Izum v fotografski stroki. Folografiranje je že davno razširjen ljudski sport, za razmeroma majhen denar je danes že vsakomur omogočeno biti lastnik fotografskega aparata. Le malokdo ve, kako je treba s tem ravnatr. Toda vprašanje pravilne osvetlitve je še dandanes navzlic vsakovrstnim melianičnim merilcem svetlobe, eno najzagonetne.jših vprašanj v življenju l.jubitelja folografije. To vprašanje je sedaj dokončno reaeno po izumu znanega berlin.kega fizika prof. Biunona I.ange. Ta ie zgradil meiilee, ki spreminja sveHobne vrednote v elektii- ko in kaže čas osvetlitve s takšno natančnostjo in tako preprosto, da ravna lahko otrok z njim. Majhne in večje pogreške, ki so jih dopusčali dosedanji svetlomeri zaracli zmotljivosti človeškega očesa, so absolutno izključene. Princip na katerem temelji ta Langejev svetlomer, je tako enostaven, da je naravnost čudno, da ni še nihče prišel nanj. Svetloba s predmeta, ki ga hoče človek posneti, pada v majhni škatlici skozi zbiralna lečo na svetlobno stanico, v kateri se svetloba spremeni v elektriko, kakor pri televiziji in v aparaturi za zvočnl film. Stanica je v zvezi s kazalcem, k^ se premakne na kazalni plošči tem bol.j, .im jnočnejša je svetloba fn po njej posredno fok, ki nastane v stanici. Dva upora skrbita za to, da je mogoče upoštevati občutljivost ploš.e in zaslon ko pritisk na gumb in kaealec pokaže rnehanično absolutno točno osvetlitev.