Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din 1*50.
TRGOVSKI ETST
Časopis za trgovino, industrifo In obrt.
■aročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/» leta 90 Din, za DretolStvo ln upravnlfitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. -
«/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. - Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Telefon St. v.
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 6. aprila 1933.
Štev. 40.
VU&miU davuUU oiafiav
V vrsti težkih konstatacij, ki jih je na Podlagi številk in dejstev izrekel minister Mohorič v svojem velikem in senzacionalnem proračunskem govoru, je menda najtežja konstatacija, da kljub zmanjšanju Proračuna za tri milijarde, ni bilo mogoče razen 20 odstotnega znižanja zemljarine dosečjL niti ene davčne olajšave. Nasprotno je bila uvedena še cela vrsta novih davkov, pa čeprav se je narodni dohodek pri najmanj štirih petinah prebivalstva znižal v 'tem času za več ko 40 odstotkov. Je to konstatacija, ki zadene v črno in ki najbolj
nazorno pokaže težko stanje, v katerem se nahaja naš gospodarski svet.
Kajti pri tako silnem padcu narodnega dohodka je naravno, da se morajo znižati tudii davčni dohodki. Če ljudje manj zaslužijo, morejo tudi nmnj dati in tudi povišanje davkov ne more na tej resnici nič spremeniti. Ta resnica pa se tudi jasno kaže v izkazih državnih dohodkov in izdatkov. Kljub vsem novim davkom in taksam se državni dohodki stalno krčijo, ker pač ljudje nimajo, ker je njih denarna moč izčrpana. Zato bi bil skrajni čas, da bi se naša fiskalna politika malo spremenila in da ne bi obstojalo njeno stremljenje le v tem, da davkoplačevalca čisto ■osuši, temveč da tudi gleda na to, da ne trpi injegova pridobitna sposobnost. Zlasti pa bi se smela finančna uprava zateči It temu neizprosnemu apelu na zadnja sredstva davkoplačevalcev šele takrat, kadar i \ resnici že izčrpala vse druge vire in izvedla prihranke do skrajne mere.
A do tega prepričanja naš davkoplačevalec ne more priti in sicer iz zelo realnih razlogov. V proračunskem govoru ministra Mohoriča so ti razlogi prav nazorno povedani, a tudi podprti s številkami. Tako treba v prvi vrsti omeniti neplačane davke, ki so dosegli ogromno vsoto 2700 milijonov dinarjev. Da je tako velika vsota neupravičena, se vidi iz tega, da znašajo davčni zaostanki na področju ljubljanske finančne direkcije le 40 milijonov. To se pravi z drugimi besedami, da bi smeli znašati, če bi veljala v vsej državi ista davčna praksa, le okoli pol milijarde, torej petkrat manj. A zakaj se ne izterjujejo davki po-vsodi enako, zakaj ne velja tudi drugod ista rigoroznost?
V vsakem mesečnem izkazu o državnih izdatkih se povdarja, koliko znaša, prihranek v državnih izdatkih. Kakor je vesel davkoplačevalec, ko sliši o tem zdravem in pravilnem prizadevanju po znižanju izdatkov, tako pa se mora v še večji meri začuditi, če bere, da, pokojnine kar neprestano rastejo in da so presegle že eno milijardo. Ali je to potrebno, ali tu mar ne bi “ili mogoči tudi prav izdatni prihranki?
Še težja vprašanja pa pridejo davkoplačevalcu, če čita Mohoričeva izvajanja o gospodarstvu državnih podjetij. Ogromno narodno bogastvo predstavljajo samo državni gozdovi, ki bi mogli biti v teh težkih časih ona silna železna rezerva državnega gospodarstva, tki bi mogla nadomestiti vse nove davke. A kaj V.dmo mesto tega? Od vsega tega ogromnega bogastva, ki je v državnih gozdovih, nima država nič še več, mora celo doplačevati. To se pravi, da so vsi ti 'ogromni gozdovi za državo samo izguba in da bi bila dejansko na boljšem 6e teh gozdov sploh ne bii- imela.
Seveda velja to samo pod pogojem, da bi še naprej trajalo takšno gozdno gospodarstvo, ker pri količkaj dobrem gospo-dohilSi Polmilijonska sečnja morala dati 7„ , ^aj bi zaslužil zasebnik, če bi bil i . kšnih gozdov, pač ni treba pose-
Kriza' še" težiaPa ^ bi Mla g°8Podai'ska
‘a i i x n era7'Umljivo zato ostane za davkoplačevalce, da od tako ogromnih gozdov nima država nobenega dobička.
Prav tako ne more razumeti davko-P ačevalec, da se forsira eksploatacija par
sivnili rudnikov. Če velja izkoriščanje več, kakor pa znaša izkupiček prodanih rud, potem ni na svetu podjetnika, ki bi forsi-ral izkoriščanje takšnega rudnika. Saj je vendar njegova izguba tem večja, čim več pridobi rude. Tem manj pa more razumeti takšno početje davkoplačevalec. Ta vendar ne bo plačeval davkov zato, da se more izkoriščati pasiven rudnik? Kaj res kdo kaj takšnega pričakuje od davkoplačevalca?
Je vse res, da morajo državljani v času težke depresije relativno več žrtvovati za državo, ko v času velike konjunkture. Toda vedno pa treba gledati na to, da, bo imel davkoplačevalec to zavest, da se nje-gov denar dobro uporabi in da res ne gre drugače, ko da je do skrajnosti požrtvova-
len. A bojimo se, da se pri nas na to mnogo premalo gleda in da se ta moment mnogo premalo upošteva. Kajti če bi se uipošteval, potem bi morali že davno slišati to radostno vest, da je imela vsaj ena redukcija državnih izdatkov to posledico, da je doživel davkoplačevalec vsaj rahlo davčno olajšanje. Samo malo takšne dobre volje, pa bodo vsa davčna bremena znosnejša.
Zato pa v času vsesplošno zmanjšanih narodnih dohodkih ni zahteva po davčnih olajšavah le želja davkoplačevalca, temveč postulat pametne finančne politike, ki ne napenja loka do skrajnosti. Olajšanje davčnega bremena bi morala postati ena glavnih točk vladnega programa in gospodarstvo v državnih podjetjih kaže, kako se . more ta točka izpolniti.
odfroca
V
žefozniške tarife so- mnog* ftcevisokc
V ponedeljek se je vršila v Beogradu seja tarifnega odbora, ki je sklepala o novi železniški tarifi z ozirom na prevoz kmetijskih pridelkov. Sejo je otvoril g. Ivarinanski iz Zagreba, ki je najprej opisal dosedanje delo tarifnega odbora, nato pa prešel na prevoz kmetijskih pridelkov, ki tvorijo 27 do 30 odstotkov vsega blaga, ki se prevozi po železnici.
Kot prvi je govoril dr. Gortan, predsednik zagrebške Zadružne zveze. V zelo obsežnem in dokumentiranem referatu je po-vdarjal, da v sedanjem težavnem gospodarskem položaju poljedelstvo ne prenose niti sedanjih železniških tarif, tem manj pa bi moglo na novo povišanih. Povišanje tarif bi znižalo vsem producentom cene, vsem konzumentom pa jih povišalo. Vsako povišanje cen tarif bi nujno povzročilo večjo draginjo, ki bi znižala konzum, vsled česar bi se tudi zmanjšal promet na železnici. Kmetovalec je danes v tako težkem položaju, da mora ali prodajati zemljo in živino, torej načctii svoj mali kapital ali pa še bolj znižati svoj že itak nad vse nizki standard, te bi ta padel še bolj, potem bo še bolj padel konzum vseh izdelkov, a to je smrt za vse gospodarske panoge.
Vrednost žetve je iznašala v letu 1&28 15 milijard, mnogo večja žetev v letu 1931 ;pa je bila vredna samo 9,8 milijard, tako zelo so padle cene kmetijskim pridelkom. Samo vsled cenenega voznega pota se je mogla naša pšenica pririniti na svetovni trg. Nove železniške tarife ne bi škodovale samo zunanjemu trgu. temveč bi bile katastrofalne tudi za domači trg. V pasivnih krajih je 4 milijone prebivalstva, ki so potrošniki naših kmetijskih pridelkov. Pri današnji;h razmerah ne morejo že sedaj kupovati niti najpotrebnejših stvani, ker dovoz preveč podražuje živila. Pasivni kraji porabijo na leto 70.000 vagonov hrane iz žit orodnih krajev. Čeprav trošijo pasivni krajii največ koruzo, za katero novi načrt tarife ne določa povišanja, se je prevoznina tudi za koruzo dejansko podražila vsled metode zaokroževanja teže navzgor in vsled postranskih pristojbin. Ko je bila koruza po 270 dinarjev, se je gibala prevoznina med 3,87 do 22,39 odstotkov vrednosti blaga, danes, ko je cena koruze padla na 55 dinarjev, se giblje prevoznina med 17-78 do 110-18 % vrednosti blaga. Nove tarife je zato treba odločno odkloniti.
Previsoke tarife onemogočajo v«ak izvoz žita v Grčijo
V imenu trgovinske zbornice v Skoplju je nato govoril Voj:n Barošič. Južna Srbija ima vsako leto do 200.000 ton žita za izvoz. Naš izvoz žita pa je vsled previsokih prevoznin nemogoč. Leta 1930 smo izvozili v Grčijo 16.215 ton pšenice, leta 1931 samo 7.052, a lani tako malo, da se naš lizvoz v grški statistiki sploh ne omenja več. Z novo tarifo bi se podražila prevoznina za 20 %, da bi pa mogli izvažati v Grčijo, bi bilo treba sedanjo prevoznino znižati z* 25 odstotkov.
Prevoz čez Brajlo pomeni razmetavanje denarja
Posebno pozornost je vzbudil referat dr. Šajna, zastopnika žitnih izvoznikov na Jadranu. Naše železnice izkoriščajo po izjavi železniškega ministra samo 40 odstotkov svojega voznega parka, ker je promet tako zelo nazadoval. Zato se je tudii znižal čisti dobiček železnic od 267,8 na 170,2 milijonov dinarjev. Železnice se morajo zato boriti proti konkurenci rečne pJovbe in Primorci ji: bodo pri tem pomagali. Če bi se z. zmanjšan jeni tarif povečal promet, bi se dvignil tudi zaslužek železnic. Danes se plača za prevoz enega vagona žita iz Vojvodine v Split okoli 4500 dinarjev, prevoz čez Brajlo pa velja samo 2550 dinarjev. Transport žita po železnici iz Južne Srbije v Split velja okoli 8000 dinarjev, čez Solun po morski .poti pa samo 3000 dinarjev. Naravno je, da zato nihče ne uporablja železnice.
Zapravljanje denarja pa je, če svoje lastno žito dovažamo čez tuje ozemlje in večinoma na, tujih parobrodih. Vse, kar izdamo za pretovarjanje blaga v Brajili in za prevoz po morju, je vržemo skozi okno na cesto. Naše gospodarstvo pa je danes mnogo preveč revno, da bi smeli tako razmetavati denar. Zato je treba znižati železniške tarife do te mere, da bo prevoz žita po železnici ravno tako drag ko po morju čez Solun in Brajlo.
Dobiček, ki ga ima rečna plovba od prevoza po Donavi, ne igra nobene vloge. Njeni dohodki od prevoznine po vlačilcih znašajo 68 milijonov, dočim dobi železnica od sporovoznega blaga 1.465 milijonov. Čisti dobiček rečne plovbe pa je tako malenkosten, da se nanj ni treba niti ozirati. Z izvoz čez Brajlo plačamo 500 Din preto-vornine in za zavarovanje in prevoz po morju 1500 denarjev. Ves ta denar bi lahko ostal v naši dTžavi, če bi prevažali žito po železnici. Ker imamo za izvoz 25.000 vagonov koruze, izgubimo na ta način 50 milijonov dinarjev. To je 22 odstotkov vseih deviiz, ki jih dobimo od prodane koruze.
Železnice morajo voditi takšno tarifno politiko, da bo mogoč prevoz žita po železnici.
KONVERZIJA KMEČKIH DOLGOV
V	RUMUNIJI
Rumunskemu parlamentu je bil predložen nov predlog o konverziji kmečkih dolgov. Po tem predlogu bo za vse kmečke dolgove uveden 51eten moratorij, ki se more podaljšati tudi na deset let. Za časa moratorija plača dolžnik samo 2°/o obresti, a ne plača nobene amortizacije. Če pride med kmetom in upnikom do sporazuma, se zniža dolg pri posestnikih, ki imajo do 10 ha zemlje za 50%, pri posestvih do 50 ha za 35 % in pri drugih za 25%. Nikakor pa ni dolžan kmet plačati višjih obresti, kakor znaša polovica njegovega obdačenega dohodka.
detzavhi izdatki
in dohodki
v mesecu februarju
Izdatki. V mesecu februarju so znašali državni izdatki 501-6 milijonov Din ali 79-47% s proračunom določene vsote. Na ta način je bil dosežen prihranek v višini 129-6 milijonov Din. V primeri z januarjem so bili izdatki nižji za 39-5 milijonov. Prihranek se je dosegel izključno le pri materijalnih izdatkih.
Dohodki. Vseh dohodkov je bilo v februarju manj za 130-19 milijonov Din ali 79-38 °/o, kakor pa so bili proračunani. Izdatki so bili zato nekaj nad pol milijona višji ko dohodki, dočim so bili izdatki večji od dohodkov v januarju le za 275.000. Če pa primerjamo skrajne rezultate v februarju in januarju, potem vidimo, da so bili v februarju izdatki za 39-4 manjši, dohodki pa za 29-1 milijonov večji.
V enajstih mesecih
V prvih enajstih mesecih so znašali izdatki 5.263-4 milijonov ali 97-60 %> prora-čunane vsote. Za osebne izdatke je bilo izdano 3.395-7, za materijalne pa 2.131-5 milijonov Din. Ves doseženi prihranek je znašal 1.416-5 milijonov Din.
Vsi dohodki pa so znašali v prvih enajstih mesecih 5.508-8 milijonov in so bili torej za 18-4 milijonov manjši od izdatkov.
Likvidnih, a neizplačanih računov, to je letečih dolgov, je bilo koncem februarja 358-1 milijonov dinarjev in sicer: pri državnih podjetjih 207-4 (od tega pri železnici 148-6, pri rečni plovbi 11-9, pri ministrstvu za šume in rude 46-7) milijonov dinarjev, pri državni upravi in njenih ustanovah pa za 150-7 milijonov.
Proračun državnih podjetij
V februarju je bil dosežen prihranek v višini 49-7, ker se je porabilo samo 84-08°/i 'proračunanih izdatkov, napram 82-05 °/o v januarju. Dohodki so dali manj za 164 milijonov 433.500, to je samo 56-16 °/o od pro-računane vsote. Dohodki so bili mnogo manjši ko v januarju, a so se že tedaj zelo znižali v primeri z dohodki v decembru.
Državna gospodarska podjetja so bila aktivna v februarju za 9 milijonov. Mesto proračunanih 62-7 milijonov je bil dosežen presežek dohodkov v višini le 56-9 milijonov.
Vsi izdatki za vseh prvih enajst mesecev so znašali 3.052-4 (mesto proračunanih 3.433-7) milijonov in je bil dosežen prihranek v višini 383-3 milijonov.
Vsi dohodki državnih podjetij so znašali v prvih enajstih mesecih sedanjega proračunskega leta 3.051-7 milijonov ali 73-97 »/o proračunske vsote. Dohodki so bili torej manjši za 1.074 milijonov. Če se pa primerja vsota vseh izdatkov in vseh dohodkov, potem se vidi, da so bila državna podjetja v prvih enajstih mesecih pasivna za 664.012 Din.
Gospodarsko sodelovanje držav Male antante
Kakor poročajo »Praške Novine«, se je ustanovil v praškem ministrstvu za zunanje zadeve poseben oddelek za vprašanja, ki se tičejo ožjega sodelovanja držav Male antante. Ta oddelek bo pripravil vse predloge, ki morejo služiti temu namenu. Predvsem so aktualna prometna vprašanja. V najkrajšem času se bo vršila konferenca pristojnih resornih ministrstev, na kateri se bo izdelal delovni program. Gre za vsa prometna vprašanja in tudi za zboljšanje zračnih zvez. Glede železniškega prometa se bo zlasti skušalo rešiti vprašanje direktnih tarif. Glede brodarstva je zlasti važno vprašanje svobodne cone v Galacu, kamor bo odpotovala posebna komisija češkoslovaških resornih ministrstev. Ta komisija bo tudi izbrala mesto za češkoslovaško cono.	-
O.	Pehani:
haš UcedUnl tc%
Zgrešeno je naziranje (»Slovenec« od 8. marca), da je mogoče odpraviti našo sedanjo denarno krizo samo s pomočjo Na-rodne banke iaili z inflacijo bankovcev, ne pa z mobilizacijo terjatev ali s stvarnim kreditom. V samem kreditnem gospodarstvu imamo najboljši dokaz, da sii pomagamo s stvarnim kreditnim premoženjem denarnih zavodov lahko prav uspešno, če se stvari pravilno lotimo. Ce naj zadenemo v črno, moramo z vidika, ki je v našem primeru najbolj važen, pregledati najprej sliko vsega današnjega denarnega in kreditnega sistema pri nas in drugod in brž bomo videli, kje je pri nas vrzel. Slika pa je ta:
Primarni denar je danes samo še zlato. Zaradi uepraktičnasti njegovega prenašanja, nadalje radi njegove mnoge premajhne količine za obvladanje vsega trgovskega prometa in še iz raznih drugih vzrokov je zlato kot menjalno 'sredstvo skoro popolnoma izločeno in prihaja v poštev le še za izravnavo državnih plačilnih bilanc. Na splošno ga je v prometu zamenjal njegov surogat v obliki bankovcev, ki so prvi kreditni papir.
Sekundarni denar So bankovci, ki so teoretično nakaznice na zlato. Resnično imajo bankovci le delno kritje v zlatu (pri nas 35 odstotkov), ostanek pa je krit z drugimi vrednotami (menice, efekti, včasih tudi hipoteke itd.). Zlato je ostalo pri bankovcih dejansko le še vrednostna mera. Zakonito določeno minimalno razmerje ali relacija zlate do stvarne podlage je to5ka, pod katero zlata podlaga ne sme pasti, če naj bankovci obdrže svojo polno vrednost. Znižanje zlatega kritja pod določena minimum ali zaradi izvoza zlata (pasivna plačilna bilanca države), ali zaradi prekomerne izdaje bankovcev brez odgovarjajočega povišanja zlate zaloge (poplava ali inflacija) ima za posledico neizogiben padec bankovcev na inozemskih borzah, doma pa zvišanje vseh blagovnih cen. Ker uživajo bankovci po zakonu splošni prisilni tečaj,, služijo kot oficij&Iao plačilno sredstvo za poravnavanje vseh v domači valuti izraženih kreditnih razmerij. V pogledu vrednosti so tako bankovci kakor tudi vsa v dinarjih izražena premoženja odvisna v prvii vrsti od relacije zlatega do stvarnega kritja bankovcev in ta relacija prihaja do praktičnega izraza v valutnem tečaju (tečaj prvega reda).
Tercijarni denar so razna obračunska ali nakažilna sredstva, kakor menice, čeki nakaznice, žiro-nakazila itd. iz raznih vložnih ali kreditnih računov med posameznimi poslovnimi ljudmi ali med strankami posameznih denarnih zavodov ter se glase v domači valuti. Kreditna razmerja so tukaj privatnega značaja, obvezna le za šte-
vilčno zelo omejene direktne kontrahente in so kot taka neoficijalna plačilna sredstva. Izvrševanje plačil v tercijarnem denarju je neomejeno tako dolgo, dokler so dotični denarni zavodi likvidni, dokler morejo izplačevati svojim strankam nakazila v gotovini v okviiTu normalnih razmer. Ce pade normalno v obtoku se nahajajoča gotovina globoko pod normalno stanje (teza vriranje), se izplačila nakazil vedno bolj (krčijo, v istem razmerju zastajajo nakazila in preje likvidna terci jama plačilna -sredstva (vloge) se spremene v nemobil-uo premoženje, ki je kot tako podvrženo disažiiu do bankovcev ali sekundarnega denarja (tečaj drugega reda). V pogledu denarnega značaja so tedaj tercijarna plačilna sredstva odvisna od količine krožečih bankovcev.
Kvartarni denar ibd se mogla imenovati nakazila strank med raznimi denarnimi zavodi s posredovanjem njih klirinških central (Clearing house) in včasih celo po zvezi klirinških central, če j'ih je v deželi več. To široko organizirano’ plačilno sredstvo je v pogledu vrednostne mere odvisno od bankovcev, kakor je to pri ozko organiziranem ter-oijarnem denarju, ter je tudi prav tako neoficijalno plačilno sredstvo. Mreža k sprejemanju obveznih kontrahentov pa je tukaj zelo široka ter tvori nekak širši prostovoljna prisilni tečaj. V pogledu denarnega pomena je kvartarno plačilno sredstvo mnogo manj odvisno od količine krožečih bankovcev kakor navadni žiralni denar iz vzroka, ker je akcijski Tadius kliringa raztegnjen od vsakega klirinško organiziranega denarnega zavoda po svoji
klirinški centrali mi pretežno večino denarnih zavodov države iin ima tedaj vsaka vloga v takem denarnem zavodu neke v-nste lastno, relativno dovolj mobilno sposobnost dn se ta zelo približuje mobilnosti samih oficijalnih bankovcev. Klirinška organizacija, kti ima mrežo svojih članov raztegnjeno čez večino denarnih zavodov dežele, obvlada lahko tako velik odstotek vseh denarnih operacij, da ostane bankovcem le še prav ozek delokrog in da se splošno gospodarstvo in denarstvo lahko kar najbolj otreseta despotizma oficijalnih bankovcev in njih neelastične odvisnosti od zlata.
Praktičen dokaz za pravilnost gorenje trditve nudijo Združene države Sev. Amerike, kjer se od vsega poslovnega prometa izvršuje celih 95 % plačil v prepisnem, žiralinem in klirinškem prometu ter le 5% v oficijalnih bankovcih. Ta primer jasno dokazuje nenevarnost »inflacije« neofici-jalnih plačilnih sredstev, ker ta dolarske valute niso podrla, navzlic svojemu ogromnemu nesorazmerju do bankovcev in njih zlatega kritja. Kam bi prišla dolarska valuta, če bi se nadomestila ameriška ogromna neoficijalna klirinška plačilna sredstva z oficijalnimi bankovci in kako nizko bi zdrknil njihov poslovni promet iz samih finančnih vzrokov, če bi se omejilo njihovo gospodarstvo na samo oficijalne ban-' kovce normalno dosegljive količine, d je lahko predstavljati. Približali bti se pač ze-
Od/u&ptaMfi
lo našim primitivnim gospodarskim prilikam, našemu poslovnemu mrtvilu in splošni revščini. Kako silno elastičen inštrument denarstva in splošnega gospodarstva je kliring, se vidi tudi iz tega, da so prišle Rooseveltove zasilne odredbe v zadnji ameriški denarni krlzj do polne veljave v velikem delu po zaslugi njih organizinane-j ga denarstva.
Da se je ameriško gospodarstvo v taki meri osvobodilo suženjstva onih, zlati teoriji podvrženih oficijalnih, količinsko zelo omejenih bankovcev, polom notranjega stvarnega kredita, kar so v svojem bistvu vsa neoficijalna plačilna sredstva, je pripisati v prvem redu ameriška širokopotez-nosfci in podjetnosti. Meje, v katere oklepa gospodarski razvoj kredit samo »zlatih« bankovcev in prometno nanje vezani kredit neorganiziranega denarstva, so oni pretrgali in si z organiziranim kliringom silno razširili svoja plačilna sredstva in s tem možnost produktivnega udejstvovanja. Z uvedbo kliringa ni tamkaj stanje krožečih bankovcev prav nič nazadovalo, tem--: več se je s kliringom le razširilo denarno in z njim splošno gospodarstvo. Amerika ni postala dežela »neomejenih možnosti^, zaradi svoje prostranosti ali izrednega bo-‘ gastva zemlje, temveč v največji meri zaradi iznajdljivosti, praktičnosti in podjet-j n osti svojih prebivalcev, zaradi mobilizi-j ranja kar največ stvarnih dobrin v prometj ustvarjajoče menjalno ali plačilno sredstvo,! ki se more s stvarnim kreditom v dobro1 organiziranem kliringu raztegniti tudi doj »neomejenih možnosti«, splošno gospodarstvo pa do slovitega »amerikanskega tem-! pa«. Dokaz za to je ravno njih že omenjeno1 razmerje neoficijalnih do oficijalnih plačilnih sredstev ter po njih ustvarjeni ogromni gospodarski razmah. Če je nasto-i pila tudi v Ameriki silna gospodarska križa, tega seveda ni kriv njihov kliring, ki krize sam tudi ne more odpraviti samostojno iz vzroka, ker ima splošna gospo-1 darska kriza svoj izvor v disharmoniji medj produkcijo in konzumom, 'ta pa zopet v celotnem gospodarskem sistemu absolutnega liberalizma, katerega nedostatek se trajno kajpak ne da odstraniti z nobeno finančno operacijo in tako tudi ne s kliringom.
Ce potegnemo paralelo ameriškega denarstva z evropskim in posebno z našim, vidimo, da smo mi ostali pri razvijanju gospodarskih poslov v ozkih mejah malenkostnega zlata, temu primerno nizkem številu bankovcev (pri nas 300 do 330 dinarjev proti 3000 do 4000 v zapadni Evropi na osebo) in na to malenkost navezanega neorganiziranega denarstva. Neoficijalnega klirinškega denarja nismo ustvarili, konservativno smo ostali pri skoro samem »edinozveličavnem« oficijalnem denarju in z njim v prav tako skromni, ali bolje zanikrni gospodarski revščini. Z našim zadružništvom ali z organizacijo malega stvarne-
ga kredita smo se sioer otresli vaških oderuhov in se gospodarsko nekoliko dvignili, da M pa napravili nadaljnji korak ter se osvobodili še one, promet in zaslužek ovirajo©© diktature tirana zlata in bankovcev, zato nam je zmanjkalo poguma in podjetnosti. Dokler je pač šlo, smo raje iskali deželo »neomejenih možnosti« v Ameriki, namesto da bi si jo ustvarili doma. Kako bri danes, takorekoč ob dvanajsti uri našega gospodarskega, denarstveuega in oseb-no-etosistenčnega življenja, katere izredne okoliščine zahtevajo seveda tudi izrednega postopanja, napravili »čudež« kliringa,
o	tem in edino o tem bi morali razpravljati, če nam je ležeče na trajni in ne na samo začasni ureditvi našega denarstva.
KUVERTA'2
JJBlTANh
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
PLENARNA SEJA ZBORNICE
Kakor smo že poročali, se vrši v petek ob 9. dopoldne prva letošnja plenarna seja Zbornice za TOI.
V	četrtek pa se vrše zborovanja vseh zborničnih odsekov, tako trgovskega, obrtniškega in industrijskega.
Zborovanje trgovskega odseka je sklical predsednik trgovskega odseka in podpredsednik Zbornice g. Konrad Els-hacher za pol devetih dopoldne v zbor-«
nični posvetovalnici in sicer s tem dnevnim redom:
1. Poročilo o zborničnem delovanju v zadnjem tromesečju.
2. Razprava o zborničnem statutu.
3. Predlogi za opredelitev raznih trgovinskih strok.
4. Obdačenje konsumov.
5. Razprava in sklepanje o prošnjah za koncesije, odobritvi cenikov in prošenj za državljanstvo.
6. Izjave v kazenskih zadevah radi kršitev obrtnega zakona.
7. Trgovske terjatve in rentni davek.
8. Revizija železniških tarif in naša trgovina.
9. Noveliranje zakona o prisilni poravnavi izven konkurza.
10. Predlogi gg. zborničnih članov.
VELIKE IZGUBE ITALIJANSKEGA BOMBAŽNEGA KONCERNA
Iz Milana se poroča, da je bombažni koncern Stabilimenti Tessili Italiani, ki je nastal s fuzijo treh velikih tekstilnih industrij, zaključil lansko poslovno leto z izgubo 30 milijonov lir. 2e leto prej je imel ta koncern izgubo 40 milijonov lir in je zato znižal svojo osnovno glavnico od 80 milijonov na 20 milijonov. Z letošnjo izgubo pa bo ta glavnica skoraj popolnoma izčrpana. Koncern ima 23 fabrik s 6000 statvami in 430.000 vreteni.
OliiSCiie automarfltni bolel
D A 1 - D A M
»AGRARNA EVROPA« POTREBNA KNJIGA ZA VSAKEGA GOSPODARJA
V	založbi Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je izšla nova knjiga o kmetijski proizvodnji in trgovini evropskih držav: »Agrarna Evropa.« Knjigo je spisal gospod Joža Lakatoš, glavni urednik »Jugoslovenskega Lloyda«. Knjiga vsebuje statistične podatke o proizvodnji, uvozu in izvozu 27 glavnih agrarnih proizvodov Evrope in važnejših izvenevropskih držav. Knjiga šteje 192 strani in stane mehko vezana Din 40'— Knjiga se naroči pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
t Kneaoškof dr. Andrej Karlin je umrl v sredo ob pol 11. zvečer. Pokojni knezo-škof si je pridobil mnogo zaslug za versko življenje in za kulturen razvoj svojega naroda, ki ga bo zato ohranil v hvaležnem in častnem spomtinu. — Pogreb bo v ponedeljek, ob 10. dopoldne.
Belgijski poslanik je protestiral pri Da-ladieru proti Mussolini - MacDonaldovemu predlogu in izjavil, da bi postal francosko-belgijski zavezniški pakt brezpredmeten, če bi Francija vstopila v direktorij štirih velesil.
Tndi sovjetski veleposlanik je izjavil Daladieru, da bi prenehal veljati franoo-sko-sovjetski prijateljski pakt, če bi Francija vstopila v direktorij štirih velesil, ker bi tak direktorij pomenil hegemonijo, ki je Rusija ne more priznati.
Poljski zunanji minister Beck je izjavil angleškemu veleposlaniku, da odklanja Poljska pakt štirih velesili, ker je nasproten paktu Društva narodov in da zato ne bo smatrala miti en njegov sklep kot obvezen.
Za predsednika poljske republike bo
pri junijskih volitvah izvoljen maršal Pil-sudski.
Avstrijska vlada bo znižala plače An pokojnine vseh nameščencev sooijalnih ustanov na višino plač drž. nameščencev, da s tem zniža režijo socijalnih ustanov.
Litvinov |je sprejel nemškega veleposlanika in mu sporočil energičen protest sovjetske vlade proti nečloveškemu ravnanju s sovjetskimi držarvljani iin proti preiskavam na sovjetskih ladjah.
Pariški kardinal Verdier je poslal velikemu rabinu Francije pismo, v katerem ostro obsoja preganjanje Židov v Nemčiji.
Bojkota proti Židom ne bo več v Nemčiji, ker da je prenehala sovražna agitacija proti Nemčiji v tujini. V resnici pa so morali hitlerjevci vsled soglasnega odpora vsega kulturnega sveta ustaviti bojkot. ‘
Posebno politično policijo so po zgledu fašistov in sovjetov ustanovili v Nemčiji. Nova' policija že pridno polni zapore in koncentracijske tabor©.
I* Nemčije pobeglega časnikai^a drl BM~ la so v neki tirolski vasi ob bavarski meji ustrelili hitlerjevci in nato pobegnili nazaj v Nemčijo.
Vsi nemški papirji so vsled Hitlerjeve protižidovske gonje padli na njujorški borzi.
Gospodarska Vojna se bo začela med Anglijo in Rusijo vsled aretacije štirih angleških inženirjev v Rusiji. Angleškemu parlamentu je že predložen zaknmiaM načrt o prepovedi vsakega uvoza ruskega blaga, sovjeti pa pripravljajo enako prepoved.
Japonci so če prekoračili kitajski zid in
po težkem porazu Kitajcev zavzeli mesto Šimenkaj.
Japonska se silno vznemirja zaradi koncentracije ameriškega bojnega brodovja v Tihem oceanu. Še naprej pa izjavlja, da niti najmanje ne popusti od svojega stališča.
Francosko mornariško ministrstvo je
odredilo, da se takoj prione z gradnjo tre*1 križark, od katerih bo vsaka imela 7000 ton nosnosti.
Največ ji zrakoplov na svetu »Acron«, last ameriške bojne mornarice, je nenaden vihar treščil ob morje, da se je zrakoptov čisto razbil. Od 97 mož posadke so bili rešeni samo trije. Vsled silnega viharja je namreč bila vsaka reševalna akcija nemogoča.
Še drugi ameriški zrakoplov »Joddre«,
ki je hotel priti ponesrečenemu »Acronu« na pomoč, ®e je razbil in padel na istem mestu ko »Acron« v imorje. Posadko 7 mož pa so mogli rešiti.
Amerika zgradi največji parnik »Wash-ington«, ki bo imel 80.000 ton nosnosti, za 8000 več, ko »Normandie«, ki je bila do-sedaj največji parnik in ki se še gradi.
Mount Everest, najvišjo goro sveta so preleteli v dveh letalih angleški letalci. Dosegli so višino 10.675 metrov.
Sovjeti nameravajo povišati ceno svojemu izvoznemu lesu za 6 do 8 odstotkov.
Letno poročilo General Motors ugotavlja, da je produkcija v primeri z letom 1029 nazadovala za 78 odstotkov. Družba je dosegla čisti dobiček 164.979 dolarjev, dočim je znašal ta pred enian letom 97 milijonov dolarjev.
davčna i/pcašania
Zaračunavanje skupnega davka na blago iz poštnih pošiljk
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja v »Službenih Novinah«: Praviloma se določi osnova za razrez skupnega davka na poslovni promet na način, kakor je razložen v § 4. zakona o skupnem davku na poslovni (promet A, samo da se more izjemoma za. blago, uvoženo po pošti, v skladu s § 1. zakona o spremembi zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 16. VII. 1931 in čl. 3 uredbe Pov. br. 546/III. z dne ‘20. julija 1931 vzeti kot osnova za razrez tega davka petkratni znesek odgovarjajočih carinskih davščin in to takrat, kadar nastajajo primeri, ki so izrečno navedeni v teh predpisih. Pri uporabi tega izjemnega načina za določevanje davčne osnove pa se morajo ugotoviti činjenice, ki so povzročile
o	porabo izjemnega načina, ker ni z ozirom na navedene predpise prepuščeno svobodnemu prevdarku carinskih organov, da odločajo, če uporabijo pravilo ali izjemo, temveč je to odvisno v vsakem konkretnem primeru samo od tega, če so izpolnjeni pogoji za redno določevanje davčne osnove po vrednosti ali ne, kadar se računa vrednost v višini petkratnega zneska carinskih dajatev.
Zaradi tega se, a v zvezi z razpisom z dne 22. novembra 1932, odreja carinarnicam, da postopajo v primerih, če se mora vzeti kot osnova za razrez skupnega davka od blaga, uvoženega po pošti, petkraten znesek carinskih dajatev, tako-le:
L A ko je uporaba izjemnega načina za določitev osnove skupnega davka povzročena vsled pomanjkanja računa, bodo uradniki, določeni za ocarinjen je, pismeno konstatirali na zadevni deklaraciji, da je bil vzet kot osnova za razrez skupnega davka petkratni znesek carinskih dajatev, ker ni bilo v času carinjenja predpisanega računa za to blago. Pod to konstatacijo pa bodo napisali potrditev, ki sestoji iz datuma in njih podpisa.
2.	Če je uvoznik pravočasno predložil ra-
un, ali če je bil račun priložen pošiljki, pa iz gotovih pomanjkljivosti mi mogel biti dmatraii kot polnovreden dokaz o vrednosti blaga, na katerega se nanaša, ter se je vsled tega moral skupni davek plačati kot petkraten znesek carinskih dajatev, bo uradnik te pomanjkljivosti pismeno kon-statiral na odgovarjajoči deklaraciji in na računu in potem to na preje opisani način potrdil.
Prti tej priliki se opozarjajo carinarnice, da morejo samo takšne konstatacije služiti v opravičilo za uporabo izjemnega načina določanja osnove za razrez skupnega davka na poslovni promet in da je brez teh konstatacij ta prosto neveljaven.
Takse po uredbi o posredovalnem postopanju
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, katere takse je treba plačati po uredbi o posredovalnem postopanju. Po sporočilu pravosodnega miinistr-stva spada posredovalno postopanje v nesporno postopanje in se morajo zato plačevati one takse, ki so predvidene v taksnih in pristojbinskih zakonskih predpisih za nesporno postopanje. Dokler ne bodo uaificirani taksni predpisi za1 nesporno Postopanje se bodo plačevale te takse:
Od vseh pismenih prošenj lin vlog, ko tudi od zasebnega predloga ali predloga na zapisnik, da se otvori posredovalno postopanje, ise plača taksa 5 dinarjev.
V	taksnem pogledu je najvažnejši predpis čl. 11. 'Odstavek 2. uredbe o posredovalnem, postopanju, ki se glasi: Če so pod-
overovOjeni
sporazum
sklenjena pred sodi^em. Z ozirom na to se morajo plačati v Sloveniji in Dalmaciji te takse: od vrednosti poravnalne vsote pol odstotka, ko tudi taksa za pravni posel.
UREDBA O ZAVAROVANJU VALUTE
Finančni minister je sklenil: Pri izdajanju uverenj o zavarovanju valute so po-zavodi dolžni, da zahtevajo od izdavi« T" I^^dloŽitev uverenja o plačanem ni H tu tt° PPotokobranju tvrdke oz. obrtni ust uverenja & zavarovanju valute ne
***« drnitai osebam.
Odredbe čl. 19.
bile tako .proti voznikom, ki bi odstopili ta uverenja, ko tudi proti 0atbmit ki bi
sprejele taka uverenja.
Pokojninska zcu/acovani& in zasebni
vv
Iz vrst privatnih nameščencev smo prejeli iz Maribora ta dopis:
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev je sprejelo na Svojem letošnjem občnem zboru resolucijo, ki zahteva med drugim to-le: »Zakon o pokojninskem zavarovanju naj se raztegne tudi na zobo-tehnike, strojnike in trgovske pomočnike v Dravski banovini, obenem pa razširi v celoti tudi na vso državo.«
Te zahteve glede preureditve pokojninskega zavarovanja pa za nas privatne nameščence niso najvažnejše. Nočemo ugovarjati razširjenju tega zavarovanja na vso državo, kar bi bilo potrebno že iz razloga, da zadenejo občutne dajatve za pokojninsko zavarovanje tudi delodajalce drugih pokrajin. Znano je, da se marsikatero podjetje naseli raje v sosedni baiiOVlni, kjer so soeijalne dajatve manjše nego pri nas; tudi so iz tega razloga že nekatere tvrdke premestile svoj sedež iz Dravske banovine, kar je velika škoda za naše nameščence, ker bi jih prišlo mnogo več do kruha, ako bi se ta podjetja nahajala pri nas. Zato je ta zahteva vsestranski utemeljena. Mnenja pa srno, da si naj prizadeti kraji sami izvojujejo pokojninsko zavarovanje s tem, da si ustanove lastne zavode, ker si nikakor ne moremo želeti, da bi se naš zavod razširil na državo in centraliziral kam drugam.
Glede trgovskih pomočnikov pa bi bilo pripomniti to-le: Bivša Avstrija je pri ustanovitvi pokojninskega zavoda izvzela trgovske pomočnike radi tega, ker je smatrala te vrste nameščence samo kot nekaj provizoričnega, ker služi trgovski pomočnik večinoma le kratko dobo, da si pridobi potrebno trgovsko znanje, nato se pa prej ali slej osamosvoji kot trgovec. To pravilo pa velja tudi še danes. V Mariboru n. pr. se izuči na leto okoli 30 do 50 vajencev, trgovinskih obrtnih listov se pa podeli vsako leto 60 do 80, ker eni odhajajo, drugi prihajajo. Razen tega se mesto širi, kar ustvarja nove trgovske obrate. Iz tega sledi, da se v našem mestu osamosvoji več tfgbvčev, Kakdr pa ZfiašK število naraščaja} Tudi je mnogo trgovsko izučenih ljudi, ki si poiščejo drug poklic kot vojaški itd. Le malokateri trgovski pomočnik ostane zato vse svoje življenje kot pomočnik.
Zato hi važno, da bi s« morali te vrste nameščenci zavarovati v pokojninskem zavodu za nameščence, zlasti še, ker ne predvideva osnutek novega pokojninskega zakona nikakih odpravnin in bi bili vsi prispevki za pomočnike, ki se osamosvoje, za nje izgubljeni, ako slučajno nimajo to-
liko denarja, da bi mogli še kot trgovci plačevati mesečne premije.
Ker pa je vendarle potrebno, da bi imeli tudi taki pomočniki, ki he pridejo nikoli do tega, da bi se osamosvojili, starostno oskrbo, bi bilo treba najti zanje drugi način zavarovanja, ki bi moral biti cenejši nego je naše zavarovanje.
Pač pa imamo zavarovanci pokojninskega zavoda velik interes na izboljšanju našega sedanjega zavarovanja. Skrajno ne-socijalno je, da mora po obstoječih predpisih delati zavarovanec do svojega 65. leta, ali pa dopolniti 40 zavarovalnih let, da se mu prizna polna pokojnina. Znano je, da je privatna uradniška služba mnogo bolj naporna kakor državna in se zahteva danes povsod celega moža. Tudi je znano, da puste v službi 601etne starčke, katerim poidejo po večini že vse fizične in duševne moči za delo, kvečjemu še iz usmiljenja .in to le v kaki zelo slabo plačani službi. Na drugi strani pa vidimo mlade, šolane ljudi, ki ne morejo priti do kruha, ker se jim stari prepočasi umikajo. Ako je torej pokojninski zavod sočijalna ustanova, je neobhodno potrebno, da skrajša čakalno dobo.
Drugi nedostatki so še n. pr. glede svojcev. Vdova po zavarovancu ima pravico do rente le, ako se je dotični poročil pred svojim 50. letom. To bi se moralo izpre-meniti tako kot je v državni službi, da ima vdova pravico do pokojnine, ako se je poročila z aktivnim državnim nameščencem in jo izgubi le tedaj, ako se zopet poroči. Otroci imajo pravico do rente izključno samo do 18. leta starosti, brez ozira na to, ali še obiskujejo šolo, ali so morda telesno ali duševno nesposobni za kateri poklic ali ne itd. Tudi se dogaja, da zavarovanec umrje, ne da bi bil poprej dvignil oni del plačanih premij, ki mu po zakonu pripadajo. Zapusti pa revne starše, katere je poprej podpiral, ki pa ne dobe od zavoda ničesar, ker predvideva zakon, da ima pravico do pokojnine ali rente samo mati-vddva, ako je revna.
V	sedanjem pokojninskem zakonu je torej vse polno hib, M zelo zmanjšujejo vrednost tega zavarovanja. Potrebno je, da ima zavod režefve, ako hoče vršiti svoj namen, vehdaT pa ni bil ustanovljen zato, da bi pritegnil nase tekom časa večino narodnega premoženja Dravske banovine, samo gradil hiše dn palače, nakupoval vredhosthe papirje, temveč zato, da bi imeli oni redki zavarovanci, ki dožive starost, kakor tudi osirotele družine od njega korist in oskrbo. To smo z ozirom na višino zavarovalnih prispevkov upravičeni, da zahtevamo.
Dva {ubitega	nasedazadeužnišk/a
V	ponedeljek, dne 3. aprila je praznovalo slovensko zadružništvo dva pomembna jubileja; petdesetletnico, ko je bila ustanovljena v Celju »Zveza slovenskih posojilnic«, ki se je kasneje pretvorila v zadrugo, ter 251etnico, odkar je bila ustanovljena Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Zlasti na kreditnem polju so si pridobile slovenske zadruge velike zasluge, ki imajo trajen pomen. A tudi za napredek kmetijstva so storile zadruge mnogo. Zasluga zadrug je, da se je razvilo mlekarstvo in kletarstvo do sedanje visoke stopnje in tudi na drugih poljih ®o dosegle zadruge lepe uspehe, ki So pomembne za vse naše gospodarstvo. Posebno uspešno je postalo delo zadrug, ko je bilo združeno v velikih zadružnih zvezah, od katerih si je v zadnjih letih priborila posebno veljavo Zveza slovenskih zadrug pod nad vse spretnim vodstvom sedanjega ravnatelja Trčka. Vsled velikega pomena, ki ga ima zadružništvo za narodno gospodarstvo, se tudi mi radi spominjamo obeh lepih jubilejev našega zadružništva in to tem raje, da tudi ob tej priliki povdari-mo svoje načelno stališče do zadružništva. Kakor smo že opetovano izjavili, priznavamo v polni meri pomen zadrug in zato tudi nimamo nič proti temu, če zadruge, ki so čisto na zadružnem programu, uživajo tudi nekatere ugodnosti. Odločno smo le proti nezasluženim privilegijem, ki jih uživajo razne konzumne in zadružne prodajalne ter gostilne, ki se v ničemer, razen po svojih nezasluženih privilegijih razlikujejo od navadnih trgovin in gostilen. Vsi ti privilegiji imajo samo ta namen, da delajo legalni trgovini nedo-
pustno konkurenco in samo to je vzrok, da smo odločno proti njihovim privilegijem. A to le mimogrede!
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug
V	proslavo obeh pomembnih jubilejev se je vršil v Celju slavnostni občni zbor Zveze, ki ga je vodil predsednik Zveze g. Pipan. Občnega zbora se je udeležilo od 341 včlanjenih zadrug 216. Uvodoma se je spominjal predsednik obeh velikih jubilejev ter očeta slovenskega zadružništva inž. Mihe Vošnjaka.
Jubilejno in nato poslovno poročilo je
i	podal ravnatelj Trček.
Preteklo poslovno leto ni samo nazadovalo vse gospodarsko poslovanje, temveč tudi poslovna morala in splošno zaupanje. Večina zadrug je več ali manj nazadovala, vendar pa je bil dosežen tudi napredek. Tako se je dvignilo članstvo in narasle so tudi vloge. Ob koncu leta je bilo vseh vlog še vedno okoli 650 milijonov, posojil pa okroglo 600 milijonov. Obrestna mera se ni spremenila, z novim letom pa je že mnogo zadrug znižalo obrestno mero za 1 odstotek. Poročilo omenja nato delovanje posameznih zadrug, od katerih so vsled krize zlasti trpele produktivne, ker se je zmupjšala kupna moč prebivalstva. Ustanovilg. se je tudi prva zavarovalna zadruga in sicer proti požarni škodi.
Kontakt med Zvezo in zadrugami je bil živahen in je Zveza dosegla, da so končno zadruge spoznale potrebo znižanja obrestne mere. Zveza je priredila več pro-
pagandnih in poučnih tečajev ter izvršila 156 revizij. Na novo se je povečalo število včlanjenih zadrug za 22.
Naložbe pri Zvezi so znašale s pripisanimi obrestmi 25,249.409, kreditov pa je dovolila za 22,724.138 Din. Lastno premoženje Zveze je naraslo na 953.275 Din, poslovni pribitek pa je znašal le 9.137 Din, ker je gospodarila Zveza natančno po proračunu.
Po poročilu nadzorstva je bila načelstvu soglasno izrečena razrešnica, mesto Umrlega člana načelstva Kašmana pa je bil v načelstvo izvoljen odvetnik dr. Boštjančič iz Maribora.
Po daljši debati je bila sprejeta resolucija, v kateri se med-drugim zahteva: Zakon o zaščiti dolžnikov naj ne ščiti enakomerno vrednih in nevrednih ter naj ne škoduje upnikom. Uvede naj se stroga kontrola nad vsem denarstvoim in zagotovi naj se s sodelovanjem države amortizacija morebitnih izgub. Za likvidnost denarnih zavodov naj se izdajo začasni bankovci ali boni (torej začasna inflacija!). Gospodarski svet naj prične delovati, javni denarni zavodi naj plasirajo svoj denar enakomerno v vseh banovinah in zniža naj se obrestna mera.
V	težki gospodarski krizi je torej pokazalo slovensko zadružništvo mnogo odporne sile in praznovalo svoj dvakratni jubilej s pozitivnim delom, a tudi z zdravim optimizmom v bodočnost.
denaesk/o
STANJE NARODNE BANKE.
Po izkazu Narodne banke'z dne 31. mat-ea se je stanje v preteklem tednu spremenilo tako-le (vse v milijonih Din):
Zlata podloga je ostala neizpremenjena in znaša 1.761,4, devize in valute pa so nazadovale od 170,4 na 168,9. Devize, ki ne sjpagajo v podlogo so nazadovale od 12,6 na 10,4, ‘kovan denar pa od 216-9 na 196,1.
Posojila so se še nadalje znižala in aleefr menična od 2.026,7 na 2.018,7, lombardna pa od 334,8 ha Š30.6.
Prejšnlji predujmi državi so se malenkostno povečali od 1,811,2 na 1.811,7, začasni predujmi drž. blagajni pa so ostali neizpremenjeno na višini 600. Razne aktive, nepremičnine in premičnine so neznatno narasle.
Bankovci v obtoku so se pomnožili od 4.529,1 na 4.568,8, zato pa so padle obveze na pokaz od 928,0 na 883,8. Padle so tudi obveze z rokom in sicer od 1.301,9 na
1.2863 milijonov dinarjev.
Zlato on devizno kritje je narastlo od 3639 na 35-40 %, samo zlato pa od 32-27 n® 32-30 odstotkov.
Obrestna mera je ostala neizpremenjena.
FRANCOSKI DENARNI TRG
Položaj na francoskem denarnem trgu je zelo ugoden, ijrar že dokazuje vel;Ji1 uspeh francoskega notranjega posojila. Zato ni čuda, da vlada v francoskih gospodarskih krogih precejšen optimizem, ki ga stalno povečujejo znaki zboljšanja. Tako se je povečala proizvodnja jekla in sicer od 496 tisoč ton v januarju lanskega leta na 506 tisoč v januarju letos. Razvoj ameriške bančne krize je bil v Parizu sprejet ugodno, ker se smatra, da se je sedaj situacija razčistila. Enako ugodno je bila sprejeta tudi nova politika Angleške banke kopičenja zlata, pa čeprav je vsled te politike Francija precej prizadeta, ker so se namreč zmanjšale zlate zaloge Francoske banke za 288 milijonov frankov. Toda Francozi so mnenja, da kopiči Anglija zlato v namenu, da zopet uvede zlato valuto.
*
Guverner Federai Reserve Boarda Eu-
gen Mayer namerava demisijonirati.
Angleška Banka je znova kupila zlata v vrednosti ,1,167.345 funtov. S tem je od začetka leta povečala svojo zlato zalogo za 53,2 milijona funtov.
Po poročilu Francoske banke se je njena zlata podloga v preteklem tednu znižala za 164 milijonov frankov.
Vsled bančne krize mnoge ameriške občine ne bodo miogle zadostiti svojim ob-veznostikn.
4 in pol odstotno francosko notranje posojilo v višini 3 milijard frankov je bilo prepisano za 2.12 milijard frankov. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker javna in samoupravna telesa sploh niso sodelovala pri tem posojilu, v
Senat Kube je soglasno odobril zakonski predlog, s kgterim se proglaša dveletni .moratorij za vsa hipotekama posojila.
2uHOh{a tctyovU*a
ČEŠKOSLOVAŠKA KUPUJE TOBAK NA GRŠKEM
Grški izvoz na Češkoslovaško je vsled manjše kupne moči prebivalstva zelo nazadoval. Zato je pasivni saldo Grčije zelo narastek Da tega zmanjša, je sklenila češkoslovaška vlada, da kupi v Grčiji za pol milijona Kč tobaka.
*
Italijanska vlada je sklenila, da bo uvedla uvozne kontingente za vse one države, ki so uvedle devizne omejitve.
Poljska čozmoorska trgovina se je v zadnjih desetih letih zelo razvila. Leta 1922. je šlo od vse poljske zunanje trgovine skozi poljsko pristanišče 7,3 % blaga, 1. 1931 že 51,3% in 1. 1932 že več kot 67 %. Gdinja ima danes že večji promet ko Bremen, Stockholm in Kopeuhagen. Leta 1932. je prišlo v Gdinjo 3.800 parnikov, katerih tonaža je bila 3-krat večja, kakor pa tonaža vseh parnikov, ki so prišli !. 1913 v Gdansk. V tem silnem razvoju poljskega pristanišča je pač več ko jasen dokaz, da Poljska potrebuje izhod na morje.
Avstrijski trgovinski minister je odredil zaporo za vse nove trgovske tin obrtniške obrate. Odredba je takoj stopila v veljavo.
Da se izogne plačevanju novih občinskih davščin, je sklenila svetovno znana žitna 'borza v Winnipegu, da se preseli v Fort William v državi Ontario.
VELETRGOVINA kolonijalne In J Špecerijske	,
robe	f4*1
V®/Ljubljma
Zaloga sveže pra-r žene kave, mletih dliav in rudninske vode.
Točna la solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
Vpisali sta se nastopni f i r m i :
Sedež glavnega zavoda: Celje.
Sedež podružnice: Maribor.
Besedilo:	D. Rakusch, podružnica
Maribor.
Obratni predmet: Trgovina z železnim^ prodaja smodnika in trgovina z orožjem.
Družbena oblika:	Javna trgovska
družba od 17. marca 1912.
Družabniki: Rakusch Daniel in inž. Rakusch Viljem.
Za namestovanje upravičen: Pravico zastopstva ima vsak družabnik zase. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. marca 1933.
Firm. 256/33 — Reg A III 234/1. aie
Sedež: Maribor, Ipavčeva ul. št. 55.
Besedilo: Banovšek Leopold, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo.
Avstrijske carinske oblasti zaračunavajo od 30. marca dalje zlato krono z 1‘80 šilinga mesto z 1-44, ko dosedaj. Do 20. junija je znižana v Avstriji dopolnilna carina za pšenico od 5 zlatih kron na 2-80, za rž pa od 4 na 2 zlati kroni.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. aprila t. 1. ponudbe glede dobave raznega orodja, 1 noža za rezanje živinske krme ter glede dobave 1 električne ure.
Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: Dne 21. aprila t. 1. glede dobave bločnih verig in jeklene žice; dne 3. maja t. 1. glede dobave 600.000 kg portland-cementa; dne 4. aprila t. 1. glede dobave varnostnih naprav; dne 5. aprila t. 1. glede dobave semaforja.
Dobava losa. Dne 26. aprila t. 1. se bo vršila pri Dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 52 m* bukovega in jesenovega lesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti delavnici, Kobaridska ulica 43.)
Oddaja zakupa zemljišča za zgradbo buffota na postaji Mcsiči-llogatica se bo
vršila potom ofert. licitacije dne 27. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja zgradbe dvonadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne 20. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in proračun pa pri istem oddelku, Ljubljanski dvor, II. nadstropje, soba št. 116.)
Dne 27. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 25.000 kg svinjske masti in 75.000 porcij konzerv.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 20. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg katrana, 10.000 kg portland-cementa, 50 ovojev krovne lepenke; do 27. aprila t. 1. pa glede dobave 100 komadov rudarskih žag.
Vršili se bosta naslednji ofertni licitaciji:
dne 20. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 22.000 kilogramov amonijakove sode;
dne 10. maja t. 1. pa pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu glede dobave 600 ton domačega briket-premoga, 6 ton strojnega olja, 46 ton mo-
Obratni predmet: trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo.
Imetnik: Leopold Banovšek, trgovec v Mariboru, Ipavčeva ulica št. 55.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firma 221/33 — Rg A III 233/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Brežice.
Besedilo: Hranilnica mestne občine Brežice.
Vpiše se novo izvoljeni član načelstva Verstovšek Josip, trgovec v Brežicah, izbriše pa umrli član ing. Kolenz Albert.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 21. marca 1933.
Firm. 118/33 — Rg A III 146/4.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Narodna banka kraljevine Jugoslavije, filijala v Mariboru.
Izbrišeta se dosedanja zastopnika Lju-binkovič Andro, upravnik podružnice in Juvančič Ljudevit, višji činovnik podružnice, vpišeta pa nova zastopnika Hope Dušan, vršilec dolžnosti upravnika
tornega bencina, 9 ton motornega olja, 50 ton plinskega olja, 100 ton olja za kurjenje, 7 ton pisanega bombaža za čiščenje. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 9. maja t. I. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 49 ton strojnega olja, 8 ton turbinskega olja, 13 ton oilindrskega olja, 48 ton motornega olja, 950 ton plinskega olja, 20 ton pisanega bombaža za čiščenje, 10 ton belega bombaža za čiščenje, 40 ton motornega beu-oina in 15 ton avionskega bencina.
Že v 24 urah SsiSSf.isJi
v us Mi	klobuke itd. Škrabi
in svetloiik* «r«)ee. ovratnike in maniete. Pere. gnil. munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—8. — Selenbnrgova ul. I. Telefon it tt-71
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini Zadruge za rejo živali plemenite kožuhovine v Škofljici pri Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Lovrenčič. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Ljubljani, dne 8. aprila ob 9. uri. Oglasitveni rok do 3. maja. Ugotovitveni narok dne 13. maja ob 9.
OBČNI ZBORI
Elektrarna Škofja Loka in okolica, d. d.
ima občni zbor dne 19. aprila ob 11. v sejni dvorani Mestne hiše.
Zadružna gospodarska banka ima občni zbor dne 19. aprila ob 11. v bančni posvetovalnici v Ljubljani.
Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal« v Mariboru d. d. ima X. redni občni zbor dne 25. aprila v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
Posojilnica v Logatcu, r. z. z o. z., pa dne 23. aprila ob 14. v posojilmični pisarni.
SLUŽBENI LIST
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 5. aprila objavlja: Razglas banske uprave o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam na območju Dravske banovine. — Objave o pobiranju občinskih trošarin. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
NEMČIJA JE NAJBOLJ ZADOLŽENA
Po podatkih Nemškega zavoda za proučevanje konjunkture znaša vsota vseh državam dovoljenih posojil nad 200 milijard mark. Od te vsote pride na Nemčijo 22 milijard, ki ima največ dolgov. Na drugem mestu je Francija s 15 milijardami.
filijale v Mariboru in Marzthal Obren, višji činovnik podružnice v Mariboru.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. marca 1933.
Firm. 222/33 — Rg B II 29/3.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Narodna banka kraljevine Jugoslavije, filijala v Mariboru.
Izbriše se dosedanji zastopnik Hope Dušan, začasni upravnik podružnice, vpiše pa novi zastopnik Novak Mira-dovdč, upravnik filijale v Mariboru.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. marca 1933.
Firm. 252/33 — Reg B II 29/4.
*
Sedež: Ptuj.
Besedilo: Kostanjevec, družba z omejeno zavezo.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Kostanjevec Alojz, trgovec v Ptuju, dosedanji poslovodja družbe.
Likvidacijska firma:	Kostanjevec,
družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. IIL,
dne 16. marca 1933.
Firm. 223/33 — Reg C II 46/7
LJUBLJANSKI TRG
Zadnji trg v sredo, dne 5. aprila, je bil dobro založen in dobro obiskan. Pozna se že na trgu vpliv velikonočnih praznikov. Na trgu je bila že gnjat, a se še ni dosti kupovala. Prekajeno svinjsko meso Se je prodajalo po 16-24 Din. — Jajc je na tigu mnogo in njih cena je nizka. Par lepih jajc je po 1-20 Din, večinoma pa se je dobilo od 16—18 jajc za 10 Din. — Kokoši so bile po 25—30 Din. — Na zelc-njadnem trgu je blaga mnogo, zlasti sa-late. Cene so ostale v glavnem neizpreme-njene. Tudi cena jabolk je ostala neizpre-menjena. Najlepši mošanjčki so bili po 6 Din kg. — Zelo mnogo je bilo na trgu krompirja, ki se je prodajal v začetku po
1	Din kg, pozneje pa se je pocenil. '
Živinski trg je bil manj živahen. Voli so se večinoma prodajali po 5 Din za kg živ© teže. Srednja cena krav je bila 1500 dinarjev. — fja svinjskem trgu so mnogo kupovali pujske, ki so se nekoliko pocenili. Prodajali so se po 200—300 Din. — Na konjskem trgu pa je bilo živahno in je bila povprečna cena za konje od 2500 do 3000 Din.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM.
Na svinjski sejem dne 31. marca 1933 je bilo pripeljanih 131 svinj. Cene so bile te: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 80—100, 7—9 tednov stari Din 140 do 160, 3—4 mesece stari Din 230—380, 5—7 mesecev stari Din 450—530, 8—10 mesecev stari Din 550—580, 1 leto stari Din 700 do 800, 1 kg žive teže 7'50—8, 1 kg mrtve teže 11-50—12, ovce komad Din 100.
Prodanih je bilo 113 svinj in 3 ovce.
JAJČNI TRG
Ker še vedno ni mogoč izvoz jajc v Italijo in Nemčijo, vlada na jajčnem trgu mrtvilo in so zato cene nizke. Niti velikonočni prazniki ne morejo bistveno vplivati na ceno. V trgovini na veliko se kupujejo jajca po 0-35 do 0-375 Din.
PADEC ŽITNIH CEN V MITROVIČI
Koncem marca je prišlo na mitroviškent sejmu do -velikega padca cen. Pšenica, ki se je Še par dni preje prodajala po 200 do 220 dinarjev, se je plačevala le še po 160. Fižol je padel od 100 na 70 dinarjev, koruza pa od 63 na 60 dinarjev. Padec je nastal vsled velikanske ponudbe, ki je trgovci niso mogli v celoti prevzeti.
DUNAJSKI SVINJSKI SEJEM
Na zadnji dunajski svinjski sejem je bilo prignanih 9241 pršutarjev in 4713 Špeharjev. Od teh je bilo iz Jugoslavije 1007 pršutarjev .in 2194 Špeharjev. Cene so bile te: Špeharji prve vrste po 1-43 do 1-47,
II.	vrste po 1-35 do 1"42, kmetski prašiči po 1-35 do 1-45, pr š uta i'ji najboljše vrste po 1-55 do 1-60, slabejše vrste po 1 '30 do 1-50 šilingov za kg žive teže. Špeharji so se pocenili za 6 do 7 grošev, pršutarji pa za 3 do 6 grošev.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek od 20.
Četrtek, dne 6. aprila: Krog s kredo. — Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven.
Petek, dne 7. aprila: Zaprto.
Sobota, dne 8. aprila: Hamlet. Red C.
Nedelja, dne 9. aprila: I. N. R. I.
Opera, začetek ob 20.
Četrtek, dne 6. aprila: Pri treh mladenkah. Red B.
Petek, dne 7. aprila: Zaprto.
Sobota, dne 8. aprila: Mala Floramye. Na korist bolniške blagajne Udruženja. Izven. V glavnih vlogah poleg gosta Du-bajiča nastopita ga. Gjungjenac in g. Go-stič.
Higienske instalacije
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jflfccb Tligl dediči
Talefon 83 53
Ljubljana
Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
‘Grgovci in industrijci 1
Tgffovsfei
lisi
se priporoča ta
inaerivanj el
TISKOVINE
osehrrsL trgovske, uradne,reklam-ne,časopise,knjige,večban '^jj^^vni tisk hitre in poceni!
TISKARNA MERKUR
LlUBl1ANA,GRlGOReieiVA5l!23
Vel-2 5 - 52 telegram:Jiskartuilllet kur.
Dreja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovako-lnduatrifako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja tn tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.