THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. ŠTEV. (No.) 248. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., PETEK, 24. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 24, 1926. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN« SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ss& LETNIK XXXV. NEPRESTANO DEŽEVJE JE POVZROČILO, DA SO REKE PRESTOPILE BREGOVfc IN POPLAVILE NIŽJE STOJEČE NASELBINE; MNOGO JE ČLOVEŠKIH ŽRTEV, ŠKODA JE OGROMNA. Louisville, Ky. — Alarmantne vesti prihajajo iz države Kentucky, Arkansas, Tennessee in West Virginia o povod-nji. V šestdesetih urah je pa (Ho v nekaterih' krajih do 7 Palcev dežja, kar še ne pomnijo. Povodenj je zahtevala več človeških žrtev in je napravila ogromno škodo. V Arkansas so utonile tri Sestre na poti v šolo. Oče jil| .io peljal z vozom, ko so se peljali preko mostu, se je podrl, oče se je rešil, pomagati pa ni liiogel otrokom radi deroče reke. V Kentucky sta utonila dva hiož.a iz Valley View, ko se je Prekucnil čoln v katerem sta se Peljala preko reke. Vzhodno v državi Kentucky je mnogo poslopij pod vodo. Pošta se ne more dostavljati, kakor izgleda, ne bodo imeli v tem kraju l)ele božične praznike, temveč mokre. Reke v Tennessee so preplavile ceste,' na nekaterih mestih je do ~> čevljev visoko vode. Mobile Ohio železniška proga je razdejana in postaja v Camden je osamljena, nihče ne u ' • 11 , • - ■ i . v . /1. »J rs V p y Bluefield, W. Va. je velika tovarna barve preplavljena, tako tudi večina hiš. Male mostove v južnem delu Wi Va. države je voda odnesla. V Huntington so utonili štirje moški, ki so se nahajali na mostu, katerega je Pa deroča voda odnesla. kakšnoovladav , jugoslaviji? vojaki strica sama nezadovoljni. S KONGRESA FARMARSKE MLADINE V CHICAGO. Dunaj, Avstrija. — Jugoslavija je še .vedno brez vlade. \ši premier Uzunovič ni bil v stanu najti prave kombinati tie ministrov .Tudi Ljubi Davi-(Wiču, kateremu je kralj A-leksander poveril nalogo za fo, "miranje kabineta, ni uspelo Sedaj je na vrsti radikal Marko Trif,kovič, ako tudi njemu He bo mogoče sestaviti kabine-k, se bo sestavila začasna via V Zedinjenih državah je voja štvo slabo oskrbljeno; hrana ni dobra, stanovanja vojakov ne odgovarjajo razme-rom časa, mnogo jih dezerti-, ra. — Coolidge ne bo dovolil denarja za križarke že to-pot. New York, N. Y. — Celi svet misli, da je ameriški vojak z vsem dobro preskrbljen, ima vsega dovolj, živi udobno, je brez vse skrbi, ima tudi dobro plačo, v primeri z vojaki po drugih državah. Temu pa ni tako, ako je resnica, kar pravi Brig. Gen. Ilenry J. Reilly, vojni veteran Rainbow divizije. Pravi, da je ameriško vojaštvo demoralizirana skupina, ki niti nima potrebne hrane, čutijo se nesrečne, živijo v starih barakah, ki niso za bivanje sposobne. Vojaki Strica Sama trumo- jih vsaki mesec dozertira— stem protestirajo, ker administracijo s svojo ekonomično politiko, ne dovoljuje zadostnih sredstev za preskrbo svojega vojaštva. Obramba naše dežele, je po, mnenju Gen. Eeilley-ja pod ničlo. Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je odobril predlog za f zgradbo desetih križark — najbrž vsled pritiska nekaterih. Zdaj jemlje besedo nazaj na ta n&čin, da ne bo dovolil, da bi se že pri sedanjem' zasedanju kongresa o-dobrila vsota, ki je potrebna za graditev novih bojnih ladij. Coolidge sicer ne trdi, da ne Slika nam pokazuje trojic a najzdravejših izmed 600,000 farmarskih deklet in fantov, k« so imeli nedavno v zvezi z živinsko razstavo v ChicagJi kongres, na katerem so dobili prve nagrade. Deklici sta v starosti 13 oziroma 16, mladenič pa 15 let. smitha nečejo v senatu. Demokrati in republikanci izjavljajo, da ne bodo dopustni imallWmu izt-oJjencu, da bi sedel na senatorski stolček. Washington, D. C. — Voditelji v senatu, tako republikanci kakor demokrati, so zato, d.a ne bodo dovolili Frank-u Smithu, katerega je imenoval guverner države Illinois, Len Small, na mesto umrlega senatorja McKinley-ja, da bi sedel na senatorski stolček, ko se bo po počitnicah, zopet začelo delo v kongresu. Senator Ashurst, demokrat iz Arizone, ko je sliš.al, da je Smith sprejel mesto senatorja za toliko časa, da poteče ter- serif hoffman bo resi6n1ral. Šerjf Hoffman bo v pondeljek odstopil od svoje službe, na katerega mesto ifo'a priii warden Zimmer iz okrajne bolnišnice. Chicago, III. — Šerif Peter M. Hoffman je izjavil, da bo v pondeljek podal svojo ostavko kot šerif. Warden Michael Zimmer v Cook county bolnišnici bo imeiiovan na njegAvo mesto, ako-rte pride kaj nepričakovanega vmes. Mr. Zimmer je demokrat, zastopal je že enkrat preje službo šerifa, bil je' tudi občinski mož. Njemu so naklonjeni demokrati, pa tudi republikanci Brundage-jeve skupine v okrajnem odboru. Znano pa je, da roka roko umiva — z.a to pa bo Leonard Brundage imenovan na mesto min, je takoj izjavil, da bo na-potrebujemo novih križark, pel vse sile, da se to prepreči, vendar ga to boli. ,ker bo Stric Ashurstova resolucija ne bo Sam moral tako globoko pose- dovolila, da bi, zaprisegli či v žep. On kot pacifist, ne vi- Smitha — drži se ga madež, di nobene vojne nevarnosti, katerega ne more oprati. Ve- fifty, da je zato si misli — čemu ta potra- čina ki nasprotuje Smithu je prav. ta ! tako velika, da je gotovo, da! Hoffman odstopi zato, o__y !'bo treba imenovano mesto dati je ta služba za njega prena KRIŽEM SVETA. — Dunaj, Avstrija. — Bivša avstrijska cesarica Žita in njeni otroci ni$o zapuščeni na Španskem, kjer bivajo v lepi palači. Tudi nanje ni sv. Miklavž pozabil. V Avstriji, kjer sami trpijo pomanjkanje, so nabirali sklad in ji poslali lepo darilo. Trgovci so prispevali z obleko in igračami za o-troke. Angleški kralj ji je poslal kot darilo zlatnino. - — Cambridge, Mass. — Žrtev poklica je postal zdravnik dr. J. L. Koch, star 35 let, znanstvenik, ki je posvetil vse svoje moči in sredstva, da bi znašel uspešno zdravilo zoper raka. Bolehal je par tednov; v Bostonu je 25 let izvrševal svoj poklic. — Manila, P. I. — Filipine hočejo postati članica lige narodov, zahtevajo, da se pripo-zna vlada filipinskih otokov in se jo sprejme k ligi, kakor se je to zgodilo z Indijo, in Ka nado. — Dunaj, Avstrija.—Princ Ludwig von Windischgj-aetz, ogrski aristokrat, v zvezi s po-narejalci francoskih frankov, je dobil živčni napad in so ga premestili iz ječe v sanitorij Veliko; je takih jetnikov, ki imajo živčne napade kakor on, pa le morajo svojo kazen od-sedeti. — Atlanta, Ga. — John We .sley Langley, bivši poslanec desetega okraja, je bil-v pondeljek izpuščen iz ječe, da bo prebil praznike pri svojih do mačih. Obsojen je v dveletno ječo, ker je kršil prohibicijsko postavo. Odsedel je že enajst mesecev. Doma ga pričakuje žena in otroci. — Buffalo, N. Y. — V Niagara reki so bile ribe v torek dobre volje, kajti oblasti so vrgle v reko 12,000 steklenic finega francoskega šampanjca, katerega so zaplenili v tovornem vozu na Erie železniški Iz Jugoslavije STJEPAN RADIČ IN NJEGOVI SORODNIKI PRED NARODNO SKUPŠČINO OBTOŽENI KORUPCIJE. — RADIČ OŠKODOVAL DRŽA VNI INTERES— DRUGE ZANIMIVE VESTI. I wardena v okrajno bolnišnico, progi v Niagara Falls. Uničena ko postane Zimmer novi šerif, pijača je bila vredna $250,000. Kakor zgleda, se dela fifty-za obe stranki I ker da sposobnih mož, ki bi vodili; y NEW YORKU BODO IMELI drugemu— Smith je zaenkrat porna in mu vznemirja živce. vlado, dokler ne bo končana v'adna kriza. Kakor se vidi, ni niti enega, ki bi mogel nadomestiti pokojnega Pašiča. M. ^inčič, kateri je bil vpoštevan kot. mogočni politični voditelj, radi njegovega prijateljstva % Italije izgubil ves vpliv in ta diskreditiran v Jugoslaviji. croarkin pride pred sodišče v torek. Chicago, 111. — Harold Cro-arkin, ki je izpovedal, da je l,fttoril 6 letnega Smitha, se v torek zagovarjal za svoj Jjočin pri kriminalnem sodi-^u. Naučen po advokatih, se-^j le malo govori, zagovornici pravijo,' da je nedolžen, pa da ni pri zdravi pameti, H ur so ga neprestano zasliše-VaH, rekel je, da ga je on urno-11 ker je bil utrujen in ni ve-kaj govom. To so zvijače faKovornikov, s katerimi hoče-10 morilca rešiti vešal. SUHE PRAZNIKE. doigral. New York, N. Y. — Mesto New York je vsako leto bolj "mokro." To leto so pa nameravali napraviti tako mokro, kakor še ni bilo nikoli. Ta načrt so pa newyorpanom prekrižali prohibicijski agenti, zaplenili so ogromno množino mokrote. Nikoli še niso napravili prohibjcijsti toliko pohodov na klube, in sploh prostore, kjer imajo na zunaj "soft" — znotraj pa "kick," kakor zadnje dneve. Manhattan je bil najbolj prizadet. — 58 prostorov so agenti obiskali —" kot nepovabljeni gostje, kjer so aretirali in zaplenili kar jim je prišlo pod roko. Med lokali, ki so bili obiskani od agentov, je nekaj takih, v katere zahajajo le boljši ljudje, topot jim niso prizanesli. Iz St. Louisa tudi poročajo, da stopajo na prste lastnikom lokalov, ki točijo prepovedano pijačp. Tudi tukaj so jih mnogo aretirali in več lokalov zaprli. kitajci preganjajo katoliške duhovnike. Pozneje bo ronal za koroner-j ja, ki je lahka in precej mast-jna službi ca za upokojenega u-radnika. I Peking, Kitajsko. — V Ki- angsi provinci je bil samostan katoliških duhovnikov, katere so pa Kitajci pregnali. BoljŠe-viki so začeli s protikrščanskim gibanjem; stališče katoličanov je obupno. -o- eksplozija v skladišču dinamita. smrt junaške prednice. New York, N. Y. — Nobeno leto še niso Amerikanci toliko denarja poslali vv stari kraj, kakor letos. Iz poštnega urada poročajo, da je šlo preko luže $7,836,288.57. Največ so poslali svojcem Irci, namreč $2,243,300, kot drugi, ki tudi skrbijo za svojce, ki so v resnici potrebni, so Nemci. Poslali so jim $1,648,391. letalšktnesreča; štirje mrtvi. Radič v škripcih. Štjepan Radič je kot prosvetni minister izvršil razne zlora-je, s katerimi je oškodoval državni interes, da bi koristil sebi osebno in svoji rodbini. Od svoje knjigarne "Slaven-ska knjižara" v Zagrebu, Stje-pan in Marija Radič, je odkupil razne knjige, ki jih knjigarna rii mogla razprodati in so ležale v skladišču. Za te knjige je izplačal vsoto 170,000 Din., ki ni bila določena v proračunu, marveč jo je izplačal iz blagajne oddelka za volila. Čeprav je Štjepan Radič dobro vedel, da je v testamentih natančno določeno, zakaj naj se porabijo dohodki raznih volil, je vendar to storil, dasiravno je vedel, da dohodki niso namenjeni za odkupovanje takšnih knjig, kakršne je on kupil. Kot prosvetni minister je dal denarno podporo nekaterim kulturnim in prosvetnim društvom, ki so pa v resnici politične in strankarske organizacije, in sicer iz fonda založništva šolskih knjig. Iz raznih fondov in proračunskih sredstev je delil nagrade v velikih vsotah društvom, ki niso v nobeni zvezi s prosveto, marveč z njegovo stranko in njegovo organizacijo. Poslanci vseh parlamentarnih klubov, razen Radičevpga, so predložili skupščini tozadevno interpelacijo, v kateri zahtevajo, da delovanje Radiča in njegovih sorodnikov v anketnem odboru temeljito preišče, da bi se videlo, če ni v tem delovanju korupcije in zlorab. —-o- Dva smrtna slučaja. Umrl je znani mariborski trgovec V Dravski ulici g. Josip Walzl v starosti 76 let. Rajni je bil znan po mestu in okolici v časih, ko se je vršil promet preko starega mosta in je bila i je vrgla na tir, toda k sreči tako, da je prišla le desna roka pod kolesa, ki so niu vozila tik glave. Roko mu je popolnoma odrezalo. Tovariši so nudili ponesrečenemu prvo pomoč ter poklicali rešilni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnišnico. , -o-- Velik požar. Župnijo sv. Križ pri Ljutomeru je zadela 28. m. m. velika nesi-eča. Velik požar je upe-pelil deset objektov. Dopoldne omenjenega dne je izbruhnil ogenj v Bunčanih in je pogorelo osem poslopij. Ogenj v Bunčanih so zanetili baje mali otroci. Proti večeru 23. m. m. je uničil požar dvema posestnikoma v Lukavcih hiše z gospodarskimi poslopji in raznimi pritiklinami vred. Revežem je zgorela krma in živila. Na zimo bodo brez strehe ter jela ljudje in živina. V spodnjem delu svetokrižke župnije vlada med prebivalstvom veliko in u-pravičeno razburjenje, ker so našli nalašč nastavljeno pismo, v katerem je grožnja, da mora pogoreti vsa vas. Dejstvo je, da je pri Sv. Križu na delu satansko zlobna roka, ker se vrstijo požari v Cezanjevcih in Lokav-cih. V kratkem času je zgoraj opisani požar že tretji v teh dveh vaseh. Nujno je, da se priskoči revežem, ki jih je zadela nesreča, čimpreje na pomoč! Železniška nesreča na Prager-skem. Dopoldanski osebni vlak Pragersko-Kotoriba je v torek, 23. novembra vkled ■ napačno postavljene kretnice zavozi} na slepi tir ter je pri tem nekaj vozov skočilo s tira. Materijalna škoda ni velika, devet potnikov, med temi dva sprevodnika, je bilo lahko ranjenih. Kap je zadela v Mariboru pri večerji v pondeljek zvečer, 22. nov., v gostilni pri Zlatem konju 601etne-ga goslarja Goloba. Rešilni oddelek je takoj poslal voz za njegova trgovina ena najbolj cvetočih. — V Stritarjevi ulici iprepeljavo, vendar je bil Go- Santiago, Chile. — V Sewell rudniku Braden kompanije je nastala v jami, kjer so imeli skladišče dinamita, eksplozija, pet delavcev je bilo pri priči mrtvih, štiri pa pogrešajo, ki so najbrž tudi postali žrtev nesreče. Kaj je povzročilo nesrečo, ni znano. Devils Lake, N. D. — Sestra prednica St. Alfred, iz Fort Totten indijanske rezervacije, je s tveganjem svojega življenja-rešila 100 indijanskih o-trok iz poslopja, ki je bilo v plamenu; rešila je vse do zadnjega, sama je pa morala takoj v posteljo, podlegla je pljučnici. Ko je ogenj nastal je bilo mrzlo, za kar se pa junaška prednica ni zmenila -skrb je imela le za otroke, ki bi sicer ostali v plamenih. Pre hladila se je tako močno, da je kmalu nato umrla. Poslopje je ogenj popolnoma uničil. ' -o-- "Amerikanski Slovenec," get jest results! Rantoul, 111. — Štirje voja ški letalci so našli žalostno smrt v letalih, s katerimi so krožili v bližini Chanute letal nega polja. Nesreča se je zgo dila, ko sta dva letala trčila sktipaj in se vnela v zraku visočini 50Qj čevljev. Podrobno poročilo o nesreči sledi. -o- SMRT KAPITANA NA MORJU. London, Anglija. — V torek je priplul v pristanišče v Plymouth parnik Antonio, 4cate rega zastave so bile na poldro gu, kar je pomenjalo, da je umrl med potjo kapitan parni-ka, Walter Hatcher. je umrl hišni posestnik Ivan Mošnik. Pogreba obeh umrlih sta se vršila v sredo, 24. nov. ob 4. uri popoldne. , , --: Obstreljen verižnik. Pri Trakovi je financar zalo-il tri verižnike, ko so prestopali mejo. Ker na poziv niso obstali, je streljal. Strel je zadel enega izmed treh v glavo ter ga je smrtnonevarno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. -Q—— Težka nesreča. V četrtek, 25. novembra, zjutraj ob 6. uri se je dogodila na mariborskem glavnem kolodvoru težka nesreča. Lokomotiva je povozila železničarja Karla Feliksa, ki je bil zaposlen na postaji kot premikač. V deževnem in meglenem jutru se je nahajal na progi v času, ko se sestavljajo razni osebni vlaki ter je promet zelo živahen. Vsled trušča je preslišal bližajočo se lokomotivo, ki ga lob že mrtev in ga je pogrebni zavod prepeljal na Pobrežje. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo^v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........... 1,000 Din -------- 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din 100 lir ..... 200 lir ...... ..........$ 9.45 _________$ 18.60 ________$ 46.25 ..........$ 92.00 ........$183.00 ..........$ 5.20 ..$10.10 500 lir ......................-......$24.25 1000 lir ..............................$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvfšujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ŽAKRAJŠEK & ČEšAR t 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. I . Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave:. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto ...................................$5.00 Za pol leta .....................................2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .................................._ 6.00 Za pol leta .................................... 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Slov. zavetišča, bodo pa pripomogli, da bodo še najzadnji V vašem taboru sprevideli, kdo ste in kako grdo ste jih varali in vodili za nos. Vsaka stvar samo en čas trpi, tako tudi zlobno rajanje in grda hinavščina newyorskih liberalcev!—n. Issued daily, except Sunday, Monday, apd the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: Canal 0098. i-- Subscriptions: For one year ....................................$5.00 For half a year....................................2.50 Chicago, Canada and Europe: For one yejir .................................. 6.00 For half a year................................. 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class ■matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under 1 lie Act of March 3, 1879. Kdo je odgovoren za polom Slovenskega zavetišča? SVETOŠTEFANSKE NOVICE. Chicago, 111. Mala slovenska cerkvica na vogalu 22nd Place and Lincoln Street se pripravlja za slavnostne božične praznike. Ka-1 . , , , , . v t , . .. . i i 4. i- * si take plapolajoče luci, kate kor običajno, bodo tudi letos . , 1 v. ' v po tistih potih smo hodili k pol-nočnicam. Krepko je nesel naprej kak mož ali fant povite na cepljene treske, katere smo nazivali luč. Ob 10. so se že začele pomikati iz oddaljenih va- Araer. Slovenec je s svojim odločnim nastopom dosegel, da so te dni newyorški liberalci prišli na dan s svojo izjavo glede Slov. zavetišča. Izjava je sicer zelo jalova in če mislijo, da se bo slovenski narod v Ameriki s to suhoparno izjavo zadovoljil, se newyorski liberalci zelo motijo! Na stvari se prav nič ne spremeni, pa naj zavijajo s kakimi izjavami kakor hočejo. Za polom so soodgovorni vsi glavni izvrševalni odborniki. Razne -izjave ne bodo mnogo pomagale. Izjave same ne bodo dobile nazaj zajfospodarje-nega denarja. Liberalci pravijo, da je blagajnik Slovenskega Zavetišča bil tudi blagajnik še neke podporne organizacije. V kolikor smo poučeni, dotična organizacija ni zgubila nič. Zdaj pa nastane vprašanje, kako da je moralo zgubiti ravno Slov. zavetišče?! Vidi se, da pri dotični podporni organizaciji .So fmeli vešče ostale uradnike, ki so pazili, da je bil blagajnik pod dobrim, zanesljivim bondom. Zakaj nista pazila na to predsednik in tajnik Slov. zavetišča? Ali morebiti ni bila to njuna sveta dolžnost? Kaj pravita na to? Tu ne veljajo nobeni izgovori, kot: smo mislili, pa mislili; m isliti se pravi nič vedeti. Vprašanje je, zakaj nista skrbela za dobro varstvo denarja, ki se je zbiral za Slov. zavetišče? Pa to še ni više, stvari je treba pogledati še bolj temeljito na dno. Povprečni ameriški Slovenec dobro ve, da pri vsakem najmanjšem društvu imajo tak sistem, da blagajnik je odgo voren za društveni denar in je v tem oziru pod zanesljivim bondom. Blagajnik šm$ .dp-nar le vlagati, dvigniti ga pa ne more sam, temveč morajo" pod pisati nakaznice, to je čeke, navadno trije: predsednik, tajnik in blagajnik. Tako je tudi skoro pri vseh naših jednotah in zvezah. Kako je bilo v tem oziru, oziroma kaka pravila so imeli pri Slov, zavetišču, ne vemo. Če je bil tak pravec, kakor je pri društvih in jednotah, tedaj je čudno, kako je mogel blagajnik sam denar zagospo-daritil Ako pa ni bilo tako, pa to zopet pokazuje malomarnost in grdo brezbrižnost predsednika in tajnika, ker za tako trapasta jih menda ne moremo imeti; da bi ne vedela, da sta moralno soodgovorna glede zagospodarjenega fonda Slov. .zavetišča, pa sta kljub temu brezbrižno pustila blagajniku, da je sam gospodaril s fondom na tako čudno vižo, da ga je zago-spodaril, kakor nam tu pripoveduje izjava newyorskih liberalcev, ki so nosili za nabiranji tega fonda ta veliko "fano"! Predsednik mogoče misli, da je s tem, da je njegovo liberalno trobilo priobčilo dotično izjavo glede fonda Slov. zavetišča, opran moralne odgovornosti pred narodom. Tisto izjavo obelodanite lahko vsak dan, a to ne bo prineslo grošev, ki jih je slovensko delavstvo prispevalo v ta namen nazaj. Tisti, ki ste to akcijo vodili, ste narodu odgovorni. Zagospodarjene groše pa, če imate kaj vesti, bo treba narodu dobiti nazaj. To je vaša dolžnost! ^ , , Je vse zastonj. Slovenski narod v Ameriki se je morda pustil prejšne čase voditi za nos kakim političnim falotom. Prej, ko je vse padalo na kolena pred liberalcem, so take izjave morda kaj izdale. Toda danes je drugače. Narod new-yorške korumpirane liberalce pozna kakor fovš denar. Danes jim take. izjave le še bolj odpirajo oči, da ljudje še bolj jasno spoznavajo, kako so bili vodeni za nos od liberalcev. Narod je vas že obsodil. Proti vam se sedaj obračajo z gnevom in obsojanjem taki, ki so bili do zadnjih časov vaši. Vaše krdel-ce je vsak dan manjše. Taki-le slučaji, kakor je pa slučaj krasile cerkev krasne božične jaslice. Božič, kako lep čas, poln spominov, sladkih spominov! Slovenci smo v Chicagi razkropljeni na daleč okrog in okrog. A na božični dan privede skupaj vse nas raztresene slovenske sinove in hčere po širni Chicagi neka nevidna moč v to malo cerkev sv. Štefana in znajdejo se vsi pred Božjim Detetom, kakor doma, srečne in dobre volje. Tako bo zopet na božični dan. Službe božje se bodo vršile pri sv. Štefanu: Ob 5. uri zjutraj slovesna peta božična sv. maša mesto polnočnice. Druge maše po navadi, kakor vsako leto ob pol 8., pol 9., pol 10. in velika slovesna maša z leviti ob pol 11. uri, h kateri so vabljena vsa društva z zastavami, da se iste korporativno udeleže. V nedeljo, dne 26. decembra pa bo sv. Štefan, farni patron naše fare. Na to nedeljo bomo obhajali slovesno farno žegna-nje. Bela nedelja, pa farno žegnanje, to sta bila že od nekdaj najlepša praznika v vsaki fari. To sta dva slovenska v A- praznika, na katere tudi meriki ne smemo pozabiti. Torej, 26. decembra slavi sveto štefanska fara svoj patrocinij Zjutraj bo poslavila svojega patrona v cerkvi, zvečer pa v šolski dvorani na dvaindvajseti cesti. Šolski otroci bodo poda jali dve šaljivi igri, zatem pa slede krasne žive slike sv. Štefana. iGreh bi bil, če bi kdo izostal od te zabave. Zato v nedeljo vsi na zabavo! Nobenemu ue bo žal. Po igri bo ples. Za žejne farane bo tudi preskrbljeno. Voda, ki jo bodo pili, je iz newyorskih studencev . . . Fant od fare. LEPA JE TUJINA, A LEPŠA KOT DOMOVINA NI . . . Joliet, 111. Živimo v lepem božičnem času. Zunaj trosi nebo sneg, naše misli uhajajo tja v Betlehem kjer se je pred 1926 leti rodil naš Gospod ZVeličar. Zdi se mi, da še narava poje vred s človeštvom prelepo blažilno himno: Svetq noč, blažena noč . . . Kje so časi, ki smo jih preživeli! Kako smo bili veseli vsako leto božičnih praznikov! Tam za Gorjanci, preko katerih so kukale na naša polja srebrne severne zvezde, tam rim so sledili možje in žene, dekleta in fantje in tudi otroci. In ob 11. so začeli udarjati veliki farni zvonovi, vabili so verne Slovence k polnočnici. Po goricah so pokale pištole. Tu pa tam se je čul krepek vrisk, ki ga je pognal iz sebe kak raz-borit belokranjski fant. Fletno je bilo. Jaz ne morem, da bi se teh časov ne spominjal. Zvonovi so peli na ta večer bolj milo kot kedaj drugikrat. Nebo je razlivalo na milo slovensko zemljo mir in dobro voljo . . . Drugače bi biti ne moglo tako. Tudi v novi domovini nam sicer ni hudo. Boljše udobnosti imamo, kot smo jih imeli doma. Tu nam ni treba gaziti de. belega snega h polnočnici tu se lahko peljemo na modernih avtomobilih, če se nam polju bi. Naše mize so bolj obložene kot so bile doma. A kaj je vse to, jaz bi to vse dal za tisto ne. pojmljivo veselje, ki je prevej valo naše duše v naših detin-skih letih. . Tujina, lepa si, z zlatom in vsemi zemeljskimi dobrinami te je Bog obsipal, a verjemi, na božični večer se mi zdi, da Bog ne deli tebi tistega miru, veselja in dobre volje, kakor ga domovini. Saj moje srce mi tako pravi. O spomini, kam me vlečete ? In kaj naj povem novega v tem dopisu? To, da prirede vrli Vitezi sv. Jurija KSKJ. veliko prireditev 26. decembra v proslavo 351etnice svojega obstanka, to že veste, saj sem že 'zadnjič poročal. Na to prireditev pride več uglednih mestnih in okrajnih uradnikov, kakor tudi Več gl. uradnikov KSKJ. Slavnost obeta biti taka, kakor-šne še ni bilo v naselbini. Rojaki, posetite jo! Novi šerif je baje zelo aktiven in pravi, da bo skušal obiskati vse one, lp so kaj s ta hudim v žlahti. Ce bo katerega obiskal in pri njemu kaj ta hudega dobil, pravi, da ga bo iz velike ljubezni pripeljal pred oblasti, da se pogovore glede ta hudega. Pravijo, da v Jolietu se ne sme imeti ta hudega pod streho . . . Kaj črno, novi ljudje — nova uljudnost! John Šimec, 40 let star, in Michael Staremič, sta se v znanem Connors restavrantu spri-jela. Najbrže sta hotela dognati, kateri dalje z roko sune, kako sta to poskušnjo vodila, To- ne s hriba ni videl. Pravijo pa, da je moral vmes poseči policaj, kateri jih je iz uljudnosti do takih ljudi aretiral. Ker najbrže nista dobro suvala eden drugega, pravijo, da jih je pa sodnik tudi iz prijaznosti vsakega na tri dolarje obsodil. Tone poroča, kakor ljudje pravijo. Gospa Štorklja je prinesla za Christmas prezent družini Mr. in Mrs. Frank Korvec na North Center St. čvrstega sina. Gotovo je, da so ga veseli. Moje čestitke! Vsem čitateljem tega lista voščim prav vesele božične praznike! Tone s hriba. -o- POPRAVEK. Chicago, III. V božični številki Amer. Slovenca je bilo med oglasi Slov. trgovcev v Chicagi pomotoma poročano, da se vrši "Božični-ca" Slov. Trg. Zveze dne 20. decembra. Pravilno bi moralo biti 29. decembra. Torej ne po- dlo po enih krajih do 37 stop, pod ničlo. Vsem čitateljem Amer. Slov. želim prav vesele božične praznike in srečno, zdravo novo leto 1927. Stari EIyčan. -o- VESELJE O BOŽIČNIH PRAZNIKIH. Sheboygan, Wis. Božični prazniki so prišli. Vse se veseli teh radostnih dni. Zakaj pa tudi ne? S kakšnim veseljem so pričakovali pred 1926 leti Odrešenika sveta! Obhajamo te dni rojstvo Zve-ličarja — lahko smo veseli. Kako pa so reveži tisti, ki sp vero zavrgli in^ se norčujejo iž nas, ko hodimo v cerkev. * Ravno danes, ko to pišem, se nahaja pri nas neki govornik iz Chicage, menda Zavrtnik. Seveda, naši ta rdeči se hočejo tudi pred prazniki malo potolažiti, da jih ne bo vest pekla. Dokler so znali še moliti očitr no spoved in kes, so prejemali svete zakramente za praznike Ko bi le-ta govornik vedel, ko. da bomo imfeli pri nas na novega leta večer lepo igro: "Tri sestre." Igra se bo začela ob pol osmih zvečer v cerkveni dvorani. Pričakujemo obilne udeležbe. O, ti božična sveta noč, Slovenskemu narodu daj moč, Da naj se vsak zbudi, Kdor v s.ovraštvu z Jezusom živi. Želim vsem čitateljem vesele praznike in srečno Novo leto. Jacob Prestor. zabite ..in pridite v sredo, 29. decembra 1926 točno ob pol 8. liko jih je, ki so ga poslušali, a uri zvečer v šolsko dvorano, se bodo izneverili njemu o bo-Vstopnice dobite brezplačno žičnih praznikih, ko se bodo pri članih Slov. Trg. Zveze. Ta prireditev bo nekaj, kar še ni bilo nikdar v naši naselbini. Santa Claus bo po možnosti obdaroval vse otroke, poleg tega bomo imeli primerno zabavo. Več boste izvedeli iz letakov, ki jih dobite pred cerkvijo. -o- NOVICE IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA. Ely, Minn. Pri nas na železnem okrožju smo res zaspani za poročanje. Toliko naselbin je tukaj, pa prav malo se sliši v slovenski javnosti od nas. Navadno je tako, da se zanašamo eden na drugega, nazadnje pa nobeden nič ne poroča. Delavske razmere po železnem okrožju niso nič kaj prida Po nekaterih lokalih delajo nekaj, po nekaterih pa prav nič Kar je zaslužka, ga dobijo po takih lokalih, kjer rudniki ne obratujejo, pri lesu, pri kakem mestnem delu itd. Na Elyu še nekam delamo, vendar zaslužek pa le ni za navadne delavce, kakor bi moral biti. Iz drugih naselbin se sliši, da se rojaki hudo izseljujejo v druge bolj industrijsko razvite kraje, kjer najdejo bolj redno delo in boljši zaslužek. Iz Coleraine poročajo, da bodo tam otvorili nov rudnik na spomlad. Coleraine je bolj na zapadni strani Mesaba ran-ge-a.. Rudnik bo vodila znana Pickands Mather & Co. Ozemlje, kjer bodo kopali rudo, zavzema okrog 200 akrov-. Vzelo bo gotovo kako leto dni, da se bo razvil rudnik v popolen obrat. Za delavce je to sicer frialo bolj vesela vest, vendar zna se pa zgoditi, da zapro kje drugje kak di-ug rudnik, kakor to navadno kaj radi narede, kadar na range-u^otvorijo kakega novega. Po celem Iron Range-u je zadnje dni potegnila prava sibirska zima. Živo srebro je pa- spomnili nika. na rojstvo Odreše- ZAHVALA UDELEŽENCEM BAZARJA. Chicago, 111. Najlepša hvala vsem cenjenim društvom, ki so se odzvala za poset bazarja v šolski dvorani sv. Štefana v korist cerkve. Hvala društvu sv. Jurija, C. O. of F. za dar $10.00, pa tudi, ker so bili člani tako številno zastopani na bazarju. Vsem darovalcem dobitkov za bazar, ki so se prodajali v basementu, prav lepa hvala. Tako tudi tistim, ki so pridno segali po dobri tekočini: Hvala vsem bazarskim delavcem in vsakemu posamezniku, ki je na en ali drug način pripomogel do vspeha. Bog Vam povimi! S pozdravom! Odbor bazarja za L 1926. -o—- VESTI IZ CANONBURŠKE NASELBINE. Canonsburg, Pa. Prosim nekoliko prostora v našem priljubljenem listu Am. Slovenec. Velika je tukaj naselbina, a le malo dopisov. Ne vem, kje tiči vzrok. Mogoče so ljudje preveč zaposleni, ali pa jim je bo veselico na Novega leta dan dni je bilo zelo mrzlo, sedaj pa je nekoliko bolje. Iz vseh krajev poročajo, kako njih društva napredujejo, kako prirejajo veselice in zabave, le od nas ni nobenega poročila. Da pa ne bo svet mislil, Angel pa se prikaže kraljem in ,da smo mi res tako zaspani, jini n'-fl'rdfi^'naj'ffe vrnčjo ^^nok^oi^o drugi poti. In res, trije modri, tom opisala naše razmere, kakor jih imenuje sv. pismo, so. Tudi pri nas prirejamo vese-se vrnili po drugi poti. Tako je lice in zabave. O Božiču bomo tudi potrebno za tiste, ki so za- imeli igro, katero bo priredil peljani, da bi se vrnili na pot, ki pelje k dobrim. Nikomur ne bo žal. Na smrtni uri bo hvaležen dnevu, na katerega se je vrnil nazaj v naročje sv. cerkve. t Pravijo, da so naprednjaki, ko ležijo ob nedeljah doma in ne hodijo v cerkev. Jaz pa rečem, da to ni naprednjaštvo in ne izobrazba — vsako živinče tako dela, da ob nedeljah le leži in počiva. Ko govorimo o božičnih praznikih, ne smemo tudi pozabiti o lepi božični pesmi "Sveta noč." Kako je bilo tistemu pri srcu, ko je to lepo pesem, ki ne bo nikoli izumrla, spisal in vglasbil. Žena mu je bila na smrt bolana, on pa je moral še misliti na polnočnico. Ničesar še ni vedel, kaj bodo peli in Sv. večer je bil že tukaj. Brzo je spisal — Sveto noč, ki se sedaj poje po vsem svetu in v vseh jezikih. I Tem potom tudi sporočam, Koliko jih je, ki hodijo poslušat sovražnika svete vere, ki bodo prišli le o praznikih delati dren v cerkev. Zakaj še takrat ne ostanete . doma — če nič ne verujete, itajne — dokler je le še nekoliko vesti -— peče, težko se ji je odpovedati, zato prihajate na ta velik praznik v cerkev. V kako veliko korist bi pa bilo takim, da bi hodili vsako nedeljo poslušat besedo božjo, da bi sprevideli, da le po veri je" vredno ziyljenje, da se živi. Sveti dan naj bo dan veselja, ko slišimo peti veselo glorijo. Kralj Herod je naročil mod rim trem kraljem, naj pridejo njemu povedat, kje je rojen Jezus, kralj nebes in zemlje. naš Dramatični Klub. Igra bo jako zanimiva. Pri tej priliki bomo imeli tudi božičnico za otroke, katerim .bodo dplili darila. Vršilo se bo v dvorani "Postojnska jama." Vsako društvo je nekaj darovalo za ta namen. Društvo sv. Jeromija imelo bo veeslico na Novega leta dan v svoji dvorani.. Prav bi bilo, da bi se tudi članice našega društva Kraljica Majnika te veselice udeležile, kajti naša dolžnost 'je, da eden drugemu pomagamo. Dolžnost nas veže, da se društvu sv. Jeromija prav lepo zahvalimo, ker so nam dali dvorano za seje skozi dve leti, ne da bi zato kaj\računali. —-Hvala vsem skupaj. Vsem čitateljem tega lista vesele praznike; v letu 1927 pa želim listu veliko novih naročnikov, da bi postal dnevnik, ki smo ga tako potrebni, zlasti sedaj v zimskih časih. Naročnica M. K. andrej in njegov zločin. Igrokaz v treh dejanjih. Drag. Vodopivec. (Konec.) Šesti prizor. Andrej (ki vstopi brez klobuka in s samokresom) : Ubil sem jo! Ha, ha, sedaj naj me le ovadi! (Sede počasi?) Kmalu bodo orožniki tukaj. (Krohotaje se.) Hudoba! Še sem Korenčan. Kdo mi more kaj? Svatbo bomo napravili. (Strmi predse.) Ste vi tukaj? l^t, ha, Koliko vas je? (Poskuša prekrižati se z desnico, a ne more.) Kako me peče tu notri! (Si trga obleko.) Moja Rezika — moja kmetija — moj denar! |(Smej'oč se.) Kako se režijo hudobe! Je že čas! Ha ha, krivoprisežnik! Izdal sem ga kakor Judež — sveče so.gorele! Že gorim! ■(Odveže pas od hlač in zbeži. Jakob vstopi pri zadnjih besedah na oder ter steče za njim.) / Sedmi prizor. Ivan, Anica. Anica (vstopi z Ivanom) : Vsa se tresem! Katrji bo umrla. Ivan: Katra ne bo umrla. Ni hudo ranjena. Ozdravela bo. / Anica: Jaz se tako bojim. Ivan: Ne bo.j se! Tako je božja volja, da je prišla na dan Korenčanova sleparija in kriva prisega. Anica: Uboga moja mati, koliko je morala prestati. (Joče.) Ivan: Ne jokaj! Anica: Ne morem se zdržati solz, ko se spomnim matere, ki je toliko jokala in žalovala po očetu. Ivan: Ne misli na preteklost. Anica: Še'vedno se spominjam, kako je bilo ta čas, ko nam je kozolec pogorel, kako se je oče trudil, kako so se sosedje trudili, da bi pogasili ogenj, a bilo je zaman," kozolec je zgorel do tal. Od takrat je oče hiral. Malo časa sve bifi potem z materjo doma na Križavcih. Na dražbi nam je bilo vse prodano, kupil je Korenčan. Ivan: In po krivici, kakor je Katra izpovedala, le s krivo prisego je dosegel to Korenčan. Polaknil se je lepe vaše domačije, mislil si je: oče je umrl, drug pa tako nihče ne ve, koliko je dolga. Osmi prizor. Prejšnja, Jakob, pozneje pastir. Jakob (vstopivši ves preplašen) : Prepozno sem prišel, čeravno sem hitel na vso moč. (Sede.) Ivan: Kaj pa vam je, oče? Jakob: Korenčan,se je ustrelil! Strašna smrt, grozno ga je videti! Ivan in Anica: Ustrelil se je? Kje? Jakob: Ob stezi med grmovjem! Kdo bi si bil mislil kaj takšnega o Korenčanu. Anica: Grozno je, kar pripovedujete, oče! Jakob: Zunaj pred kočo se mi je izgubil med grmovje, kar zaslišim strel in ko pridem na stezo, ga zagledam v krvi na tleh. Bil je takoj mrtev. Ivan: To je plačilo za krivo prisego in lakomnost. Jakob: Kaj sem doživel! Prijatelja sva bila, a nikdar se ni niti z besedico izdal, kaj ga teži. Anica: Zadnje "čase se je res čudno obnašal. Zamišljen je postajal ter zrl predse. Mene se je ogibal. Ivan: Vest ga je pekla! Anica: Uboga Rezika, kako se mi smili! • Ivan: Meni tudi! Sama je ostala, niti ne sluti, kakšna nesreča jo je zadela. Anica: Pomilovanja vredna sirota! Jakob: Usmiljenja in tolažbe potrebna! (Vstane.) Grem na Luže, da uredim vse potrebno za pogreb. (Proti Anici.) Ti pojdi spet k Reziki in ostani pr^njej, dokler se razmere ne spremenijo. / Anica: Z veseljem grem k Reziki! Tolažila jo bom, da bo lažje prenesla gorje, ki jo je zadelo. Jakob: Ta čas vzamemo Katro na Visoko v oskrbo! Ivan: Kar pojdi, draga Anica z očetom! (Hočeta oditi.) Pastir (prileti v sobo in se skriva v kot): O jo j! Kaj sem videl! Oče je mrtev! Uboga naša R.ezika! Anica: Kje je Rezika? Pastir: Tam, tam! Pri hrastu! Nesla sva kosilo nsi senožet, kar zagledava očeta n® tleh! Ojoj, kako Rezika joka! Ivan in Anica: Tecimo k Reziki! (Bežita.) Deveti prizor. Jakob sam. Jakob: Oj, lakomnost, lakomnost! Kart1 privedeš človeka! Pač resnične besede Gospodove, da lažje pride kamela skoz uho šivanke, kakor bogatin v nebeško kralj®' stvo. i J (Zagrinjalo pade.) Naš STENSKI KOLEDAR i« list "AMERIKANSKI SLOVENEC" je primerno božično darilo za svojce v starem kraj«- Vsem prijateljem in znancem - vsem mojim zvestim odjemalcem želim vesele božične praznike in srečno Novo leto. Obenem se vsem zahvaljujem za naklonjenost ter se še nadalje priporočam za obisk. Hankan Jewelry Co., Inc. Mr. D. S. TELSER, Predsednik ) , ' ^ 2209 West 22nd St., Chicago, 111. Prisrčna hvala za naklonjenost, priporočam se še nadalje v nakup dobrega pohištva in hišnih ter kuhinjskih potrebščin. Obenem tudi želim vsem svojim odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto. * TELSER'S FURNITURE, HOUSEFURNISHINGS & RADIO 2107-11 West 22nd St, Chicago, 111 Italijanska ekspanzija na Balkanu. Stari prijatelj balkanskih narodov Mr. James Hope, podpredsednik angleške spodnje zbornice, je, mudeč se v Zagrebu koncem oktobra, v novinarskem pogovoru naglašal absolutno potrebo, da se poglobijo ekonomski odnošaji med Jugoslavijo in Anglijo. Občudoval je ogromen razvoj Zagreba in ga pripisoval veliki gospodarski moči dežele, ki je zdrava in bogata. Njegov prihod v Jugoslavijo ni službena politična misija, marveč si jo ogleduje čisto privatno. Svoje vtise pa bo seveda predložil gospodarskimi faktorjem v Londonu. Pretekle mesece je številna delegacija angleških gospodarskih udru-ženj potovala po Poljski in bal tiskih državah. Jugoslavija ne sme biti pozabljena. Hope bo predlagal, da poseti slično angleško odposlanstvo tudi Jugoslavijo, da se prepriča, kako plodonosno zaposlenje bi dobil v njej angleški kapital. Hopejeve izjave so živahno odmevale na italijanski strani. Po sestanku med Chamberlai-nom in Mussolinijem se je govorilo o italijansko -angleškem dogovoru, na podlagi katerega priznava Anglija Balkan za italijansko delovno polje ter prepušča Italiji svobodno roko v vseh balkanskih deželah. Mr. Hope pravi na to, da je tak sporazum zgolj novinarska iznajdba. Kako bi se moglo kaj takega dopustiti — je vzkliknil angleški politik — ko ima vendar Anglija močan gospodarski interes na Balkanu in gospodarski interesi se ne dajo ločiti od političnih. Italijanski tisk si razlaga Hopejevo izjavo tako, da se hoče ž njo oslabiti teza onih Jugoslovanov, ki vzdržujejo potrebo in korist jugoslovan- v velikem razmahu, da je polna delavnosti in poguma, da vpliva na mednarodno ravnotežje in da radi tega mala Jugoslavija na noben način ne more odbiti ponudenega sodelovanja. "Grenka je ta kroglica, ali treba jo je vžiti; pazimo, da bomo imeli oči dobro odprte!" Novinarju Romeiu dopade tudi v nekem humori-stičnem listu vinjeta z Mussolinijem, ki obdaja z omrežjem Jugoslavijo. "Po zagospodova-ni Albaniji in Rumuniji je prišla na vrsto Jugoslavija." S skrajno napetostjo čakajo Italijani na ratifikacijd nettun-skih konvencij. Da bi se že skoraj izvršilo sprejetje — potem se otvorijo vrata italijanski ekspanziji v Jugoslavijo in o-stale balkanske dežele! Nato se odbije s fašistovsko silo vsak poskus vmešavanja v balkansko življenje, naj pride s katerekoli strani. Italija bo znala krepko nastopiti in z nettun- na, da prinese na Balkan kulturno in vse, kar je ž njo v zvezi. Navedena italijanska izvajanja kažejo v svetli luči, kako hoče Italija zagospodovati na Balkanu. Ako je v očitkih kaj fcridke resnice, si jo moramo pobližje ogledati, premotriti in dvigniti se moramo kvišku! Fašistovska Italija seveda ni | poklicana dajati lekcije nikomur, ker sama sloni na golem nasilju in zatira svobodo in kulturo. siromiugošlavije. Novomeška porota. France Turk je 12. septembra 1926. napadel v gozdu pri Dol. Suši-cah pri Toplicah posestnika Gregorja Fabjana. Zadal mu je smrtnonevarno poškodbo ter mu oropal 370 Din. Turk je sicer tajil, toda dokazov je toliko, da je bil obsojen na dosmrtno ječo s poostritvami. Roparji, ki hodijo v okolici Slov. Bistrice ter so oropali mnogo hiš, so nedavno vlomili tudi v trgovino trgovca Šifrer-ja v Loporju pri Pragerskem. _ „ . . „ . , ,. ,-----0—j- --------- -----Domači so se prebudili ter za- Balkanu. Ona hoče skrbeti za lh držav> ye]ikih imperijal- čeli streljati skozi okno prve-ureditev Balkana tako^ da bo nih ^ .n maljh nacijonalnih .ga nadstropja. Roparji so na_ udruženj. zaj streljali. V bitki je bil ra- O jugoslovanski nadvladi na >jen eden izmed roparjev, ki Balkanu meni "La Monarchia,' Pa so razbojniki hitro odda je to nekaj pretiranega in nesli-.. .grotesknega. Kraljevina SHS. | Katoliški misijoni. Pravkar Italijanski listi v sedanjih ;nima izkušnje( prestiža, zrelo- je izšla 3. številka ilustriranega dneh zelo gostobesedno raz- Lj in organizacije, ki edine mesečnika, ki poroča o širjenju pravljajo o velikem pomenu pravi temelj velike po- cerkve med poganskimi naro-dosedanjega političnega udej- (j.^ ekspanzij e in gospodstva. di. List je postal toliko bolj stvovanja Italije na Balkanu. |Kulturni nivo balkanskih na- zanimiv, ker priobčujejo poro-Italijanska politika na Bal- lrodov zglo n-zek in rudimen_ ČUa s]0Venskih misijonarjev in talna izobrazba malega nove- misijonark na Kitajskem, v In- ga razreda polintelektualcev diji, v Osrednji in Južni Afriki. ,. . ...... , ne zadošča, da bi dobila Jugo- — List stane letno 12 Din. Na- zivljenja m tvonjo_iz njih^mrt- mQŽnost - še matlj pra_ roča se v Ljubljani, Tabor 12. vico, postati moralni in politični vodnik .napol izobraženih tuacija in kako jasna je italijanska politika pred očmi vseh balkanskih dežel, dokazuje prihod bolgarskega zunanjega ministra v Rim deset dni po zaključku italijansko - rumunske prijateljske pogodbe. Ko je bila sprejeta prijateljska pogodba z Jugoslavijo, so pričakovali v Sofiji, da srbska armada v zvezi z Italijo prekorači mejo in vdre na Bolgarsko. Deset dni po zaključitvi italijansko-ru-munske pogodbe pa išče bolgarska vlada približanje k Rimu in potom Rima k Mali an-tanti! Tako piše milanska "La Monarchia," hoteč dokazati, da zasleduje na Balkanu, dobrohotno politiko samo Italija. Po sodbi lista je položaj na Balkanu tak, da ste nasprotstva poo-strujejo, vsak nov ■ dogodek vzbudi strahove in'nervoznost in tako grozijo neprestano novi konflikti. Nezaupanje in o-sumljevanje povzročajo odno-šaje, ki lahko podvržejo popolnemu marazmu balkansko življenje, da ne bodo mogoči spo> Otroško vprašanje.— Oče je ga spola. N. pr. medved—med- prišel domov in povedal, da je soseda zdravnika Bog k sebi poklical. Sinček pa je očeta vprašal: "Oče, ali je Bog bolan, da je zdravnika k sebi poklical?" * * * Dobesedno razumel. — Učitelj: Imenuj mi nekaj samostalnikov moškega spola in jih pretvori v samostalnike ženske- vedica, vrabec — vrabica, roč — ročica, zdravnik — zdravnica itd. Dijak: Kos — kosa, solnčnik — solnčnica, Turk — turščica, svet — svetnica. * * * , Čudoviti radio. "Imam radio, ki ga nič ne prekosi. Sinoči sem dobil šest raznih postaj eno za drugo." "To ni nič, prijatelj moj. JaZ pa sem sinoči dobil na moj radio šest postaj, pa vse naenkrat." Glavar kolesarskih tatov, 311etni Lojze Tepina iz Šmart-nega pri Kranju, je bil aretiran v Stari Loki. Oddali so ga v Ljubljano. Pride pred poroto. -o—- ŠIRITE AMER. SLOVENEC skimi konvencijami bo dokazo- 'razumi in sodelovanje, ki edini vala, da gre njej primat na i omogočajo svoboden razvoj njej prav v gospodarskem in političnem pogledu, s katerim ima soglašati tudi ostala Evropa, kakor se ji bo dopovedalo iz Rima. kanu se bori proti razmeram, ki tamošnje države nekako izključujejo iz evropskega vo težb, negativen faktor. — Glavna direktiva italijanske zunanje politike po letu 1922. stremi po novem uveljzivljenju Evrope. Abotnost, da se vrne Nemčiji v vojni izgubljena moč in sijaj, ne more privesti do marveč le uveljavljenje novega sveta, ki se je rodil iz vojne. Vse nove nacijonalne države, ki so stopile na mesto Avstrije ter deloma Nemčije in Rusije, morajo dobiti v igri evropskih I sil svoje mesto in svojo funkci- i jo in z vso svojo težo prispevati ognjenem seklorju Evrope! k stvoritvi novega ravnotežja. Bko-italijanskega sodelovanja evropske rekonštrukcije, Prihaja mu zelo neprilicno baš *_______x __•________ pred razpravo nettunskih konvencij, ki so izredne važnosti za odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Člankar v bolonjskem "II Resto del Carlino" si pomaga iz zadrege takoj z zatrdilom trgovskega ministra dr. Kraja-ča, da se on ni nikdar protivil ratifikaciji teh konvencij. Kra-jač je radičevski poslanec; iz njegovih besed je razvidno, da bo radičevska stranka glasovala za konvencije. Zahteva samo pred ratifikacijo sprejetje agrarnih zakonov za Dalmacijo, da se tako odbijejo dozdevni pogubni efekti, ki bi jih pri nesel Dalmaciji nettunski do- Ljubljanska porota. 401etni ..... ., .. . konjač Vinko Žnidaršič je po- ljudstev, ki žive in_se gibljejo bh,al od kmetoy denar>| do ka_ govor. Clankar sodi, da pojde sedaj vse gladko izpod rok in se ne ponovijo nevšečnosti iz prošle-ga julija. Misli, da nasprotniki uvidevajo, da se nahaja Italija po balkanskem nemirju Vsi defekti balkanskiH narodov so tudi in predvsem defekti treh jugoslovanskih narodov. V njihovi politični mentaliteti obstoji kontrast v aspiracijah, .labilnost v ravnotežjih, nenavadnost apetitov, neka nedo-ločnost, impulzivnost, vse to ne tvori sigurnih predpogojev za politično akcijo, pripravno za ravnotežje in mir na najbolj Ako se presojata čvrstost in Politiko mlade Evrope je Ita- i zrelost kake države po njenih lija pogumno pričela, • kajti zakonih, po pojmovanju civilne med velesilami je bila ona na in politične pravičnosti, po čelu mladih. Ta politika pa je ivzporedbi pravic in dolžnosti zbujala presenečenja in neza- .državljanov, se mora Ugotoviti upanje. Ko je narodna vlada 'najnižja stopnja socijtdne zaleta 1924. postavila vogelni ka- (vesti pri balkanskih narodih men tej politiki s tem, da je sploh in posebej pri Jufcoslova-sklenila z Jugoslavijo prijatelj- jnih, pri katerih so korupcija, sko pogodbo, sta šla strah in [politično banditstvo in libeli-jeza po vsem Balkanu: Atene, Sofija, Budimpešta so vpile o izdajstvu, da se Italija veže v Belgradu v svrho, da si pridobi gospodstvo na Balkanu. Kako se je izpremenila balkanska si- zem čestokrat najnedostojnej- i še orožje političnega udejstvo-vanja. Tak je torej Balkan in taka je Jugoslavija v očeh lista "La Monarchia." Italija je pozva- terega ni imel pravjce in si ga je pridržal zase. Dobil je tri mesece težke ječe. — Sejmar-ka Franca Vodnik je kupovala blago, ni ga pa plačevala, kopala je krompir na tuji njivi Dobila je eno leto težke ječe -t- 261etni Jože, Dimic in 321et-ni Jože Anžur sta ulomila v vagon na ljubljanskem kolodvoru ter odnesla precej blaga, istotako na kolodvoru v Lazah, Jože Dimic pa še v barako Marije Romih v Litiji. Dimic je dobil 6 let, Anžur pa 5 in pol leta težke ječe. — Ana Špila-kova je ogoljufala ljubljanske trgovce za 30,000 Din. Sedela bo 15 mesecev. — Ivan Možina in Franc Pibernik, oba stara po 25 let, sta-vlomila v litijski konsum, kjer sta odnesla blaga za 46,000 Din. Na vesti imata še nekaj drugih vlomov. Sede-ila bosta vsak po 4 leta. -o-- IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN SKI SLOVENEC". Gotovo imate 7.2% dohodkov ako Investirate vaš denar pri Rapid Transit Company Omejeno število delnic od "L" družbe se vam. nudijo na lahka odplačila• Vabljeni ste, da postanete delničar dobičkanosnega podjetja Rapid Transit kompanije, katera skrbi za dobro transportacijo v Chicagi in predmestju. Rapid Transit kompanija nudi udobno in hitro sredstvo za prevažanje potnikov po vedno naraščajočem mestu -Chicago, katerega 3,000,000 prebivalstvo se poslužuje u-dobnosti. Njene črte so izpeljane iz dolenjega dela mesta '"Loop" proti severu, zapadu in južnem delu od mesta in predmestja. Inženerji trdijo, da bo Rapid Transit kompanija hrbtenica chikaškega transportacijskega sistema v bodočnosti, treba je računati, glede na to, k.ako raste mesto, da bo' Chicago štelo 5,000,000 prebivalcev do leta 1950. Dividente dobite po pošti vsaki mesec Omejeno število 7.2% "Prior Preferred" delnic se lahko sedaj dobi. Njih vrednost je vsaka po $100. Dividende po 60 centov od vsake, dobi lastnik vsaki mesec po pošti. Lahko kupite eno ali več delnic na obroke ali proti gotovini. Deset dolarjev je treba takoj, in vsaki mesec $10.00. Šest odstotkov dobite od vašega denarja dokler nimate v«e plačano. Ako pa bi ne mogli več plačevati, se vam1 ves denar povrne. Bodite tudi vi delničar podjetja, ki skrbi za mesto Chicago z dobro transportacijo — bodite tudi vi deležni napredka našega rastočega mesta. Pišite danes za pojasnila. Poslužite se kupona. Dejstva glede RAPID TRANSIT KOMPANIJE Operira na 216.64 milje dolgi progi z 1906 vozmi. Vozi 5300 vlakov dnevno. Lastuje t o 1 i ko sveta v mestu, kakor je velik park. • Ima lastnine vredno $94,5 6,047 na podlagi cenitve Public Utali-ties komisije države Illinois. Ima pravico do operacije še mno go let. Vsaki dolar od 'Prior Preferred' je zavarovan z imetkom okrog $4.50. Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis UTILITY SECURITIES COMPANY 7 West Adams Street, Chicago I should like to have you mail me literature on the 7...% Prior Preferred shares of the Rapid Transit Company. It is understood that I do not oblivate myself by asking for this. Name' ........................................................................................ Street ............................t.......................................................... City ..................i........................ State................................ (Please print plainly) South Side Wood Supply S<)uth 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, Wise, Sc priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik. — UR AR IN ZLATAR — 1103 N. Sth Street, Sheboygan, Wise. Se priporoča rojakom za nakup zlatnine, ur, prstanov, itd. Jeweler On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis. (Dom Chrysler jevih automohilov) $5590/ Detroit Detrojt } V , W. A. Knaak Motor Co. 13264330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC Cir" JOIN THE CHRISTMAS SAVINGS CLUB! Božični klub privadi vsakega člana do sistematičnega štedenja in mu pripomore do primerne denarne vsote prav v onem letnem času, ko si vsakdo želi in tudi potrebuje malo več denarja za nakup božičnih daril in družinskih potrebščin. Naša banka ima že dolgo vrsto let uveden ta sistem hranjenja. Sedaj je čas, da pristopite h temu klubu! RAZRED 2. Prvi teden 2c. drugi 4c in potem vsak d? T C teden 2c. več skozi 50 tednov. Koncem leta dobite.... RAZRED 2-A. Pryi teden $1. drugi teden 98c. Vsak (kjC. CIO teden 2c manj. Čez 50 tednov dobite.............................. RAZRED 5. Prvi teden Sc- Vsak teden 5c. več. Cez 50 tednov dobite .......................................................f........................J RAZRED S-A. Prvi teden $2.50. Potem vsak tehten frffi 7 C Se. manj. Cez 50 tednov dobite......................................... RAZRED 10. Prvi teden 10c. Potem vsak teden 1 O 7 £ A 10c. več. Cez 50 tednov dobite.........;............................,J\> RAZRED 10-A. Prvi teden $5- potem vsak teden d> 1 O7 CA 10c. manj. Cez 50 tednov dobite................................ RAZRED 25. Plačujete 2Sc. redno vsak teden skozi (M J CA 50 tednov in ob koncu dobite............................................"P1 -'jyj RAZRED 50. Plačujete SOc. redno vsak teden skozi (bOC AA 50 tednov in ob koncu dobite........1...................................S RAZRED 100. Plačujete $1. redno vsak teden skozi d>CA AA 50 tednov in ob koncu dobite.....................,............. .......tp^U.UU RAZRED 200. Plačujete $2. redno vsak teden & 1 AA AA skozi SO tednpv in ob koncu dobite............................ $ 1 W,W RAZRED 500- Plačujete $5 redno vsaki teilc-n 0OOOO-OOOOOOOOOOOOOO0OOO i ©Imačev kotiček. J OO00000000000000000000000000000000000000000000004 Gaianten (franc, beseda) pomeni vljuden, dostojen. Na pr.: Vedi se galantno proti vsakomur, tudi ako je morebiti nižji od tebe. Vertikalen pomeni navpičen. Nasprotno temu je ali prikazni, katerih v resnici ni in jim jih ustvari le njih razburjena domišljija. Teorija (grško theoreo — opazovati, presojati) pomeni slovensko zamislek, opazovanje, sodba, kakor tudi nauk Horizontalen, ki znači vodo- ali izrek. Nasprotno temu je raven. Konsekventen (lat. conse-quor — slediti) je tisti, ki pri Praksa (grško prasso — storiti, izvrševati), ki pomenja delovanje, vršenje. Na pr.: Teo- svojem ravnanju in govorjenju retični pouk v glasbi dobi uče-zasleduje vedno isti. cilj in se v nec iz knjig, namreč note in Bog živi! Tone Repovž. — Detroit, Mich. — V nedeljo so bili v Lake Erie trije par-niki zajeti od ledu. Ledolomi-lec in vlačilci so jih zopet spravili na varno. dosego tega cilja poslužuje tudi vedno enakih sredstev. Slovensko dosleden. Na pr.: Starši morajo biti konsekventni pri vzgoji svojih otrok, da jim namreč ne ukazujejo kaj takega, kar čez nekoliko časa zopet prekličejo in dajo popolnoma nasprotno naročilo. Halucinacije (grško alio — tavam, blaznim, in lat. aluci-nor — domišljam si, sanjam) se imenujejo namišljene predstave, pod katerimi trpe zlasti živčno bolne osebe, da si nam- druga znamenja, ki se rabijo pri tem, dočim obstoji praktični pouk v tem, da učenec resnično vadi na instrumentu, recimo, da tipka po klavirju. Nekrolog (grško nekros — mrlič, pokojnik, in lego — govorim) pomeni proslavni govor, ki se ga napravi v izgovorjeni ali pisani besedi na čast kakemu umrlemu, kjer se omenijo njegova dobra dela tekom njegovega življenja. Zoologija (grško zoo — živeti) pomeni nauk o živalstvu, reč domišljajo, da vidijo stvari oziroma o živih bitjih GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, Iti podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem. Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers 0f this paper! — Always support your home town dealers and merchants] povejo kot besede.Nastanjenih j bil mnenja, da je ta kolonija je v tej koloniji danes nič manj J izključno nemška. Po prijazno- isti p. Mohorka sem zvedel dru-sedaj podam ta kot dvatisoč in sedemsto kato liških družin! Imajo štirinajst' gače, in Vam far in skoro v vsaki fari katolik dopis, kateri vsebuje mnogo iz-ško šolo, bodisi da sestre-pou-! pod peresa čujejo ali pa katoliški učitelji pomagajo duhovnikom pri pod- Fathra Mohorko. Posebno bližnjim Amerikan- ■■■■IIIPHPHPIP cem liku Trščlnskega "nauka. Kolo- farmarstvo tukaj. P. Mohorko, ni ju, ki je zelo obširna, ni osta- O.S.B., zaključuje svoje pismo la popolnoma nemška. Naselili z besedami: "Ni bolj srečnega so se tam po malem Francozi in človeka v Ameriki, kakor je re- Poljaki in celo en Slovenec. Bilo je menda leta 1911, ko je Rev. Jurij M. Trunk, sedaj župnik v Leadville, Colo., pripeljal v Humboldt štiri sestre Elizabetinke iz Celovca, eno Nemko in tri Slovenke. Sedaj imajo lepo bolnišnico v Humboldt in letos so postavile še druge v Cudworth, Scott in Mac lan. Sedaj imajo okoli trideset sester. Sestra predstojnica v Humboldt menda ni Slovenka, pa govori slovensko. Sestra Elizabeta v Humboldt je proKurateljica in Slovenka. dovnik in pa farmar, ki lastuje svoj dom in ima dobro ženo in katoliško vzgojene otroke. Na farme Slovenci! Posnemajte Nemce, Poljake, Ogre in Šve-i de! Še imate priložnost si zemlje osvojiti! Merry Xmas in pa srečno novo leto vsem cenjenim citate- j ljem Am. SI., posebno onim onkraj morja od Rev. A. Mlinarja. PjVa slov, trgovina — za — svtže in suho meso, vsakovrstne klobase in grocerijsko blago Se priporoča: S>31 Indiana avenue Sheboygan, Wis. bolezni in bolečine * & PAIN-EXPELLER Tvorniika znamka reg. v put. ur. Zdr. dr. Prijatelj v Potrebi s Najnovejše IN DRUGE GRAFOFONSKE PLOŠČE. MOŠKI KVARTET "JADRAN" POJE: 23049—Prišla bo spomlad. Zadovoljni Kranjec. » 25047—Sijaj, sijaj solnce. En starček je živel. 25046—Ljubezen in pomlad. Slovensko dekle. 25039—Na potu v stari kraj. I. del. Na potu v stari kraj. 11. del. 25037—-Sinoči je pela. Stoji, stoji Ljubljanca. TRICET ROJAKA HOJERJA (harmonike): 25045—Mazulinka. Ptičja ohcCt. 25044—Coklarska koračnica. Triglavski valček. 25043—Polka štaparjev. Ti ši moja, valček. 25041—Veseli rudarji, koračnica. Sladki spomini, valček. 25040— Hojer valček. Pečlarska polka. RAZNI GLASBENI KOMADI: 25048—Na kranjskih gorah, polka. . Gospodarski lendler. 25042—Daleč v gozdu, valček, orkester. Večerni valček, orkester. 25038—Temne oci, orkester. Bora, koračnica. 25036—Slovenski valček, 4 harmonike. Radostna polka, 4 harmonike. 25035—Slovenska narodna, tamburaši. Slovenska polka, tamburaši. 25034—Sokolska koračnica, vel. godba. Češka koračnica, vel. godba. 25030—Večerno veselje, voj. godba. Vsi naenkrat, voj. godba. 25026—Tirolski valček, I. del, citrc. Tirolski valček, II. del, citrc. 25023—Pavel, narodna, kmetska godba. Peter, narodna, kmetska godba. 25020—Stari kranj. valč., Lovšin, harm. Štajerska, Lovšin, harmonika. RAZNI PEVSKI KOMADI: 25033—Oj, tam za goro, moški kvart. Gor čez jezero, moški kvartet. 2501S— Srca, moški in ženski glas. Rožmarin, moški in ženski glas. 25017—Zapoj mi ptičica, gdč. Graliek. Ptička, gdč. Graliek. 25005—Kaj nč bila bi vesela, sestri .Milavec. M Sirotck, sestri Milavec. 25031—Pred volitvami, šaljiva. Na sveti večer, šaljiva. 3 plošče pošljemo za ....................$2.50 S'plošč pošljemo za ...................... 4.00 10 plošč pošljemo za ...................... 7.50 Kdor naroči 20 plošč, dobi £no zastonj za darilo. Z vsakim naročilom od 5, ali več plošč pošljemo 50 igel zastonj. Vsaka igla igra 10 komadov. V zalogi imamo še mnogo drugih plošč. Pišite po cenik in sicer na: JUGOSLAV AMERICAN CORP., 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.V. KATOLIČAN BREZ KATOLI-' SKEGA LISTA JE NIC! ' RABITE White Rock Gasoline PREPRIČAJTE SE O KVALITETI ' primerjajte z drugimi cenami, jfbtem pa kupite pri naših postajah in prihranite denar . grasse bros, oil co. 8th & St. CLAIR 14th & ILLINOIS 11th & INDIANA SHEBOYGAN, WIS. Stenski koledarji. Veliki stenski KOLEDARJI za leto 1927 so na razpolago za razpošiljanje. Koledarji so veliki in zelo prikladni, najsibo za družino ali urad. Pošiljamo jih po naročilih povsod po Ameriki, pa tudi v stari kraj. Koledarji stanejo samo 25c s poštnino. Koledarji so vredni dvakrat toliko. Naročila za Ameriko ne sprejmemo manjša, kakor za štiri komade skupaj (4 za $1.00) ali več. Za v stari kraj pa prejmemo tudi naročila za posamezne komade (komad 25c). Pošlje se lahko v znamkah. Naši odjemalci v Cleve-landu jih dobijo zastonj vsaki čas v naših prodajalnah, tam se tudi vzamejo naročila za pošiljanje. Koledarje otrokoip ne dajemo, pač pa le odraslim osebam. Oni, ki so oddaljeni, jih lahko dobijo tudi za svoje sosede. Ni prav, če bi jemali po več koledarjev kakor le enega na družino, pa tudi ne, da bi koledarje pošiljali svojcem, katere ste sprejeli za sebe. Oglasite se, ali pa pišite na: A. GRDINA & SONS, 6019 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND O., ali pa v podružnici v Collinwoodu. po starem sistemu, tem več BRZOJAVNO. pošljemo denar na vsaki naslov v Evropi brzojavnim potom, katerega dobijo v štirih ali petih dneh. OPRAVLJAMO VSE BANČNE POSLE — PRODA JAMO PAROBRODNE LISTKE. 1S17-1S19 SO. LOOMIS ST., CHICAGO, ILL Phone: Roosevelt 3205-3206-3207. Vesele božične praznike in srečno Novo leto - 1927 žejiva vsem Slovencem po Chicagi, Cicero, Berwynu in South Chicagi. sii'om Amerike, posebno še onim v Cleveland, Ohio naznanam, da sein odprl 1. decembra trgovino z raznimi GODGENIMI INSTRUMENTI! — V zalogi imam tudi raznovrstne najboljše gramofonske plošče in role za piano v slovenskem in drugih jezikih. / j n 4 \m A. GLAVACH Manager F. E. PALACZ Director Veseli Božič in srečno Novo leto (CANAL 5889 (CANAL 1267 POSTREŽBA NAJMODERNEJŠA PO ZM ERNI CENI. SVOJI K SVOJIM! Pokličite nas ob kateri uri hočete — po dnevi ali po noči. 1941 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS. želim vsem rojakom, dobrotnikom in odjemalcem po vseh naselbinah se prav toplo priporočam za naklonjenost in naročila. Rojakom Za Ambulanco in moderne automobile, Phones 6221 ST. CLAIR AVENUE — CLEVELAND, OHIO Prejema raznovrstne de-narne vloge, ter pošilja denar na vse dele svet«.. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, preds«? Družba fTHE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjcnih Državah Severne AmeriKe sedež ■ j0l1et ill Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.' Inkor. v drž. 111. Inkor. v drž. Pa. GLAVNI ODBOR: Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH,-39 WincheU St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar ........................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, HI. Blagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o- Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91. -o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. ■ Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se iša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! RADOSTNE IN BLAGOSLOVA POLNE božične praznike želi vsem gl. odbornikom in cenjenemu članstvu Družbe sv. Družine Uredništvo Glasila D.S.D. IZ URADA PREDSEDNIKA D.S.D. Joliet, 111. Cenjeni mi glavni uradniki in uradniki slavnih krajevnih društev ter celokupno članstvo D.S.D.:— V dolžnost si štejem, da zopet bolj natanko raztolmačim preizkušnje, katere ima ravno sedaj naša slavna podporna organizacija D.S.D., kakor sledi: Vsako podjetje, ki je ustanovljeno na podlagi državnih I postav, ima svoje preizkušnje s tem, ko se državne postave »-jirL^rrM^lii^ti^^ia1,i^j^M^8* ^Mgjfjp imajo. | podporne bratske* organizacije. Vsa krivda se pa le naslanja | na članstvo in na nikogar drugega, ker se bližajo konvencije P in si društva volijo svoje delegate, jim po navadi dajo nalog, da ne smejo voliti za večji smrtninski asesment, ampak naj ostane po starem, ne ozirajoč se na zadnjo konvencijo, ki smo jo imeli v Chicagi. Koliko truda je imel glavni odbor, ko je priporočal za sprejetje državne lestvice. Koliko navdušenih besedi je moral spregovoriti predsednik za sprejeti iste, ker so večinoma delegati imeli nalogo za staro lestvico. Ampak, ko sem jim predložil predpisano tabelo stare in nove lestvice, I in ko so isto imeli v zbornici na razpolago ter sprevideli po dolgi obširni debati, so prišli do prepričanja, da je potrebno sprejeti državno lestvico N.F.C. rates, in potem so tudi za isto volili in je bila sprejeta z nad dvetretinsko večino. To nam bo seli daj (V veliko pomoč, posebno v državi Pennsylvania, vem, ko bo H .aktuar gotov z valuation poročilom, sem prepričan, da sol-: Ventnost našega članstva bo zadostila predpisanim sedanjim postavam v državi Pennsylvania, ker država zahteva od podil pornih jednot samo 55odstotno solventnost. Po mnenju nas in odvetnika, glede nato, ker imamo večino veliko število mladih članov in članic, bomo dosegli okrog 60odstotno solventnost in potem bomo zopet dobili nazaj državno pravico, katera nam je zdaj začasno prepovedana. Potem bo zmaga na naši strani. Treba pa je, da smo vztrajni in potrpežljivi, ne pa poslušati zapeljivih sovražnikov, ki bi radi uničili vse kar je do- wWnfa * " brega na svetu. Ko to pišem, sem ravno, dobil poročilo od Mr. Landisa, ak tu ar j a iz Tennessee, v katerem pravi, da bo gotov s svojim valuation poročilom v teku desetih dni. Pravi, da je siguren, da bomo dobili zopet poslovno pravico v državi Pennsylvania, po- sebno pa še, ker je sedanji komisar odstavljen in je že drugi imenovan, ki nastopi svoj urad s prvim januarjem 1927. S tem opozarjam klavna društva posebno v Pennsylvaniji, bodite previdni in ne poslušajte nasprotnikov, imejte zaupanje na svoj glavni (l>dbor, ki dela noč in dan, da se bo ta zadeva pravilno rešila — katera se gotovo tudi bo. Saj imajo tudi druge milijondolarske jednote enake in iste sitnosti. N. pr. "Modern Woodmen of America" ima veliko večji primankljaj glede solventnosti, kakor pa ga ima naša Družba. To sem sam videl v poročilih. Največ kar je prišlo do pravega vzroka glede tega je to, ker nimajo našega valuation poročila. Sedaj ga bodo dobili in s tem bo stvar reše*-na, kakor zahteva postava v državi Pennsylvania. Kakor sem že zadnjič omenil v svojem,uradnem poročilu, vam hočem tukaj ponovno sporočiti, kaj je bil največji vzrok za odvzetje pravice, ko je nastopil sedanji komisar, ki se je poslužil vseh in najmanjših vzrokov, ker je hotel spraviti iz svoje države vse podporne organizacije. Naši Družbi navaja vzroke, ker nima valuation poročila, drugič, da ne ve solventnosti certifikatov, tretjič, ker imamo mladinski oddelek, kar ni v državi Pennsylvania postavno, ker nimajo nobene postave glede tega oddelka in tudi ni potreba dati letnega finančnega poročila za ta oddelek. Glede valuation poročila omenim samo to, da pred enim dobrim letom nam je posdal tedanji ali bivši komisar formo, na 1 atero naj označimo vrednosti certifikatov in pošljemo mu nazaj s svojim finančnim.poročilom. Nato smo pismenim potom prosili, naj nam da odloga nekoliko časa, ker organizacija je še mlada in ne bi radi, da bi imeli velikih stroškov. Ker jp bil dober mož, je to drage vblje dovolil. Bil pa je nedavno premeščen in sedaj je novi komisar prevzel njegovo mesto, ta je pa kar začel pometati hišo (house .cleaning), in radi" tega je dosedaj vzel 15 podpornim organizacijam postavno dovoljenje v dotični državi, ne da bi dovolil zato nekoliko časa. Tudi ni dal nobenih navodil, kaj naj storimo, da zadostimo postavam, ker naenkrat so bile suspendirane. Sedaj pa delamo na vse mogoče načine, da si nabavimo vse potrebno. Ko s 1. januarjem nastopi novi komisar, ko bo vse drugo potrebno nabavljeno, smo lahko prepričani, da bo naša Družba zopet sprejeta nazaj. Te preizkušnje bodo povzdignile značaj naše slavne organizacije D.S.D., ker brez boja ni zmage. Kakor pa že omenjeno, verjemite le temu, kar vam reče glavni o^bor, nikomur drugemu. Potem se bomo pokazali slovenski javnosti, da smo pravi vojaki na društvenem polju, ne pa kakšni stra-hopetneži, ki takoj beže, ko se nad njimi nekoliko pooblači. K zaključku vam ponovno kličem, bratje in sestre: pokonci glave — do zmage! Vam želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Z bratskim pozdravom, udani Geo. Stonich, gl. predsednik D.S.D. -—- IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. St. 111.: 1. Društvo sv, Družine, Joliet, Predsednik George Stonich, 815 N. Chicago St., tajnik Paul J. Launch, 512 N. Broadway St.; blagajnik Joseph Geršich, 401 Hutchinson St Vsi v Joliet, 111. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani stare šole sv. Jožefa,- ob 1. uri pop. Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda-šich, tajnik in blagajnik Sani Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. • Št. 3. Društvo sv. Družijie, La Salle, 111.: — Predsednik Frank Mišjak, 1253 Second St., tajnik Anton Kastigar, 1146 — 7th St., blagajnik John Šetina, 1142 — 5th St. Vsi v La Salle. Seja se vrši vpako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, 'ob 1. uri popoldne. Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P O. Box 462, zač. tajnik John Zaje, PO. Box 55, blagajnik Deniel Raich, P.O, Box 284. Vsi v Bradley ,111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 5. . Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: —" Predsednik Jakob Simonič, 1624 N. Pine Street, tajnik Frank Po-lančich Jr., 1200 Chestnut St., blagajnik Frank Lass, 1206 Chestnut Street. Vsi v Ottawa „111. Seja sp vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu, v Math Bayukovi dvorani, ob pol 8. uri zvečer. Št. 6 Društvo sv. Družine, Wan. kegan, 111.: — Predsednik Frank Grom, 901 Commonwealth Ave. \Vau-kegan, 111.; tajnik John Jamnik, 914 McAllister Ave. Waukegan, 111.; blagajnik Joseph Drašlpr 66 Tenth St North Chicago, 111. Seja se vrši vsako orvo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani na Tenth St. ob 1. uri popoldne. Štev. 8. Društvo sv. Družine, Rock, dale, lil.: — Predsednik John Paniati, Thomas Assanchaich, P. O. box 882, East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian Ilall, 338 Beech St. Št. 115. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik Joseph Madic Sr., 823 Walnut St., tajnik Tn blagajnik Joseph F. Madic Jr., 1123 Pine St. Vsi v Ottawa 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih. Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kreme-sec, 2323 S. Winchester St., tajnica Jennie Tersclich, 1847 W. 22nd St., blagajničarka Clara Foys, 1920 W. 22nd Place: Vse v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mese-cUj_ v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111, — Predsednica Catherine Ba-yuk, 528-530 Lafayette St., tajnica Catherine Lenač, 820 First St., blagajničarka Frances Lass, 1206 Chestnut Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math !3ayuka. OPOMBA: . Ta iriienik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po Iruštvenem tajniku. Ravno tako naj The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS i____ GOSPODINJE S? JOLIET« n^/ Jvcy so PrePr'^ane> da dobijo pri meni W jj& najboljše, najčistejše in najcenejše M rjr' MESO IN GROCERIJO ' ijv&fSTir^LiS V zalogi imam vedno vsake vrste '< ^fe sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesar-I sko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Chicago Telefon 2917. dobro meso je Vedno okusno V naši mesnici se dobi vedno najboljše sveže, suho in vsakevrste dobro meso. Isto-tako grocerijo. — Na rokah imamo vedno vsakevrste sadje in zelenjave. Postrežbo, točnost in zmerne cene jamčimo. Groeerija in mesnica 1837 W. 22nd St., Chicago Phone: Canal 5634 p Prva slovenska čistilnica in krojačnica v Jolietu! Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA, CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domač* slovensko podjetje! National Cleaners, Dyers & Tailors Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST., JOLIET, ILL Phone: 59(53. 'Najboljše delo za manj denarja Veliko veselje Nobenega izgovor za slabe zobe. Velika božična razprodaja Da pomoremo svojim odjemalcem pri izbiri BOŽIČNIH DARIL, šmo znižali ceno zalogi Rožnih vencev od $3.50 na $2.00 Ta znižana cena velja tamo do Božiča. Izdelava teh rožnih vencev je krasna. Zlata verižica z zlatim križcem, garantirano za 10 let. Barva jagod na izbiro, plava, lila, zelena, bela, roža in črna. Rožni venec prejmete v okusni vatirapi škatljici. V RESNICI PRIMERNO DARILO. Zaloga je le omejena. Zato pišite takoj na dolnji naslov in priložite potrebni znesek v Bank Draftu, Money Ordru ali v gotovini. boste napravili za božič vsakemu, vako mu podarite Album za slike z godbo! Album je vezan v bar-žun (žamet) in s pozlačenimi okovi okrašen. Naf sprednji strani ima vdelano ogledalo. V .stojalu je pritrjen muzikalni aparat, ki igra dva različna komada. Darilo je lepo r.a pogled, koristno za shrambo slik in zabavno z milo-donečo godbo. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlagajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. Preiskava in oomsa BREZPLAČNO C. V. McKinley, D. D. S Naitočilu je pridejati s^ASKv^BI®!^ Money Order ali Draft za označeno svoto.' Kdor pa rajši plača, ko prejme blago, naj priloži naročilu svoto $1.00, ostalo pa plača, ko prejme po pošti blago. naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje itv. Phone: 4854 Chicago Trading Company P. O. BOX 1844 CHICAGO, ILL. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Naročajte v svojem maternem jeziku. Naše geslo je: Točna postrežba — pošteno blago! Brata nista odgovorila ničesar; ozrla sta. se na vodo, se spogledala ter prikimala. God-vin se je zopet oglasil, Wulf pa, kojega jezik se je' sicer oglašal tako rad, je bil čudno tih in srditega obraza. "Poslušaj, Rozamunda, in ne zmigni z o-česi," je rekel Godvin. "Samo ena rešitev je zate; čeravno je bolj borna, moraš vseeno voliti med njo in jetništvom, kajti midva te ne moreva usmrtiti. Sivec, na katerem jezdiš, je močan in udan. Obrni ga, spodbodi ga proti Mrtvaškemu zalivu ter zaliv preplavaj š konjem. Širok je res, pa vračajoči se pritok ti bo pomagal in morda ne utoneš." Rozamunda je poslušala in se ozrla nazaj na čoln. Zatem je izpregovoril Wulf na kratko in s povdarkom: "Naprej, dekle! Midva straživa čoln!" Slišala je te besede, njene črne oči so se zalile s solzami in njena lepa glava se ji je povesila skoro do grive njenega konj.a. "Oj, viteza, viteza moja! Hvala vama ! Pripravljena sta umreti zame. Prisegam pa, ako umrjeta, noben mož ne bo imel do mene kake pravice, saj imam-spomin na vaju; ako pa ostaneta živa---" In zmedeno jih je pogledala, nato pa je umolknila. "Blagoslovi naju, pa dalje!" je rekel Godvin. In blagoslovila jih je s tihim glasom in svetimi besedami, nato pa je kar iznenada zasukala svojega sivca, mu zadrla ostroge v strani ter ga pognala naravnost proti globoki vodi. Za trenutek je konj obstal, potem pa je skočil z nizkega pomola v vodovje. Globoko se je prikazala glava njegove jezdarice iznad vode, in ko je Rozamunda zopet zasedla svoje sedlo, raz katero je zdrknila, je vodila konja z močno roko proti daljnemu ' bregu. Napadalci so zagnali glasno začudeno vpitje, saj je bilo to dejanje, ki se ga niso nadejali od ženske. Brata pa sta se nasmejala, ko sta opazila, da sivec dobro plava, skočila raz sedel in planila pekaj korakov do tja, kjer je bil pomol najožji; med potom sta si trgala plašč z rame in si ga ovijala okoli levice, da jim služi kot ščit, ker nista imela ščita seboj. Tolpa je preklinjala mrko, samo poglavar je dal neko povelje svojemu govorniku, ki je glasno zavpil: "Pobite ju, pa k čolnu! Zajeli jo bomo, predno pride do brega ali utone!" Za trenutek so omahovali, kajti viteza, ki sta jim zapirala pot, sta imela oči, ki so oznanjale rane in smrt. Nato pa so planili naprej ter prodirali preko kamenja. A bila je pot tako ozka, da jim njih število ni nič pomagalo, da sta bila dva njih prav tako močna kot 'dvajset. Tako so si stali med pečino in brata sta bila močnejša. Njuna dolga meča sta se zabliskala in udarila, in ko se je Wulfov zopet zabliskal v zraku, se je svetil rdeč, kot malo poprej v solnčnem žaru, ko ga je vrgel visoko v zrak, sovražnik pa se je z glasnim pljuskom zvrnil v vodo, kjer se je valjal, a Drevo ga je ubilo. / Pretekli pondeljek, 22. m.m. ' je v gozdu pri Sv. Križu nad Mariborom podiral Ferdinand Mandl neki kostanj skupaj s svojim delavcem. Ko sta že vse pripravila za padec, je nastal strašen veter,- ki je nagnil kostanj v nasprotno smer, kakor sta ga namerila. Vsled nevar- nosti sta oba bežala proč, Man-dlu pa je pri tem na mokrem listu spodrsnilo, da je zdrčal navzdol po strmem bregu in ravno pod drevo, ki ga je zadelo na glavo, 'da je bil na mestu mrtev. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" •>]iinniiuiiniiniiiiiinr]iiiiiiiiiiii[]iiHiiii!^ I SLOVENSKA PRALNICA I kmalu potopil. Tudi Godvinov nasprotnik je ležal na tleh, kakor je bilo videti, tudi uničen. Nato sta skočila brata naprej, ne da bi čakala, da bi jih oni napadli. Prerivajoča se tolpa se je pred njima umikala, a kmalu sta jih dosegla meča raztogotenih bratov. Preklinjali so v neznanem jeziku, se izpodtikali med kamenjem in padali po tleh. V veliki zmedi so bili trije potisnjeni v vodo, kjer sta se dva pogreznila v blatu in utonila; samo tretji se je zvlekel na suho, ostalim pa se je posrečilo uteči iz ozkega pota. "Nazaj," je dejal Godvin, "kajti tukaj je pot široka, tako da nam pridejo lahko za hrbet." , In prdti sovražniku obrnjena sta se umaknila nazaj ter se ustavila pri prvem možu, ki ga je Godvin očividno pobil in ki je ležal z navzgor obrnjenim obrazom in orožjem v roki. "Dotlej sva dobro delala," je rekel Wulf in se nasmejal. "Ali si ranjen?" "Ne," mu odgovori brat, ";ili ne ponašaj se, dokler ni konec boja, kajti veliko jih je še živih. Prosi Boga, da n§ bi imeli sulic, ali lokov." Zatem se je obrnil in ozrl nazaj in tam daleč od obrežja je vztrajno plaval sivec, na njegovem hrbtu pa je sedela Rozamunda. Da, in ona ju je videla; konj je moral narri-.reč plavati vsled pritoka malo postrani, vzela je ruto z vratu in mahala ž njo proti ob- . režju. Tedaj sta brata vedela, da je bila ponosna na njuno veliko dejanje, in zahvalila sta se svetnikom, da sta mogla vsaj toliko storiti zanjo. Godvin je imel prav. tGlavar sovražnikov je dajal povelja z resnim, strogim glasom, tolpa se je vedno bolj umikala in začela, iskati kamenja, da bi ga metala nanju. Pa tam je bilo več blata nego kamenja, skale pa, iz katerih je bil zgrajen pomol, so jim bile pretežke ; zbok tega so jih našli le malo, in kar so jih vrgli, bratov ali niso zadeli ali pa jima niso prizadevali posebne škode. Zopet je poglavar dal po svojem pobočniku-drugo povelje; nekaj izmed tolpe jih je izginilo med trnjevim grmovjem, odkoder so se kmalu zopet prikazali, noseč seboj dolga vesla od čolna. "Njihov namen je, pobiti naju z vesli. Kaj nama je sedaj storiti, brat?" vpraša Godvin. "Kar je nama mogoče," odgovori Wulf. "Sedaj je malo na tem, ako voda Rozamundi prizanese, kajti sedaj je ne bodo mogli več vjeti, četudi po najini smrti odvežejo čoln in ga opremijo z moštvom." Pri teh besedah Wulf 4;ačuje za seboj nek glas in vidi/kako je Godvin naenkrat iztegnil roke in se zgrudil na kolena. Wulf plane nazaj in tam je stal tisti človek, o katerem sta menila, da je mrtev, in držal krvav meč v roki. ' Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite Canal 7172 ali 7173 Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street, Chicago, 111. g CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. if M« • * a* * * ^^MMfliiHft^ei^a Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. Phones: 2575 i« 2743. Anton Neitanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Xa razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pograbit, kr»te in ženitoranja. — Cene ztnerue. 1002 — N. CHICAGO. ST. JOLIKT, ILL. ^^-3ltll1IIIMliraitlltMIIIUE^1lf1IIIMIIli:3lllllllintIC3MlMlj'8MIC^11MtJiHinCllinttllltttC3IIMItlMMIC31t(lt1inMlC3lll^ li:lC3IIIIHtllillC»r^ Dr. Mayo in njegova izjava o duši. Dr. William J. Mayo je eden najboljših točasnih zdravniških izvedencev v kirurgiji. Zato bo izjava tega zdravniškega strokovnjaka umestna, ako jo priobčimo na tem mestu. Objavili jo bomo v angleščini prav tako, kakor jo je priobčil te dni Capp.erjev tednik iz Tope-ka, Kans. Glasi se: "I Know Man Has a Soul . . ." "I have seen a minister come to the bedside of my patient and do for that patient what I could not do, though I had done everything in my professional power." It is Dr. William J. Mayo, talking. Dr. Mayo knows as much about the human body as any man living. The foregoing statement is the way he backs up his conviction that man has a soul. The keen blade of his surgeon's knife may never have disclosed the soul as a tangible part of the mystery called man, but Dr. Mayo knows it is there. He is as confident of its presence as he is of the most elemental truth. And the man who realizes he has a soul and acts accordingly, has a great advantage over the one who does not, when something goes wrong with the human machinery, the doctor insists. Often bodily powers give way because the soul is sick. Humanity sadly needs a fuller acceptance of the spiritual teachings from which the idea of a soul arises, for.this very reason, he believes. "The surgeon and the physician of experience realize quickly that they need religion to help them," Dr. Mayo tells us, adding, "I do not mean the personal religion of the sur-i geon and physician—-I mean the personal religion of the patient." Dr. Mayo finds his creed in the Sermon on the Mount. "No thinking, reverent man can read that sermon, or the life of Christ," he believes, "without knowing that here is truth." Spiritualism, as demonstrated by dark-room seances, is a fraud, the doctor thinks. — "Ninety-fife per cent of our knowledge comes thrugh the eye. In a darkened room the faker has only 5 per cent of our intelligence to combat. If men like Sir Oliver Lodge and Conan Doyle fail to smell out the fraud—well, when a man goes into dark places, deprived of his chief means of obtaining information, the scientist is as likely to be led astray as anyone else." Dr. Mayo, now 65, though born and reared surrounded by church influences, and a member of the same church for - many years, has not attended a' church service in 20 years.' Doubtless professional duties have been responsible, in part, for this neglect. B^t as may be guessed from his frank statements, he believes there is something more to religion than outward observances. His Christianity expresses itself in such service to mankind, fo£ example,' as in the gift of $2,000,000 made by himself and hiš brother, to establish the Mayo Foundation at Rochester, Minn., for medical education and research. IŠČEJO SE: Walter Čordaš, zadnje znano bivališče R.F.D. 2, Parnassus, Pa. Mirko Zalaznik \± Slovenije. Živel je v Chicagu. Vilko Kukac iz Sušaka. Mijo Vinski iz Kueevice, živel v Juanita, Pa. Julius Neivirt, zadnje bivališče 411 Dickinson St., Fremont, O. Tomo Hrvojevič iz Nove Kapele, živel v New Salem, Pa. Josip Benič iz Zvečaja pri Generalskem Stolu. Juraj Matuza, zadnje bivališče P. O. 1346, Irondale, O. Nikola Zoraja iz Like. Jakob Šmuc iz Lipenca v Sloveniji. > Vaso Kojič iz Pančeva, zadnje bivališče P. O. Box 36, Weirton, W. Va. Nikola Tadič z Lečevice, Dalmacija. Mošo (Moric) Gutenplan z Višegrada v Bosni. Izidor Kraus, zadnja znana adresa 1826 Morgan St., Chicago, 111. / Kdor bi o teh ljudeh kaj ye-del, je naprošen, da to nazria-Izseljeniškemu Poslancu., (Commissioner of Emigration), 1819 Broadway, New York. Težka avtomobilska nesreča. V nedeljo popoldne, dne 7. m. m. se je peljal šolski upravitelj iz Velike doline g. Pečnik s kolesom v Cerklje ob Krki obiskat svojega očeta. Pod vasjo Čatež ob Savi mu pripelje nasproti avtomobil. Ker je ob strani ceste, kamor bi se bil moral po predpisih g. Pečnik izogniti, vse polno gramoznih kupov, se kolesar ni mogel pravilno in pravočasno umakniti1 in tako sta trčila z avtomobilom, ki je takoj obstal, skupaj. Pečnik-je padel s kolesa, obenem pa je podrl na tla mimo-idočo Bosnarjevo služkinjo iz Čateža Ošterbenk, ki je vodila na izprehod dva otroka. G. U-pravitelj Pečnik in služkinja Ošterbepk sta dobila težke telesne poškodbe in ležita v bolnici v Brežicah. Poškodbe obeh otrok so pa lažjega značaja in se nahajata v domači oskrbi.