Posamezna Številka t Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, nu dom in Fio pošti rlosluvljen ist 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Diu, polletna 25 Din, četrtletnH 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VONEDEEJSICI roVENEC Uredništvo. Kopitarjev a ul. št. 6/111 Telefon št 2050 in 2996 — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Katoliški Slovenci svojemu škofu Ljubljana, 12. marca. Katoliški Slovenci so svojo vdanost do Cerkve in duhovnikov izpričali že tolikokrat in na tako različne načine, da tega dejstva pač ni treba še posebej poudarjati. Če pa je kljub temu še kdo dvomil o resnični ljubezni, ki preveva naše ljudstvo, kadar gre za njih najvišje duhovne vrhove, ta se je mogel danes dopoldne v stolnici in v škofijskem dvorcu prepričati, da je ljubezen in vdanost slovenskega ljudstva do svoje cerkve in njih poglavarjev neomajna, trdna, vsesplošna. Zgolj cerkvena proslava 50 letnice našega vladike dr. Gregorja Rožmana, ki jo je pripravila centralna Katoliška akcija v Ljubljani, je danes v vsej svoji tihi ubranosti in dostojanstveni skromnosti uspela nad vse lepo in prisrčno. Verniki so svojemu škofu na lep način poudarili svoje katoliško prepričanje in neugnano voljo, ž njim na čelu korakati v bodočnost Vsa tu pmat.a množica ljudi, Ki so iz v.sen ljubljanskih fara in še iz dežele od najrazličnejših strani prihiteli čestitat svojemu ccrkvenemu pastirju za njegovo življenjsko petdesetletnico, je danes v imenu vsega slovenskega naroda v mislih in željah znova položila svojo usodo v roke svojega škofa. S tem dejanjem, ki so ga posamezni odposlanci pri sprejemu v škofijskem dvorcu tako očitno in živo podprli z izbranimi besedami, da so se množici v častitljivi dvorani nekajkrat orosile oči, so pač hotele deputacje povedati na ves glas, da je vsa usoda slovenskega naroda v preteklosti, sedanjosti in prihodnjosti nujno zvezana z usodo njih duhovnih pastirjev in voditeljev, ki so bili svojemu narodu v vseh časih najzanesljivejši, najpra-vičnejši in najpoštenejši vodniki in svetovalci. PontJikalna sv. maša v sto niči Slovesnost 50 letnice knezoškofa dr. Gregorja Rožmana se je praznovala danes po vsej ljubljanski škofiji. Po vseh farnih cerkvah so že snoči z ubranim zvonenjem naznanili vernikom god svojega Ikofa. Pri današnjih jutranjih mašah pa so se verniki vse škofije spominjali svojega cerkvenega pastirja v molitvah in pri svetem obhajilu. V ljubljanski stolnici se je v slovesnost škofovega jubileja začela ob pol desetih s pridigo frančiškanskega provincijala dr. p. Gvidona Ranta. Pridigar, ki je ljubljanskim vernikom znan po svojih jedrnatih akademskih nedeljskih pridigah pri frančiškanih, je svojo današnjo slavnostno besedo porabil v prvi vrsti za oris vseh važnejših cerkvenih vprašanj, ki zadevajo ljudstvo kot vernike in Škota kot pastirja. Te odnose je pridigar razložil tako 1'asno in popolno, da so se izluščile vse pravice, ti jih ima škof kot božji namestnik pri vodstvu svoje škofije, pa dolžnosti, ki nasprotno vežejo vernike do škofa, kakor same od sebe iz ogromnega jedra. Cerkev, ki je izšla iz katakomb in je kljubovala viharjem stoletja in stoletja, zmerom zmagala v borbah proti sovražnikom, se znova okrepila in se dvigala v svojih stremljenjih, — ta Cerkev ima na čelu ljubljanske škofije moža, ki •mo vsi prepričani o njem, da se svojih škofovskih nalog in velike odgovornosti v polni meri zaveda. Zato se ga oklenimo tem bolj in ostanimo ž njim — ena čreda, en pastirl Ob desetih se je nato pričela slovesna pontifi-kalna sveta maša, ki jo je dnroval ob asistenci vsega stolnega kapitlja jubilant, knezoškof dr. Rožman Cerkev je bila nabito polna. Pred oltarjem V polkrogu so bile razvrščene zastave Marijinih družb in kongregacij, okrog njih so se zbrale njih članice in člani, ob strani pred oltarjem pa je bil navzočen pri sveti maši ves zbor naših katoliških starešin in razumništvo sploh. Na koru je pel pomnožen stolni pevski zbor, sodeloval je tudi del vojaške godbe. Sv. maša je bila torej kar najslo-vesnejša. V resnici redkokdaj se zbere v stolnici toliko ljudstva, kakor se ga je zbralo pri današnji dopoldanski pontifikalni sveti maši. Sprejem v škofovskem dvorcu Po sveti maši, ki je končala s himno »Povsod Boga«, je bil ob pol dvanajstih določen sprejem deputacij v sprejemni dvorani škofijskega dvorca. Že veliko pred to uro se je zbralo na dvorišču ikafiie ter po hodnikih polno ljudi iz mesta, iz najbližje ljubljanske okolice, pa tudi mnogo posameznikov in delegacij iz posameznih fara ljubljanske škofije. V prvi vrsti so se seveda zbrali številni odbori posameznih Katoliških akcij z glavnim odborom KA v Ljubljani, ki so ga predstavljali gg. dr. Krek, dr. Fabijan, dr. Grafenauer in drugi. Dalje so bile navzočne vse ljubljanske Marijine družbe in kongregacije, delegacije posameznih Vincencijevih in Elizabetnih konferenc, razna stanovska društva ter množica posameznikov. Iz vseh ljubljanskih fara ter iz vseh fara ljubljanske okolice so prišli čestitat škofu v imenu slovenskih fantov po trije fantje iz vsake fare. Več fantovskih delegacij je prišlo tudi iz oddaljenejših krajev dežele. Posebno opažena je bila tudi močna skupina katoliških mož iz Kranja, dalje številna zastopstva z Vrhnike, iz Krškega, Št. Vida nad Ljublj., iz Brez-nice na Gorenjskem. Iz Breznice so prišle k škofovi maši in k sprejemu v dvorec tudi tri dekleta v naših lepih narodnih nošah. Ob pol dvanajstih, ko je vstopil v častitljivo škofijsko sprejemno dvorano jubilant knezoškof dr. G. Rožman, je bilo zbranih tam nad 500 ljudi, ki so zastopali v glavnem vse katoliške slovenske organizacije. Ko je knezoškof Rožman vstopil v dvorano, je bil sprejet z velikanskim navdušenjem, ki se skoraj ni hotelo kmalu umiriti. Vsa sprejemna dvorana, vsi hodniki, ki so bili polni ljudi, pa tudi z dvorišča se je razlegalo navdušeno klicanje priljubljenemu nadpastirju. Škof sam je bil očitno presenečen nad tako prisrčnim in navdušenim sprejemom. Šele potem, ko je še med vzklikanjem stopil pred jubilanta predsednik škofiiskega odbora K A. g. dr. Krek ter začel govoriti svoje pozdravne besede knezoškofu, se je splošno navdušenje množice polagoma poleglo. častitke katoliških or*amzacu Predsednik dr. Krek je v svoj pozdrav in ča-stitko, ki jo je izrekel jubilantu v imenu cele KA na Slovenskem, vpletel izrek sv. Avguština o znamenju križa, ki je tako soroden geslu, ki si ga je izbral knezoškof dr. Rožman ob nastopu škofijske stolice. Takrat se seveda nismo še zavedali, kako zelo primeren in resničen je ta izrek. Ko se torej zdaj tega v vsej polnosti zavedamo in vemo, da smo prav po tem zvezani s Cerkvijo in svojim škofom, izražamo pri tej priliki Vam svojo globoko vdanost, spoštovanje, zvestobo in ljubezen, želimo pa tudi, da bi vaše vladanje nad katoliškimi Slovenci prineslo vsem nam pravih koristi Nuto je predsednik Akademske zveze, g. akademik Ložar v imenu slovenskih katoliških akademskih organizacij in obenem v imenu vsega slo- venskega katoliškega razumništva izrožal knezoškofu dr. Rožmanu lepo uvezano spomenico s posvetilom in podpisi vseh katoliških starešin ter s podpisi in žigi vseh starešinskih in akademskih organizacij v Ljubljani. Knezoškof dr. Kožman ie izrekel zahvalo vsem, ki so porabili to priliko in mu prišli voščit. Poudaril je, da vse to pač ne velja njemu kot osebi, marveč zgolj poslanstvu, ki je vtelešeno v škofovi osebi. Zato se veseli vdanosti, ki jo s tem katoliško slovensko ljudstvo izraža Cerkvi kot božji ustanovi. Še bolj pa ga veselijo vsi duhovni darovi, ki so mu bili ob priliki tega jubileja z vseh strani poslani. Tudi za naprej prosi in priporoča, naj bi se verniki spominjali v molitvah in prošnjah svete Cerkve, njenih glavarjev in vseh njenih voditeljev. Vseh nas vztrajne molitve gotovo morajo biti enkrat uslišane. Vztrajne molitve in neomejena vdanost v voljo božjo, brez katere se ničesar ne zgodi, pa nas bodo tudi utrdile v trpljenju in viharjih, ki so potrebni, da očistijo drevo nevrednega sadja in suhih vej. Jubilant je potem podeli' vsem zbranim svoj škofovski blagoslov, nakar so . izrekali svoje častitke še ostali zastopniki j ameznih krajevnih organizacij. Prevzvišenemu so ob tej priliki izročili tudi več šopkov nageljnov ter posebej razen ustme-nih tudi več pismenih častitk posameznih organizacij. Razen že omenjenih so izrazili svoje častitke tudi Krščanska ženska zveza, Društvo rokodelskih pomočnikov, Slomškova zveza, društvo Krščanska šola, zastopniki srednješolcev ter še cela vrsta drugih karitativnih, humanitarnih, kulturnih in nabožnih društev in ustanov. Ob pol ene popoldne je bil sprejem v škofiji končan. Popoldanske slovesnosti Ob priilki škofovega 50 letnega jubileja so se danes poleg dopoldanske cerkvene slovesnosti v stolnici vršile tudi še druge cerkvene slovesnosti v nekaterih ljubljanskih cerkvah. Popoldne oh štirih je bila v stolnici prisrčna cerkvena pobožnost za otroke, ob 6 istotam za mladeniče in može, ob pol 5 pop. pa pri Sv. Jožefu za srednješolce. Razen tega je bila tudi pri frančiškanih posebna popoldanska cerkvena pobožnost za škofa. Vse cerkve, kjer so se tc slovesnosti vršile, so bile do zadnjega kotička polne. Ljudstvo je vsepovsod z globoko vernostjo poslušalo pridigarje, ki so razlagali oblast škofa v njegovi škofiji. Zlasti v stolnici je bilo pri slovesnostih toliko otrok, kakor jih žc zlepa ni videla stolnica. Ljubljanski lovci pozor! Dne 16. marca ob 10 bo v Kamniku na javni dražbi oddan za o 5 let lov občine Mengeš. Lovišče je eno najlepših v bližini Ljubljane. Nov simbol nemškega imperializma Hitlerjeva in Vitjemova zastava enakopravni Berlin, 12. marca tg. Državni kancler Hitler je danes popoldne osebno prebral v radiu novo naredbo predsedniku llindenburga glede zastav. To naredbo in potem Hitlerjev nagovor so prenašale vse nemške radio postaje. Hindenburgova naredba določa, da je odslej do končne ureditve vprašanja državnih burv razobešati staro črno-belo-rdečo zastavo skupno z zastavo s kljukastimi križem. Dejanski se črno-rdeče-zlatu zastava republike od 5. marca dalje v Nemčiji sploh ni več jjokazala niti na uradnih poslopjih niti na privatnih. Hindenburgova naredba je to torej dala samo pravno j>odiago za že obstoječe faktično stanje. Zanimivo je pri tem vsekakor, du je zastava s kljukastim križem, ki je veljala doslej kot zastava narodno socialistične stranke, sedaj enakopravna poleg stare črno-belo-rdeče zastave nemškega cesarstva, tako da morajo vsi uradi razobešati skupno obe zastavi. Hindenburgova naredba utemeljuje to s temi: ti dve zastavi vezeta slavno preteklost nemške države in silili pre|x>ro današnjih časih ni upadel, in se zana aniu, da bo tudi v bodoče čuval z enako vnemo vse. kar je razvil velikega in visokega. Z ničemer ne moremo lepše iu doslojnejo dokazati, da smo res naroil duha vreden bodočnosti, nego z dejansko ljubeznijo do svojih kulturnih institucij, kateri! najvišja je iu katerih najdražja nam hodi ljub ljuuska univerza kralja Aleksandra I Da se v vseli plusteh nušega naroda učvrsti in ohrani misel na duševne »minute, zavest o pomenu obstoju, razvojn in »popolnitve slovenske univerze v Ljubljani, ki jo okronaj ustnnovitei Akademije znanosti in umetnosti kot znamenje naše duševne zrelosti, naše žive kulturne volje kot poroštvo za nuš nepretrgani napredek, kot temelj našega narod nega ponosa, se je ustanovil v Ljubljani vsoučiliški odbor, naslednik nekdanjega vseucillskega odseku. t'p a m o . da bo narod sprejel njegova načela zu suiju in z vsem razumevanjem in vso gorečnostjo {»odpiral njegovo delo za ohranitev in izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani. V Ljubhjani, dne I. marca IIKM. Za vsoučiliški odbor: Ivan Hribar, predsednik; dr. Matija Slavič. rektor univerze, podpredsednik; dr. Junko Polec, univ prof., tajnik, dr. I ran \Viiidischer. generalni tajnik IDI v p., blagajnik: dr. Gregorij Rožman. knezoškof ljubljanski; dr. Drago Mu-rušič, ban dravske banovine; dr. Dinko 1'iic. župan ljubljanski; dr. Vladimir Ravnihar. senator: dr. Valentin Rožič, senator; Oton Zupančič; dr. Henrik Tuma, odvetnik. Za Delavsko zbornico: Josip Kopač. — Zu jugosl. profesorsko društvo, sekcija l.jubljiuiii: prof. Fr. Grafenuuer, prof. dr. Vnlter Bohinc, prof. dr. Rudolf Kolarič — Za ljubljansko inženjersko komoro: inž Milan Suklje. — Za društvo Pravnik: prof. dr. Metod Dolenc, dr Rudolf Snjovie, dr. Hinko Lučovnik. — Za Slovensko Matico: dr. Karol Lončar, dr. Josip Dehcvec. Juš Kozak. — Za Slovensko zdravniško društvo: Dr. Valentin Meršol. — Za zdravniško zbornico: Dr. Josip ličar. — Za Zvezo indiistrijcev: Drnpotin Hribar. — Za društvo za zgradbo tehniški fa kulteti univerze služeči h poslopij: Inž. Anton Klinar. Zastopniki profesorskega zbora univerze: Dr. Alfred iserko, prorektor univ., dr. Stanko Lapajne, dekan juridične fakultete, dr. Ivan Prijatelj, dekan filozofske fakultete, dr. inž. Alojz Krni, univ. prof., dr. inž. Milan Vidmar, univ. prof., dr. Janez Plečnik, dekan medicinske fakultete, dr. Aleš 1'šeničnik. dekan teološke fakultete, dr. Franc l.iikninn. univ. prof. Zastopniki slušateljev univerze: Za društvo slušateljev filozof, fakultete: Franc Petre. Jože Zemljak. — Za društvo slušateljev juridične fakultete: Ku/iinir Kukovie. Adolf Vogelnik. — Zn društvo medicincev: Jane/ Janež, Anton Bizjak. Za akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov: Edvard Ravnikar, Stevnn Radič. — Zn strokovno društvo teološke fakultete: Joža Volk. V Ameriki se je položaj zboljšat Newyork, 12. marca. tg. V Beli hiiš smatrajo, da se je bančni in valutni položaj znatno zboljšal. Roosevclt jc izjavil, da bo v par tednih bančno poslovanje v vsej deželi zopet normalno funkcijoniralo. č ese je bančni moratorij še enkrat podaljšal, se je to storilo zato, ker je za statistični pregled okoli 5000 bank potrebno več časa. Kot najvažnejše se sinatru. da so po izjavi finančnega ministra VVoodina vse zvezne banke danes zopet otvorile svoje obrate in smejo lombardirati vse posle, da se zagotovijo življenjske jiotrebe. V Nevvvorku je 21 bank, ki so obenem članice klirinške družbe. prosilo finančno ministrstvo, slovati normalno. da bi smele po- Znižanje plač in pokojnin Washington, 12. marca. AA. Zbornica je sprejela s 286 glasovi proti 138 načrt o proračunskih prihrankih v skupnem znesku 500 milijonov dolarjev. Tc prihranke je zahteval predsednik Roosevelt v svoji proračunski poslanici. Pokojnine in izdatki za zdravljenje vojnih veteranov obremenjujejo proračun letno za 900 milijonov. Ta izdatek bo znižan za 283 milijonov. Plače zveznih uradnikov pa bodo znižane za 117 milijonov. Smrtne obsodbe v Rusiji Moskva, 12. marca. AA. Tas poroča, da je vrhovno sodišče obsodilo 35 uradnikov kmetijskega ministrstva zaradi protirevolucijonnrne sabotaže kmetijskih naprav in načrtov v Ukrajini, Kavkazu in v Beli Rusiji, na smrt. Smrtna obsodba je bila takoj po rnzglasitvi izvršena nad vsemi nn smrt obsojenimi obtoženci. 22 obtožencev je dobilo 10 do 18 let ječe. Bombe veliko število bomb. Lastnik obrata in več železničarjev jc bilo aretiranih. Govore, da je policija našla bombe tudi v saini Lizboni. Drcvi ob 20 se vrši v Filharmonični dvorani koncert naše koncertne in operne pevke gospe Pavle Lovšetove. Spored je skrbno izbran, obsega dela svetovnih skladateljev, del koncerta pa je posvečen narodni pesmi. Gospa jc najodličnejša in-terpretka naših samospevov, njene pevske vrline so splošno znane in priznane, in upravičeno pričakujemo od nocojšnjega koncerta velik umetniški Lizbona, 12. marca. AA. Policija jc odkrila | užitek. Sedeži so v predprodaji v knjigarni Gla»-v nekem kožarskeui obratu v Lutro Comente bene Matice. Cene 12 do 30 Din. Poizkttšrn napad na Lebruna Pariš, 12. marca tp. Ko je predsednik republike Lebrun danes obiskal l.von, je med vožnjo na nabrežju Roduua nenadoma predrl neki moški [»olicijski kordon in hotel priti do predsednikovega avtomobila. Policija ga je takoj prijela in odpeljala na stražnico. Orožja pri njem niso našli. Bil je to "2. letni 1 renči Boule-stei*. ki je meseca decembra 1932 ušel iz pariške norišnice Churanton. Potres Banjaluka, 12. marca. ž. Danes zjutraj ob 4.25 so občutili v Prijedoru potres, ki pa ni imel težjih posledic, pač pa so se razbila okna. Bel^ratske vesti Belgrad, 12. marca. ž. Danes, ko so v Nemči|i slavili spomin padlih vojakov v svetovni vojni, jc tukajšnje nemško poslaništvo izobesilo dosedanjo zastavo nemške države črno-hclo-zlato, poleg nje pa staro nemško zastavo črno-bclo-rdcčo. Do 5 po-polde še niso izobesili zastave s kljukastim križem. Belgrad, 12. marca. 1. Danes so se poklonile novemu bclgrajskcmu župniku v župniji Kristusa Kralja dr. Petriču ves slovenske katoliške organizacije v Belgradu, ki jih je vodil g. Tomaž Ulaga. Belgrad, 12. marca. 1. Danes so v paviljonu Cveta Zuzorič proslavili 10 letnico društva prijateljev umetnosti, na kateri se je zbralo polno naj-odličncjših zastopnikov srbske kulturne javnosti. Pozdravni nagovor je imel ustanovitelj društva, znani srbski pisatelj Branko Nušič. Dunajska vremenska napoved. Za enkrat šc ne bo nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena. Primorje: Coneordia I: I Predlek ma Rapid (Maribor) t Primorje (L moštvo) 5:2 (4:1) Današnje pomladansko vreme jc bilo kot nalašč za nogometno tekmo. Zato seno doživel) rekorden obisk v tej sezoni, vsaj ie bilo nad _!000 gledalcev. Neglcdc na to |«i bi današnji nogomet zaslužil še večjega obiska, vsaj sta bili na programu dve zelo zanimivi tekmi. V predtekmi sta se srečali moštvi mariborskega Rapida in prva enajstorica Primorja, v drugi, glavni tekmi pa se je spoprijel dosedanji državni prvak Concordija z našim reprezeutantom \ državni ligi. Obe tekmi sta nuni nudili lep nogomet tako. da so gledalci gotovo prišli na svoj račun. Zlasti drugn tekma nam je nudila precej lepih in napetih momentov, da se prav osreči še enkrat potresti mrežo gostov, toda sodnik ne prizna gola. Primorje jc v premoči in vehementno napndo, joda stan je sc jim ne posreči spremeniti. V 40. minuti izključi sodnik Slami*« tako, dn je igralo Primorje zadnjih 5 minut samo z 10 igralci. .Šc par obojestranskih itapndov in dve dragoceni točki sta si delila državni prvak in slovenski rupre-zentant v tej težki in važni borbi Sodil je Petraollo v yrvcm polčasu odlično, v drugem počasi; pu je napravil vicc pb-grešk, radi katerih so bili zlasti domači oškodovani. LEP VEČER ILIRIJANSKIII TEŽKIH ATLETOV NA VIČU V soboto zvečer so uastopili iiirijanski težki atleti v Sokolskem domu nu Viču, kjer je 24 mladih in krepkih fantov propagiralo to lepo in po svetu zelo razširjeno športno panogo. Nastopilo jc osem parov rokoborcev vseh kategorij (razen težke) štirje dvignči (2 začetnika in 2 seniorja) ter dva para v boksu. Pri prvem paru v bantauiu (do 5(> l.g) je ostala borbu med Matičičem in Ullsbergeijem neodločena. Drugi par, peresna teža (do 61 kg) jo podal najlepšo borbo. Čc je imel kdo pomisleke radi rokoborbe, jili jc inorul pri boju med Di Battistoui in Kokaljem absolutno izgubiti, ker sta oba borca podalu celo množico izredno lepih in dovršenih prijemov in obramb. Vsakdo, ki ju jc videl, jc moral postati navdušen za ia šport. Zmagal jc Di Bnttisli v 0. minuti. Kot tretji par sta ivastelic in Makovec. Zmagal je Kaste-lic v 5. minuti. Vbuluar in šmitek sta nastopila kot četrti par. Pri tej borbi jc- Abulnar daleko uadkril jcvul svojega nasprotniku po izredni tehniki in naglici, katerega jc žc v 2. minuti položil ua pleča. Nato so nastopili dvigaCi v euoročnem po- I tegu in Sunku. Avčin je potegnil z desnico 60 j kg, Krisper pu 65 kg. Liioročni sunek jc absol- j viral Avčin s 65 kg, Krisper pu z 80 kg. Sledile so zopet rokoborbe. in sicer s petim parom, ki sta gn tvorila Ažuiuu - Vrečko V vvclter teži (do 72 kg). Borbu jc ostuln ueodlo-čenu. V srednji teži stu si stala nasproti Prc-setnik—Geržl. Zmugal jc Prc.sctntI; v 6. min. Kot sedmi par sta so spoprijela v srednji teži Kunaver—Romunjuh. To stu dva dijametralno si nasprotna atletu. Kunaver sijajno razvit rokoborec, z izrazito atletsko niuskulaturo, Romunjuh pu hitro rasel laut. ki jc mnogo pridobil tekom enoletnega treninga. Zmagal je Kunaver v 9. minuti. Zadnji par stu tvorila znana atleta Tičar-Gorjunc. katera jc publiku sprejela z burnim aplavzom. Borba se je hitro menjavala, tako du jc bilo občinstvo v stalni uapetosti. Borbo jc bilo neodločena, navzlic velikemu prizadevanju in dobri volji mlajšega Gorjanca. Program so nadaljevali dviguči i oboje-ročnim teznim dvigom in obojeročnim sunkom. Avčin je tezuo dvignil 70 kg gladko. Krisper pu 85 kg. Pri obojcročueiu sunku pa je dvignil Avčin prosto 93 kg, neprosto 100 kg, Krisper pa prosto 105. neprosto 113 kg. V tej lepi, za fante zelo primerni športni disciplini, se jc opazil precejšen napredek. To panogo goji ŠK Ilirija kot edini klub v naši državi. Pri zadnji točki stu nastopila dva pura v boksu. Lepo šolsko borbo sta podalu Orešič in Vodopivcc. Drugi par stu po tvorila Pavetič, star rutjniran borcc v lnušji teži iu neprimerno težji Škafar z izredno udarno silo, kateremu sc ob primernem treningu obetajo v tej športni panogi še lepi uspehi. G. Tone Kos jc podal zgodovinski razvoj težke atletike vseh treh panog in so jc dotaknil zlasti rokoborbe 3000 let pred Kr. roj., iz katere imamo v britskem muzeju v Londonu dokaze egipčanske rokoborbe v prostem slogu, ki jc s prav malimi izjemami ohranila skoraj vse svoje gibe do današnjega časa. Da je večer tako lepo uspel, zasluži vso pohvalo tudi g. Nered Gustav, agitni dclavec in organizator rokoborbe pri SK Iliriji. On je med izvajanjem pojasnjeval posamezne tehnične izraze ter ji: pripravil tako sobotni kakor ostale propagandne večere agilne težko-atlctskc sekcije omenjenega klubn. Baš zato je zelo popu-"areu ne samo jiri svojih športnikih,, ampak tudi izven tega kroga. S takimi propagandnimi nastopi jc Ilirija ponovno dokazala, da sc ne briga samo za napredek svojega klubn, temveč za prospeh vsega slovenskega športa. Dvorana jc bila prilično napolnjena, in vsi so bili s tem lepim večerom zadovoljni. Želimo samo, da bi tcžko-atlctska sekcija SK Ilirije šc večkrat kaj sličnegn priredila. Maribor, 12. marca. VRLI MOŽJE so naši mariborski poštarji; odlikuje jili (lodjctnost in pobudnost, ki jc v teži uaših časov tem hvalevrednejša. Ustanovili so si pred lotom dni svoje Glasbeno društvo; včeraj so imeli občni zbor tega društvu, ki predstavlja kulturno torišče delovanja mariborskih poštnih uslužbencev. Občni zbor jc otvoril in vodil g. Babic, ki je podal tudi izčrpno poročilo o dosedanjem društvenem delovanju, pa tudi temeljiti poročili tajnika Ulu iu blagajnika Filipčica stu pričali o lepili uspehih, s katerimi sc lahko društvo ponaša. Po poročilu revizorjev, ki gu je podal g. Mat ko Božičev, so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen dosedanji odbor z mnogo zasluženim g. Bubičem kot predsednikom nu čelu. \ okvirju tega zborovanja jc bil tudi nastop jju-štarjev godbenikov nu pihala, ki so si v teku kratkega obstoja društvene goilbc pridobili priznanja vredno veščino in godbciio izvežbanost. DRAGI GOSTJE V veliki Unionski dvorani sc jc vršil včeraj zvečer koncertni nastop Ciril-Mctodovoga zbora iz Zagreba pori vodstvom dirigentu Komarev-skega. Koncert so poselili med drugim prevzvišeni pomožni škof dr. Ivnil Tomažič, stolni dekan dr. Vrabci-, ravnatelj bogoslovja kanonik dr. Cuknlo. stolni župnik in kanonik msgr Umek. stolni kanonik Jancžič. bivši narodni poslance dr. Holinjec, vodjo Ciril-Metodovcgn pevskega zbora univ. prof. dr. šinirak. župuik dr. Wagni'i-, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar s soprogo. bivši mestni župan dr. Juvun. podžupan Rudolf Golouli. predsednik Ipavčeve pevsko žu-pc prof. Mirk. dni je številna duhovščina, vsi vidnejši predstavniki mariborskega glasbenega življenju ter obilo občinstvu, zlasti mladino. Žc s prvo svojo pes n i jo, Vjeruju« je zbor razvnel vsa srca in misli. Razpoloženje sc ic stopnjevalo od pesmi do pesmi. Viharno in dolgotrajno odobravanje, ki so ga bili deležni pevci, zlasti pn šc dirigent, ob vsaki pesmi, posebno, ob zaključku, je bilo v polni meri zasluženo. Zbor je zapel duhovne pesmi Čajkovskcgn. Lomakina. Arhangelskcga. Bortnjnnskega, Kodrovn. Pan-čenka. Čcsnokova in Nikoljskega — vse v stnro-slovenščini. Občudovanju vredna jc velika disciplina. s katero sledi zbor dirigentu, šc bolj pu zlitost glasov v eno ccloto, ki zveni zlasti v globinah v (.hišo. Dovršeno podajanje in obenem svojevrstna globoka melodija jc vidno vplivalo na poslušalce. Pod vidnim vplivom nočnega koncertu jc vladalo danes med verniki silno zanimanje zn sv. opravilo ob 10 v nabito polni stolnici, pri katerem jc zbor zopet nastopil. Ob asistenci dr. Wagncrju in g. Višošcviča ter mariborskih bo-goslovccv jc opravil slovesno sv. mašo po vzhod-lio-kutoliškcm obredu vseuč, proL dr. šimrak. šc bolj, kot nn koncertnem odru jc vplivala staroslovcnskii pesem v cerkvi ter ustvarjala zbrano iu pobožno razpoloženje. Zagrebški pevci, ki so zapustili v Mariljoru najlepše vtise ter bodo drugič, kadar uas obiščejo, dosegli sigurno tudi materijclno popolno zadoščenje, so sc poslovili danes popoldne od nas. predek), Lešnik (N) Juvbi (T). Savli (N) Krefla (T), Kuster (N) Mahajnca (T) ter Črctnik (N) Studničko od Triglava. Partiji Stojnšck: Gerznio (N) in Auders (T); Dobrila (N) ob času poro-čila šc visita. Končnu odločitev prihodnjo nedeljo. »DRUGAČE BI BIL PA SKRVAVEL« ... V Gregorčičevi ulici 7, si je danes dopoldne prereza) žile ua lovi roki 28-lctni K. S., tkalski mojster v mariborskem podjetju. Smrtno nevarno zarezo si jc napravil z iovskim nožem. Ko pa jc kri v velikem curku brizgnila iz prerezane žile, sc jo dejanja skesal in si jo za silo smn obvezal, kar pa seveda ni mnogo pomagalo. Poklicul jc nu pomoč sostuuovalcc, ki so poklicali rešilno postajo. Na vprašanje, zakaj si je sam obvezal roko. jo izjavil reševalcem: drugače bi bil pa izkrvavel«. Prepeljali so gH v bolnišnico, kjer so mu napravili boljšo obvezo iu gu pridržali nu zdravljenju. TRDOVRATEN SAMOMORILEC Danes popoldne so vdrle stranke v stanovanje 66 letnega vpokojenega kovača drž. železnic Alojzija Potiča, stanujočega na Studcncih, Aleksandrova c. 25. Ker moža žc od sobote popoldne ni bilo na spregled, so stranke domnevale, da ni vse v redu, zato so vdrle v stanovanje in našle tam Potiča mrtvega naslonjenega na posteljo. Prerezal si je z britvijo žile na levi roki in razen tega je šc spil kozarec oetove kisline. V soboto popoldne sc je Potič šc nahajal v neki gostilni na Studencih in pri odhodu iz gostilne rekel, da gre domov, da izvrši samomor. Tem besedam pa nihče ni polagal posebne važnosti. Mož jc bil zadnje čase živčno preccj zmeden, posebno zato, ker jc žena odšla od njega. Zapustil jc listek, na katerem je napisal oporoko in prosil gasilce na Studcncih, naj ga oni pokopljejo i ndvignejo pri raznih zavarovalnicah zavarovalnino. Vsekakor je gnala moža v smr' živčna potrtost. I ? MARIBOR MASARVKU Iugoslovansko-češkoslovnška liga je priredila Jugoslavija: Gradjanski 2:0 Belgrad, 12. marca. 1. Za današnjo prvenstveno tekmo med tultaj^ajo Jugoslavijo ia zagrebškim Gradjanskim je vladalo veliko zanimanje med občinstvom. Na igrišču se je zbralo okrog 8 tisoč ljudi, ki so pa zapustili igrišče manj navdušeni, čej>rav ie zmagalo domače moštvo. Vsa moč Jugoslavije jc bila koncentrirana v ožji obrambi, kar je tudi dalo vsej igri poseben povdarek. Jugoslavija je bila boljša v prvem polčasu, ter je vseskozi držala igro v rokah, razen nekaterih zelo nevarnih predorov Gradjanskcga. V prvem polčasu v Mariboru jc priredila danes svečano proslavo 83. rojstnega dneva predsednika češkoslovaške republike Masaryka. Zelo lepo uspela proslava se jc vršila v dvorani kina Union; obisk jc bil izvrsten, zlasti šolske mladine v,seh zavodov jc bilo mnogo. Med vidnejšimi predstavniki mariborskega javnega življenja so bili navzoči mnogi drugi odlični prijatelji češkega narodu ter poluoštevilna mariborska češka koloni ja s svetnikom Knopom in Burcšcni na čelu. Uvod v proslavo je tvorila češkoslovaška himna, ki so jo navzoči poslušali stoje. Sledil jc pozdrav predsednika JČ lige v Mariboru, ki jn v svojem nagovoru opozar jal na junaške boje češkega naroda za osvobojenjc ter na vodilne zasluge predsednika Mnsarvka, ki si jih je pridobil za svoj narod. P recital je nato v slovenščini besede i prezidentn Musarvkn šolski in dornščajoči mladini, ki jili je izrekel ob priliki proslave 10-Ict-nicc obstoja češko države, nakar stu sc predvajala oba govora na gramofonskih ploščah. Sledilo jc zanimivo in zgoščeno podano predavanje kulturnega atašeju češkoslovaške republike v Belgradu g. Melčn o zgodovini češkega in slovaškega naroda. HUDO BITKO nn šahovskih deskah so danes vrli mariborski šahovski imeniiniki nadaljevali v tukajšnji kavarni -.Jadran«. Svoje veščine so preizkuševali člani Mariborskega šahovskega kluba in šahovske sekcije Ink. SK. železničarja nn eni strani ter člani Triglava in Napredka na drugi strani. Rezultati dajejo sledečo sliko o moči posameznih klubov: lavni (MšK) je dobil proti Fi-scherju (Ž): Kukovcc (MšK) proti Kuchtlu (Ž): Bien (MšK) proli Glaviču (Ž); Kramer (MšK) proti Lukežti (Ž); spoprijem med Lobkovom in Txirberjer.ii (Ž) sc jc končal z rcmisoiu; Konic (MšK) je podlegel Babiču (Ž). Partiji Ostanek: polčasu je Gradjanski napel vse .sile, da bi izenačil igro. Igra je bila izredno ostra llll MUlIlllltllllttItHI Ittlllltll Itlllllltlltllalll Mil Itllllltlllllllllltlllllltlttlll I lltllltllltlllltlllllllltllilll lltll MIK lll»llllflllJllllHt«IMIII(tr KAR JE RES - DE RESI Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir. tiskane t BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLIŠF.JE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V UUBUANI Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 DomaČi slovenshl zavod ie Vzaicrcna zavarovalnico v Ltubllanl v lastni pa.ač ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom eradbe bt ve« premično blago, mobilije. zvonove in enako: cl poljske pridelke, žito m krmo. 2. Sprejema » življent-kem oddelku zavarovanje ua doovetie m a so kakor vrabci, ki odlete in jili ne ujameš več. Prav zares sem bila... Bog mi je priča... predvčerajšnjim, z očetom ... Laž vrhu laži: Natalija nima več očeta, predvčerajšnjim je bila v šoli, v New York pa moraš fiotovati tedne in tedne. In tako je ves razred prav lahko doznal laž. Natalija Pasko pa je bila deležna splošnega ogorčenega prezira m ]x>greznila se je v nič. Torej, če bi kdo med vami bil v New Yorku, tedaj bi videl ogromne hiše z mnogimi nadstropji, na stotine tramvajskih vozov in električnih strojev in vse to po zaslugi kulture. Po zaslugi onih. ki so izobrazili ljudstvo... In veste Ii, koliko let ima tisto mesto? Sto petdeset, nič več! Kaj pa je bi.lo prej tam? — je vprašal Rjuhin ter vzravnal od napora zlomljeni hrbet, da je v njem zaškrtalo. kakor bi oreh stri. Prej?... Torej hočete vedeti, kaj je bilo firej tam?... Prej je bil tam neprehoden, z ijanami prepleten gozd. V gozdu pa so bilo krvoložne zveri, panterji, volkovi; na koncu gozda pa so se razprotiraili divji pašniki, po katerih so tekali velikanski jeleni in bivoli in divji konji... razen tega pa so bili v gozdovih in na pašnikih Indijanci, ki so bili strašno divji in krvoločnejši od zveri; morili so se med seboj in morili so belokožee, katerim so potegnili kožo z glave in jo nosili s seboj za okrasek. No. in zdaj sami sodite, kaj je bolje: divje planjave in gozdovi z zvermi tn Indijanci, brez hiš. brez elektrike, ali pa široke razsvetljene ulice, tramvaj. in vse to brez Indijancev?... Ko je učiteljica vse to v eni sapi povedala, so je zmagoslavno ozrla po sebi. Čemu neki vsi molče? „ Torej, vidite... sami sodite. Kaj je bolje, kultura ali tisto divje življenje? No, Kruglikov Kapiton. povej ti: Kdaj je bilo življenje boljšo, tačns ali zdaj? ... Kruglikov Kapiton je vstal in po kratkem premisleku je zaškrebljal kakor majski Hroščok: Tedaj je bilo bolje. Ali si čuden Pomisli vendar, prej je bilo vse tako grdo. nikake udobnosti, jx>vsod zveri in Indijanci, zdaj pa tramvaj, dvigala. No torej? Kdaj je bilo bolje, tačas ali zdaj?... Tačas. Moj Bog. ali si čuden. No dobro, naj še kdo drug pove. Poltoraski, povej ti. kdaj je bilo bolje, takrat ali zdaj? PoRoraski jc pogledal učiteljico izipod čela in po kratkem obotavljanju izustil nenadoma in s prepričevalnim elasotn: Prej je bilo bolje. Za Boga! Slizn jnkov... Precej je bilo bolje. Predvsem se glasi »prej« ne pa preeej, potem pa, otroci, ali se vam je zmešalo?... Tu imate hiše, električno luč... Kaj nam mar hiša? — je dejal nesramno debelušni Fitinkov. Kaj nam mar hiša, si dejal? Kje pa so spali, tedaj ... Zraven ognja vendar! Zaviješ se v odejo in zaspiš kot polh. Ali pa se zlekneš na voz in zaspiš. Čemu bi nam sicer vozovi? Kaj je treba hiše?... je zaključil in zmagoslavno pogledal učiteljico. •Ampaik pomisli, električne luči ni: vsepovsod strašna tema..., Simon Zavaldajev je pogledal učiteljico, ki se je že razburjala. Toma? Kaj pa ogenj? Saj je drv, kolikor hočeš... Dan pa itak vse razsvetli... Kaj pa, če se nenadoma pojavi kakšna zver? Če znaš dobro meriti... Pa če te Indijanci napadejo iz zasede? Z Indijanci se lahko sipoprijazniš. Med njimi je tudi prav dobrih plemen. Dn. prav dobrih plemen. — je pritrdil nekdo. — Radi ima jo belokožce... ln končno, v najhujšem primeru se zaženeš na mustanga, ki ti leti, da se mu trebuh dotika tal ... Vse glave so istočasno prikimovale in odobravajoči crlasi so ščebetali kakor vrabci na stari akaciji. V »vašem« mes>tu je predvčerajšnjim dvigalo strlo nekega vratarja. Evo vam vašega mesta!... In neki deček je prišel jkk! tramvaji... Da. v »vašem« mostu je dolgčas. To je vse, je zaključil Bliznjakov. Paglavci! O, da bi se bili kdaj znašli v gozdu pred krvoločnimi zvermi! Jaz sem že bila! — je zažgolela Natalija Paskova, ki ji šolski škratek ni dal miru. Laže! — so zavpili vsi glaski m zavisti. — Centu se vedno kažeš? Da, vedno se laže. Pa če si zares tam bila, kako je to. da te niso zveri raztrgalo? Odgovori! Zveri ne žro kakršnekoli mrhovine! — je dejal zločno Kapiton Kruglikov. Kruglikov!! Kaj pa ona ... Sami ste rekli, da je greh lagati... ona pa vedno laže... Poslušajte, očividno me niste razumeli: kako morete reči. da jo bilo pro i Pol je kakor zda j. ko imamo kruli, vino. sladkor in sladčice! ... Sladčico! Udarec jo bil zares hud. Prej ni bilo sladčic. To«la Kruglikov ga je takoj odbil: Bilo pa je sadja v izobilici. Kaj pa dotelji, banane, ali te nič ne štejejo? In še kupiti jih ni bilo treba, vsakdo se jih je najedel do sita. Bilo je tudi krušno drevo, sladkorni trs... sami ste to iiovedali. In če si uibil bivola, si se najedel inesn kot gospod ... Kaj pa jiotoki? — je dejal izkušen ribič. Iglo na koncu prikriviš, pa naloviš rib, kolikor te je volja. Učiteljica je tekla od šolarja do šolarja in jih skušala prepričati, hvaleč koristi civilizacije in mirno, udobno življenje, toda njene razloge so takoj ovrgli. Oba tabora se pač nista razumela. Očividno se kultura ni mogla vzdržati sipričo obleganja in napadov Indijancev, divjih pašnikov, (»anterov in baohabov ... Paglavci! — je zamrmrala nazadnje premagana učiteljica, dokazujoč s tem' slabost in protislovja svojega tabora. Paglavci brezsrčni ste, to je vse. Zdaj bom vprašala kako deklico. Klav-diia Košina, kaj pa ti misliš: kdaj je bilo bolje, takrat ali zdaj? Takrat, — je dejala počasi bledolično dekletce. Zakaj pa? Zakaj vendar?... Takrat je bila tam trava... tako jo imam rada... in rože... — nakar se je okrenila h Kruglikovu, ki je bil priznan strokovnjak za prvotno življenje divjine: — Kaj ne, da je bilo mnogo rož' .. Bilo jih je, koli.kor si jih poželela. Južne rože. ogromne, močne, z omamnimi duhovi. V mestu pa išči rož, če jih najdeš. Ema sama grda vrtnica stane rubelj. Učiteljica je bila strta, uničena, na koncu svojih moči. Dobro! Zdaj pa poslušajmo Katjo Ivanjen-kovo. Kaj praviš ti, Katja... Takrat je bilo bolje. Zakaj pa? Takrat so bili bivolčki. je zašepetala deklica. Kakšni bivolčki? Ti nisi nikoli videla bf-volekov. Reci. da si jih videla! — je zašepetal Pasko-vin škratek na uho Katji. Nisem jih videla, je iskreno priznala Katra, ampak prav gotovo so srčkani, — in je zamižala. — N jihov vlažen' gobček ... prijela bi enega zo glavo in ga poljubila na gohček ... Kruglikov, ki je bil strokovnjak za prvotno življenje divjine, je diplomatično zamolčal, da je idilična želja njegove rahločutne tovarišice nespametna, učiteljica pa je dejala s strogim glasom: Dobro, dobro! Ker ste taki, vas ne bom več poslušala. Končajte nalogo, in kdor je ne bo izvršil, ostane tu do večera. Tn zoj>et je nastopila tišina Vsi so končali nalogo razen iskrene Katje Tvanjenkove, ki je imela ves čas pred očmi, med seboj in mizo. bivolčka. In mala mbožicn je ostala v šoli do večera.