M. Valjavec ; Je"rt,  irt,  irta,                                                369
kesneje ali on sam ali pa drug kedo, ki je njegov rokopis rabil, ter je pristavil v oklepih besedi »olli roiftuu«, ne dosti bolj premišljeno, ker njegova preloga kaže, da je besedo generatio imel za subst. actionis. Da je prelagatelj Stapletona tudi sicer bil precej slabo podkovan in nagel, kaže nam poleg drugih primerov sosebno preloga: ie k nemu en kapitan ftopil, S iemenam Centurio (štev.  8.)!                                         Dr.   K.   Strekelj.
(Dalje prihodnjič.)
Jert, irt, irta.
Za ime ptice corvus glandarius imamo besedo sojka, ščjka, šoj a, gorenjski krivo šoga. Zraven tega se čita v Cigaletovem besednjaku pri besedi haher : irt, irta, v Markovem: irt, m. der nusshaher, die nuss-krahe (pica nucifraga Klein.) V Miklošičevem „etymologisches wdrterbuch der slawischen sprachen" stoji: jert, irt nusshaher. Od kod imamo Slovenci to besedo, ki ni znana drugim slavenskim jezikom ? Miklošič ,,etym. wbrt." pri besedi: mačka, muca, muna, katze, opaža to-le: ,,das wort beruht wahr-scheinlich wie d(eutsch) mieze auf dem namen Mana, serb. maca Maria. Thiernamen aus personennamen sind haufig." Sojka se videva po hišah in po   dvoriščih.     V   Varaždinu   na   Hrvaškem   so   šojki   rčkali   matjaš od
•                                               v            •                 *
Matthias. Stavim, da je jert tudi tako ime človečje. Žensko ime Gertrud je prekrojil Slovenec na Jčdrt. Spočetka je bilo gotovo Jčrtrt za Jer-trud (kakor Jerman od Herman), a od Jtirtrt je kar samo' po sebi, če hitro izgovoriš: jert jert, od jert pa irt (kakor govore ktiri za ktčri), in z ženskim pri stavkom a : irta od jerta, danes brez t : Jera.
M.   Valjavec.
Književna  poročila.
m.
Dr.  V. Oblak,  -»Das alteste datirte slovenische Sprachdenkmal*.   18pi. <?°. ^o str. {Posebni natisek iz časopisa tArchiv fiir slavische Pliilologic*.
XIV. 192—235).
Iz dobe pred Truberjem imamo Slovenci prav malo jezikovnih spomenikov. Naš neumorni dr. Oblak nam je v zgoraj imenovani razpravi podal nov prispevek, ki je tem veče važnosti, ker je med vsemi datiranimi slovenskimi teksti najstarejši in pisan v malo poznanem narečji beneških Slovencev.    Po starosti zavzema med našimi   rokopisi četrto mesto;   razen bri-