenje. -10.30 Laž iz usmiljenja, nemški čb film, 1938 (Hilde Krahl). -11.55 Risanke. 12.15 Socialno vprašanje v prihodnosti. 13.00'Čas v sliki. 13.10 Papuanci danes. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Dediščina Guldenburgo-vih, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am, dam, des: Na sankališču. 15.55'Detektivi za okolje. 16.05 Hov!, pričetek nove serije v 11 delih. 16.30 Mini atelje. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mojstri karikature: Josef Lada. 18.30 Naš učitelj dr. Specht, serija v 13. delih. 19.22 Znanje. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Igra življenja, serija v 13. delih, 1. del: Rojstvo. 21.00 Narédi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Milijonski dedič, serija v štirih delih. 22.05 Peter Strohm, kriminalka. 22.55 Pariški tat, francoski film, 1967 (Jean-Paul Bei-mondo, Genevieve Bujold). 0.50 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama do 9.00 16.55 Leksikon umetnikov. 17.00 TV v šoli: Naše žito — naš kruh. 17.15 TV v šoli: Življenje v srednjem veku. 1/.30 Orientacija. 18.00 Številna družina, se-., rija. 18.25 Nocoj. 18.30 Najboljše šale iz kabareta. 19.00' Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Da ali ne. zabavna oddaja (Joachim Fuchsberger).. 21.00 Naredi sam. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klub 2, nato poročila (teletekst)
SATELITSKJTTV
RTL PLUS
8.20 Video strani. 8.30 Pogram za otroke. 10.00 Novoletni koncert iz Portoroža, ponovitev. 11.00 C. Israel: Luisiana, ameriška nadaljevanka (1/6). 13.30 TV dnevnik 1.13.40 Napovednik. 13.45 Video strani. 14.30 Zgodbe iz školjke, ponovitev. 15.30 Svet narave: Strah pred divjino, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 16.20 Video strani. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska' kronika. 16.45 Program za otroke: Klub Klobuk. 18.35 Video strani. 18.40 Risanka. 18.50 TV nocoj; Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Film tedna: Izvoljeni, ameriški film. 21.45 Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja. Andrej Furlan, klavir. 22.00 Video strani. 22.05 Dnevnik 3. 22.27 Šport. 22.30 Napovednik. 22.35 Sova: Alf, 69. epizoda ameriške nanizanke; Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 4/22; Glasba skozi čas, koprodukcija, 12/16.
TV SLOVENIJA 2
15.25 Video strani. 15.35 Osmi dan, ponovitev. 16.25 Sova, ponovitev; V območju somraka, 15. epizoda ameriške nanizanke; Mračna pravica, ameriško katalonska nanizanka, 3/22. 17.40 Euroritem, ponovitev 25. oddaje. 18.00 Regionalni programi — Maribor. 19.00 Alter. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ORF. 19.55 TV nocoj. 20.00 Športna sreda. 22.00 Komorna glasba skozi stoletja: Pozna renesansa in zgodnji barok, ponovitev 1. oddaje. 22.35 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Francoščina. 10.00 TV v šoli: Naše žito — naš kruh. 10.15 TV v šoli : Da ali ne. 10.30 To je Elvis, ameriški (deloma čb film), 1981, življenjepis Igende rock'n'rolla Elvisa Presleya. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Papuanci danes. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 Dediščina Gulden-burgovih, serija. 14.45 Zgodovina stekla. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nikla-as, fantič iz Flandrije, nova risana serija. 15.30 Strah v kletki, lutke. 15.55 Dobro glej. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Hov!, serija. 16.30 Mini leksikon. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Naš učitelj dr. Sprecht, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Ti Drombuschi, serija. 21.45 Novo v kinu. 21.50 Pogled od strani. 22.00 Usoda komisarja Du-rana. kriminalka. 22.55 Enkrat ni dovolj, ameriški film, 1974 (Kirk Douglas, Deborah Raffini. 0.50 Čaš v sliki.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama do 13.00. 16.55 Leksikon umetnikov. 17.00 Dežela in ljudje. 18.00 Številna družina, serija. 18.30 Srčece (Rudi Carrell). 19.00 Lojalna poročila. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Gospod Kari, čb avstrijski film, 1961 (Helmut Qualtinger). 21.15 Storyville Jazzband. 22.00 Gas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Islam v Sovjetski zvezi, dokumentacija v treh delih, 1. del: Azerbajdžan — državljanska vojna na Kavkazu. 23.15 Večerni šport, nato Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Ledena postaja Zebra, ponovitev filma. 11.40 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, serija. 14.30 Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Lepotica in zver (Linda Hamilton). 17.05 Idi na vse. nagradna igra. 17.45 Regionalni sporedi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Hallo, Heino, zabavna oddaja. 21.15 Ognjeni vihar, film. 23.20 Poročila. 23.35 Na begu, serija. 0.25 Lepotica in zver.
6.00 Jutranji magazin. 8.30 Očarljiva -Jeannie, Kremenčkovi. 11.05 Hallo, Heino, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Očarljiva Jeannie. Falcon Crest. 16.00 Booker, serija. 17.05 Idi na vse. 17.45 Regionalni program. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Kriva prisega, domovinski. 22.15 Akutno! 22.50 Tvoj mož, film. 0.30 Poročila. 0.40 Ultimat se izteka, film.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.30 Hammer. Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Divja Rosa. 11.45 Gemini Man. 12.30 Vedno, ko vzame tabletko. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas, serija. 15.55 čips, serija. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Columbo, kriminalka, 1972 (Peter Falk). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.50 Zakon v Los Angelesu. 0.00 Služba v Vietnamu, serija. 0.50 Boj proti mafiji. 2.15 V senci zmage, nizozemski, 1985 (Jeroen Krabbe).
							
L				JL	xLL		-
BOŽIČNI koncert
Na božični koncert v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju bo iz Velenja odpeljal poseben avtobus z odhodom ob 18.15 iz avtobusne postaje na Gorici. Relacija: Gorica, Velenje — avtobusna postaja, Zgornja Nama, Kolodvorska restavracija, Pesje, Šoštanj — avtobusna postaja in cerkev sv. Mihaela.
Po koncertu se bo avtobus vračal v isti smeri.
BOŽIČNI KONCERT bodo izvajali člani Ljubljanskega okteta ob spremljavi orgel. V prvem delu bodo na sporedu pesmi od Gallusa do Foerstnerja, v drugem delu pa stare slovenske božične pesmi v priredbi Igorja Švare in Mitja Tomca.
Vstopnice — odrasli 200 SLT, mladina 100 SLT bodo na voljo eno uro pred koncertom.
SILVESTERSKA PREDTAVA
Na Silvestrovo ob 17.30 bo izpred Rdeče dvorane.v Velenju odpeljal poseben avtobus v Maribor na ogled ene najlepših operet vseh časov Kal-manove K NEGI NJE CAR-. DAŠA, ki je te dni doživela premierno uprizoritev. Po predstavi bo karavana v Mariboru pričakala novo leto na mariborskem odprtem silve
strovanju. Povratek predvidoma ob 1.30 oziroma po dogovoru.
Vstopnice 1.200 tolarjev. Vstopnice lahko naši stalni gostje plačajo do 15. januarja 1992. Sedeži so v l. in 2. vrsti. Neposredni televizijski prenos.
Prijave sprejema Kulturni center Ivan Napotnik, tel. 853-574.
KONCERT Z BALETOM
Za veselo razpoloženje v novem letu bo poskrbela Godba milice iz Ljubljane, ki bo imela praznični koncert v soboto, 4. januarja 1992, ob 19.30 v domu kulture v Velenju. Sodelujejo: Jože Humer, pripovedovalec, Baletni ansambel SNG Ljubljana, Jurij Reja, tenor.
Izbran in blagoglasni program pod taktirko Milivoja Surbka, z Radetzkymarsc-hem za zaključek, bo gotovo razvedril vsakogar.
Abonenti	glasbenega
abonmaja dvignejo brezplačne vstopnice — darilo Kulturnega centra Ivan Napotnik — pol ure pred koncertom na blagajni doma kulture.
Vstopnice za izven 200 SLT, mladina 100 SLT.
GLEDALIŠKI ABONMA
V	mesecu januarju bosta dve gledališki predstavi za abonente gledališkega abonmaja in za izven. V četrek, 9. januarja, ob 19.30, bo v domu kulture Velenje gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Carla Goldoni ja: PAHLJAČA.
V	četrtek, 30. januarja ob 19.30 pa bo gostovala Drama Ljubljana z dramo: SVETNIŠKI VRELEC, Johna Mi-lingtona Synge.
Vstopnina 300 SLT, mladina 200 SLT.
i ikMnIoi i m
6.00 Jutranji magazin. 8.30 Hammer. Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Divja Rosa. 11.45 Gemini Man. 12.30 Vedno ko vzamem tabletko. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 CHIPs. 15.05 Dallas. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Zdravo in halo, zabavni spored. 21 15 Gottsc-halk, osebni šov. 21 15 Stern TV. 22.50 Priložnost za ljubezen (dr. Erika Ber-ger). 23.20 Benny Hill. 0.00 Služba v Vietnamu. 0.55 Boj proti mafiji. 1.40 Cona somraka. 2.05 Njegov poslednji boj, ameriški, 1982.
6.30 Poslovne novice. 8.30 Hello, Austria. 9.30 Super Shop. 12.30 Turistični magazin. 13.30 Znanost. 14.00 Ali Mi-xed Up. 16.00 On the Air. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Tabloidne novice. 20.00 Prime Sport. 21.00 Potovalni magazin. 22.00 BBC News. 22.30 Oplove novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Ljubezen in maščevanje, akcijski, 1979 (Morgan Stevens, Debbie Aulance).
REDNI KINO
Četrtek, 26. 12. ob 18. uri SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK— amer. vohunski triler.
V	gl. vlogi: Timothy Hutton, Se-an Penn/Režija: John Schlessin-ger
Petek, 27. 12. ob 18. uri Sobota in nedelja, 28., 29. 12. ob 18. in 20. uri
V	POSTELJI Z MADONNO ameriški dokumentarni.
Četrtek, 2. 1. FILMSKI PREDSTAVI ODPADETA! Petek, 3. 1. ob 18. uri Sobota in nedelja, 4,5. i. ob 18. in 20. uri
MLADOLETNI VOHUN ameriški, akcijska komedija. V gl. vi.: Richard Gireco
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, in petek, 26., 27. 12. ob 20. uri
Sobota, 28. 12. ob 22. uri SEKS 3000 - trda erotika. Petek, 3. 1. ob 20. uri Sobota, 4. 1. ob 22. uri SEKSUALNE FANTAZIJE trda erotika.
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 30. 12. ob 20. uri v Filmskem gledlaišču SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK - ameriški vohunski triler. Režiser: John Schlessinger Vlogi: Timothy Hutton, Sean Penn
Ponedeljek, 6. 1. ob 20. uri MLADOLETNI VOHUN amer., akcijska komedija. V gl. vi.: Richard Grieco
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 29. 12. ob 19. uri v Nočnem kinu SEKS 3000 — trda erotika.
Ponedeljek, 30. 12. ob 19. uri v POSTELJ] Z MADONNO -amer. dokumentarni. Nedelja, 5. 1. ob 19. uri v Nočnem kinu SEKSUALNE FANTAZIJE — trda erotika Ponedeljek, 6. I. ob 18. uri M LA-DOLETNI VOHUN — amer., akcijska komedija.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Torek, 7. 1. ob 17. uri MLADOLETNI VOHUN -ameriški, akcijska komedija.
VELIKO DELOVNIH USPEHOV V LETU, KI TAKO SRAMEŽLJIVO IN NEGOTOVO VSTOPA MED NAS VAM ŽELI KOLEKTIV KINA VELENJE!
Velenje
Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 88,9 IN 97,2 Mhz
ČETRTEK, 26. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika 8.00 Radijski djubox; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 27. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 do 24.00 Vi izbirate, mi vrtimo in nočni program Radia Velenje.
SOBOTA, 28. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 29. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Na svidenje; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 Servisne informacije in epp bloki; 18.50 Poročila; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 30. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 do 24.00 Novoletni program Radia Velenje; Lahko noč.
TOREK, 31. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 CD novosti; 8.00 Odstopim, odstopiš; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 1. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30-Dogodlri in odmevi; 16.20 Kdaj, . kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 20.00 Novoletno popoldne na Radiu Velenje; 20.00 Lahko noč.
ČETRTEK, 2. JANČARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Radijski djubox; 9.00 Trič trač in druge čveke;' 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 3. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke In pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 do 22.00 Vi izbirate,-mi vrtimo in nočni program Radia Velenje.
SOBOTA, 4. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za"zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 5. JANUARJA:. 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po "telefonu 855 963 nova); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Mladi mladim; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 6. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč.
TOREK, 7. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 CD novosti; 8.00 Odstopim, odstopiš; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 8. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Strokovni nasveti; 19.00 Minute z domačimi ansambli; 20.00 Lahko noč.

Gost: »Kavo prosim!«
Natakar: »Želite turško ali italijanski ekspres?« Gost: »Ne, premislim sem si! Dajte mi, prosim, čaj!« Natakar: »Ruskega ali kitajskega?« Gost: »Veste kaj. Zdaj imam pa dovolj te vaše politike! En šnops, prosim!«
HM

Music shop Velenje
Lestvica desetih naj. 1991
1.	ROXETTE - Joyride
2.	SCORPIONS - Crazy world
3.	KLF — The white room
4.	C + C MUSIC FACTORY -make your sweat
naj CD plošč za leto
5.	Dr. ALBAN - The album
6.	OMD — Sugar tax
7.	GUNS'N'ROSES — Use your illusion II.
BAD BOYS BLUE - House of silence 9. PRINCE — Diamonds and pearls 10. SALT'N PEPA — Greatest hits
Gonna
Glasbo s te lestvice boste lahko poslušali v torek, 31. decembra od 7.30 dalje na valovih radia Velenje!
teL 853 481, 888 480
üsfieXm ocjtai, ocjtas u noi aas
GRADBENO PARCELO v Veliki Pirešici prodam. "S? 779-177 po 18. uri.
VIKEND PARCELO, 500 arov,
na čudoviti legi pri jami Pekel prodam. ® 892-110, interna 14, zvečer.
NOV KOSILNI GREBEN za kosilnico Bücher, plug 10 col in vitla za IMT, prodam. ® 895-218. ENOSOBNO STANOVANJE NA KERSNIKOVI ulici menjam za trisobno stanovanje v Velenju. Naslov je v uredništvu. DVOSOBNO STANOVANJE na Jenkovi zamenjam za dve manjši v Velenju. ® 852-148 zvečer.
HIŠO NA LEPI SONČNI LEGI V VELENJU, z vsemi priključki, prodam. ® 854-260 na Tavčarjevi 5.
domaČe vino - izabelo
prodam po ugodni ceni in KRAVO sivorjavo radovniško po teli-tvi, staro 5 let. Po domače pri Fa-lantu Podgorje II, Velenje. © 858-594.
parni Čistilec micka
ugodno prodam za 3500 sit, nove smučarske čevlje št. 40 za 3000 sit in nove smuči z avtomati in palicami za 7000 SLT. ® 850-673, popoldne. večjo stanovanjsko hišo 230 mJ v gradnji (V. gradbena faza) v Šaleku, Bevče, prodamo.	Informacije	po ® 063-741-995.
ROLETE, ŽALUZIJE IN PLI-SEJE izdelujem in montiram. ® 063-24-296.
ZA HUJŠANJE POD ZDRAVNIŠKIM NADZOROM se lahko prijavite pri blagajni Velenjskega bazena vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. ure dalje.
DIMNIKAK-STVO
tote IS, Velm*t
TeirUa:
063/HS-2S7
ur
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646. odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure.
IZ OTROŠKIH UST
Janezek posluša reporterja Staneta, ki poroča z nogometne tekme in vzklikne:
—	Tale stric je pa zelo pameten. Celo tekmo -zna na pamet!
***«
—	Veš, moja mami je zelo srečna, ker je ati novinar.
—	Zakaj pa?
—	Meso je grozno drago, pa imamo vsaj race zastonj !
****
V prijetni priložnostni družbici se zavzeto pogovarjajo o posebnosti enojajčnih dvojčkov in se na vse kriplje čudijo. »Ja, pa kaj«, se oglasi eden izmed njih. »Nič posebnega, jaz sem dvojajčni enoj-ček.«
****
Po pregledu pri zdravniku. »Kaj ste našli gospod doktor?« »Nič strašnega, a vas prosim, da takoj poravnate moj račun.«
ieirtf
NA ŠALEŠKI V VELENJU
Policaj: »Ja, prekršek ste napravili, kazen sledi!«
Zavijajoči občan: »?« Policaj: »Ali ne vidite dvojno ...?« Občan: »Dvojno ...?« »Če bi tako videl, bi gotovo dejali, da sem vinjen ...«
Radio Velenje-trgovine LIR
Podelili so nagrade
Rezultati nagradnega žrebanja trgovine LIR; Bilo je v petek, 13. decembra, na Radiu Velenje:
1.	5-dnevni paket za 2 osebi Banovci — LIR
—	Lesjak Renata, Rudarska 2, Velenje
2.	5 dnevni paket za 1 osebo Banovci — LIR
—	Jelen Vito, Stanetova 14, Velenje
3.	5 dnevni paket za 1 osebo Banovci — LIR
—	Kočevar Stane, Kajuhova 3, Velenje
4.	5 dnevni paket za 1 osebo Banovci — LIR
—	Kranjc Lucija, Migojnica 62, Griže
5.	Vrednostni nakup za 3.000,00 SLT - LIR
—	Miklav Metka, Veljka Vlahoviča 45, Velenje
Gostišče PRI REZI KI: večerja za dve osebi
—	Feliks Zamuda, Prešernova 22 c, Velenje
Gostišče VLASTA: biftek ta-tar:
—	Oštir Marjana, Veljka Vlahoviča 40, Velenje
Gostišče RŽEN: večerja za dve osebi
—	Zdenka Lipovšek, Šalek 71, Velenje
Gostišče PRI VIDI: kosilo ali večerja za dve osebi
—	Kranjc Janez, Veliki vrh 45, Šmartno ob Paki
Gostišče HREN: večerja za dve osebi
—	Jelen Stanko, Andraž 6
Gostišče POD KLANCEM:
nedeljsko kosilo ali večerja za dve osebi
—	Uršej Viktor, Lopatnik 7, Velenje
Gostišče GREBENŠEK: silvestrovanje za dve osebi
—	Oder Darko, Šalek 17 a, Velenje
Gostišče GREBENŠEK: novoletni ples za dve osebi
—	Jelen Albert, Šalek 77, Velenje
Gostišče ZAJC: silvestrovanje za dve osebi
—	Sešel Sonja, Efenkova 46, Velenje
Cvetličarna IRIS: aranžma v vrednosti 3.000,00 SLT
—	Škarja Nevenka, Lipa 32, Velenje
Parfumerija GRAZIA: darilni paket
—	Dobnik Franc, Lokovica 145 a, Šoštanj
Drogerija ZALA: darilni paket
—	Namestnik Danilo, Vrata 3, Dravograd
Prodajalna LEA: darilni paket
—	Rožič Olga, Jenkova 17, Velenje
Čevljarstvo HORVAT: ročno izdelani škornji
—	Mihelec Tone, Podkraj 49, Velenje
RDEČA DVORANA: večkratna vstopnica za bazen in majica
Tajnšek Gorazd, Jurčičeva 4, Velenje MAJICE-L1R:
—	Kotnik Jožica, Škale 80, Velenje
—	Makuc Goran, Šaleška 16, Velenje
—	Oder Dragica, Šalek 17 a, Velenje
—	Gorišek Anja, Podgorje 20, Velenje
—	Črep Darja, Lokovica 136 c, Šoštanj
—	Krulej Mihaela, Kidričeva 55, Velenje
—	Bračič Štefica, Vrnjačke Banje, Velenje
—	Potisek Marina, Šalek 91, Velenje
—	Polšak Renata, Tomšičeva 37, Velenje
—	Špegel Marija, Šalek 83, Velenje
—	Lampret Sonja, Gaberke 231, Šoštanj
—	Nahtigal Simon, Šaleška 2 b, Velenje
—	Tibod Simon, Na lipo 1, Šentjur pri Celju čestitamo!
OBČINA VELENJE V Zdravstvenem domu Velenje:
Zobozdravstvo: 25., in 26. decembra — dr.
Irena Filipič, 29. decembra — dr. Eta
Rogan
1. januarja in 2. januarja —
dr. Zvonka Petek
V Zdravstvenem domu Velenje, dežurna ambulanta, od 8. do 12. ure.
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955
Cena posameznega izvoda je 30,00 tolarjev, mesečna naročnina 120,00 tolarjev, trimesečna naročnina 360,00 tolarjev, polletna naročnina 720,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 600,00 tolarjev.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaračenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	r
Lekarna :
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Do 27. decembra — Ivo
Zagožen, dipl. veterinar, Jeri-hova 38, tel. 858-704.
Od 27. decembra do 3. januarja — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, tel.: 857-875.
Od 3. januarja do 10. januarja — Milan Matko, dipl. veterinar Topolšica 15, tel.: 892-236.
OBČINA MOZIRJE: Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 29. decembra — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219.
Od 30. decembra do 5. januarja — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
Od 6. januarja do 12. januarja — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769.
Plešivec
13. srečanje harmonikarjev
Prizadevni kulturniki Plešivca bodo pripravili zadnjo nedeljo v tem letu (29. decembra ob 15. uri) v tamkajšnji šoli trinajsto tradicionalno srečanje harmonikarjev. Nastopil bo tudi domači pevski zbor, za humor pa bosta poskrbela zakonca Lipnik iz Škal.
Vabljeni ljubitelji domače glasbe in petja. Nastopajoči pa se lahko prijavijo uro pred pričet-kom.
OBČINA VELENJE
SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
PODROČJE ŠPORTA VELENJE, Efenkova 61
Objavlja
RAZPIS
za zbiranje predlogov za občinski program športa, ki se sofinancira v občini Velenje v letu 1992. i.
Predloge športnih programov lahko prijavijo OŠO (osnovne športne organizacije — klubi, društva), športna zveza, šole, podjetja in posamezniki, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo. II.
Prijavljeni programi bodo podlaga za oblikovanje programa športa za leto 1992, ki se sofinancira iz proračuna občine Velenje oz. bo razpisan s koncesijo.
Predloge programov prednostno zbiramo za naslednje sklope v okviru celotnega programa športa:
1.	ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE
2.	ŠPORTNO-REKREATIVNA DEJAVNOST
1.	ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE
a)	predšolski otroci
—	tečaji učenja športnih panog, predvsem tistih, ki so zajeti v program športne značke za I. stopnjo.
b)	osnovnošolski otroci in mladina
—	počitniški programi (tečaji učenja športnih panog — t.i. tedenske športne šole, tekmovanja v različnih športnih panogah, enkratne rekreativne akcije)
—	letni program splošne vadbe za otroke od 1.—4. razreda OS
—	športna tekmovanja
c)	srednješolska mladina ■
—	športna tekmovanja
2.	ŠPORTNO-REKREATIVNA DEJAVNOST
—	tekmovanje kot enkratna tekmovanja (npr. kros, turnir . ..) ali kot lige skozi daljše obdobje
—	enkratne rekreativne akcije
—	rekreativne splošne vadbe IV.
Predlog programa naj vsebuje:
—	organizator programa:
—	izvajalec programa:
—	vsebino programa:
—	okvirni stroškovnik (objekt, strokovni kader za izvedbo in kader za organizacijo, propaganda,...)
—	viri pridobivanja sredstev izvenproračunskih sredstev
—	predvideno število udeležencev programa
—	starostna kategorija, kateri je program namenjen Predloge posredujte najkasneje do 13. 1. 1992 na naslov: Občina Velenje, Sekretariat za družbene dejavnosti, Efenkova 61, Velenje.
Športni pozdrav! STROKOVNA DELAVKA ZA TELESNO KULTURO Helena HLIŠ-BUKOVNIK
Mag. Slavko HOZJAN SEKRETAR
SEKRETARIATA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
«sum»
Cenjene kupce
obveščamo, da bo v četrtek, 26. decembra, dežurna naša samopostrežna prodajalna od 8. do 11. ure. V novem letu vam bomo ponovno odprli vrata naše veleblagovnice v soboto, 4. januarja.
Vsem kupcem, posebej našim zvestim obiskovalcem, se zahvaljujemo za zaupanje in vam želimo prijeten božični večer, veselo silvestrovanje, v novem letu pa veliko osebnega zadovoljstva in miru.