FRANCE PLANINA ŽIROVSKA POKRAJINA IN ŽIROVCI Z letošnjim letom (1. 1. 1970) so se loški občini pridružile Ziri. Zirovsko ozemlje spada geografsko k Poljanski dolini, ki je njen naravni del, saj po njem teče gornja Poljanska Sora. Tudi zgodovinsko je bila priključitev uteme ljena, saj je bilo žirovsko ozemlje skozi osem stoletij pod loškim freisinškim gospostvom in je šele po prenehanju tega začelo nihati med pripadnostjo k so sednim politično upravnim enotam, kar je povsem razumljivo, saj je žirovska pokrajina prehodni svet med Škofjo Loko, Logatcem in Idrijo. Po površinskem značaju se ji najbolj prilega ime Žirovska kotlinica. Ob sotočju Sore, Osojnice in Račeve se širi nasuta, poldrugi kilometer široka ravnica, ki se z ozkimi kraki podaljšuje še ob Sori in pritokih navzgoir. To ravnico in njene podaljške zapira z vseh strani hribovit svet. Z vzhoda se vanjo spuščajo bregovi Zirovskega vrha. Na zahodu se kot v vodoravni črti odrezana vzdigujejo strma pobočja Zirka in Mrzlega vrha. Na jugu se več kot 200 m nad dolino razprostirajo Goropeški greben in Vrsniška ter Ravenska planota, ki sta del Idrijskega hribovja. Cesta proti Logatcu se vzpenja po tesni, samotni dolini. Njej nasproti se preliva mlada Sora, ki ji tu pravijo Sovra. Izvira na tleh logaške občine pod Gradiščem vzhodno od Rovt. Njeni južni sosedi Rovtarica in Zejski potok, ki izvirata onstran nizkega razvodja pod Rovtami, sta že kraški ponikalnici. Vidimo, da je žirovska pokrajina stikališče alpskega in dinarskega sveta, alpskega predgorja in kraških planot. Na severni strani Zirovske kotlinice se Sora in cesta prebijata akozi sotesko, ki deli Ko- privnik od Zirovskega vrha. Ta soteska je nekak prag in loči zirovski svet od ostale Poljanske doline. Tako je Žirovska kotlinica navidez posebna pokra jinska enota, kar je poleg političnih in gospodarskih vzrokov gotovo tudi vpli valo na miselnost nekaterih Zirovcev, da ne spadajo nujno k ostali Poljanski dolini in k Loki. Vendar Sora teče navzdol, dolina je v dolnji smeri vse bolj obljudena in prometna povezava z Ljubljansko kotlino je tod bolj naravna in lažja. Hriboviti obod kotline je v severnem in vzhodnem delu iz starih peščenja kov (perm), v južnem delu pa segajo na površje proge apnencev (werfen, školj- koviti apnenec). Površje peščenjakov je zaobljeno v položne hrbte in kopaste vrhove, pokriva jih dokaj debela in plodna preperelina, ki so jo tja v pozni srednji vek preraščali obsežni mešani gozdovi, dokler niso freisinški fevdalci tudi za ta svet dobili naseljencev, da so ga obdelali. Vse do vrhov, visokih 900 do 1000 m, segajo samotne kmetije in zaselki. Za naselitev so bile bolj pripravne višje lege, kjer je svet položnejši. Proti dnu dolin se bregovi strmo spuščajo in so večinoma pod gozdom, le na pomolih in terasah so domačije. Priseljenci so pripravili obdelovalni svet s požiganjem in trebljenjem, o čemer živo pričajo imena nekaterih naselij (Goropeke, Opale, Izgorje, niže v dolini pa Trebija 175 stari del Zirov, vidna •stara šola« (Krožeč na strehi), v kateri so določeni prostori za muzejs'-o zbirko (čevljarstva in fipkarstva in Pogara). Hribovske kmetije imajo dohodke od živine in lesa, zadnji čas vse več tudi od zaposlitve v nekmetijskem gospodarstvu, ko mlajši člani družin odhajajo na delo v dolino. Gručaste vasi v kotlinici EO zaradi nekdanjih poplav umaknjene na njen rob. Ker go strugi Sore in Račeve v ravnini regulirali, gradijo nove stavbe, večinoma precej nenačrtno, tudi na nižjem svetu stran od roba in glavne ceste. Vasi v dnu kotlin so se po zaslugi obrti in industrije zelo povečale. Razen naselij, ki so jih sedaj priključili k loaki občini, so bile pod freisin škim gospostvom še vasi, ki sedaj spadajo v občino Idrijo (Dole, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Pečnik, Vrsnik, Zavratec in Žirovnica), in vasi, ki so sedaj ostale v občini Logatec (Hleviše, Hlevni vrh, Lavrovec in Vrh nad Rovtami). Talco še zdaj niso združeni vsi kraji porečja Poljanske Sore v isti upravni enoti. Javorjev dol južno od Sovodnja in del Koprivnika sta bila že pred priključitvijo Zirov v loški občini. V prejšnjem stoletju in do prve svetovne vojne so bila vsa naselja, ki so pod freisinškim gospostvom spadala v žirovsko in hlevnovrško županijo, v sodnem okraju Idrija in v politično upravnem okraju Logatec. Od naselij na žirovskem ozemlju jih je zdaj pripadlo občini Skofja Loka 21 s skupnim številom prebivalstva 3.931 (po registraciji 31. 3. 1970). Najpomemb nejše vasi so razporejene ob cesti Skofja Loka—Logatec in so se zrasle v celoto, ki jo imenujemo Žiri v širšem smislu. Glede na imena je treba pripomniti, da se naglašuje na prvem zlogu, torej Žiri, ne Ziri, kakor izgovarjajo mnogi doma čini in kakor stoji v Pravopisu iz leta 1962 na strani 1027. V Imeniku krajev Vojvodine kranjske iz leta 1874 stoji natiskano ime Žir, iz česar je razvidno, da mora biti naglas na prvem zlogu, saj drugega tu ni. V ljudski govorici je 176 tudi sedaj slišati »grem v Zir«, Ime Ziri se sklanja: iz Zirov, proti Zirem, pri Zireh, z Zirmi, pri čemer se naglas v teh sklonih res prenaša na zadnji zlog. Prebivalci so Zirovci in Zirovke. Same Žiri (479 m. 627 preb.) leže v južnem delu kotlinice, kjer se vanjo odpira dolina Sore. Izpod Zirka (644 m), kjer je njihov stari del, so se razširile na polje ob Sori in pod obronke Goropeških hribov. Tam stoji cerkev iz leta 1910, v starem vaškem jedru pa stara šola, ki je namenjena za muzejsko zbirko o čevljarstvu in čipkarstvu. Največje naselje in sedaj dejansko središče Zirov je Stara vas (932 preb.), ki se drži vasi Ziri ob regulirani strugi Račeve. Ima zadružni dom, kjer je sedež uradov in organizacij, tovarni čevljev ter etiket in trakov ter več obrtnih podjetij. Stara vas se proti severu ob cesti nadaljuje v Račevo (749 preb.), drugi največji kraj Zirov. Tu so podružna cerkev, gasilski dom, spomenik Prešernovi brigadi in več delavnic. Skozi vas teče Rakulk z Zirov- skega vrha. Dalje ob cesti so razložene domačije vasi Selo (193 preb.). S Staro vasjo 'Se sklepa Nova vas (443 preb.). umaknjena od glavne ceste v dolino Ra čeve, skoznjo gre cesta čez Smrečje proti Vrhniki. Po dolini Račeve so raztre sene hiše vasi Račeva (147 preb.). Na zahodnem robu kotlinice stoji na pomolu iz trdnih žažarSkih apnencev pod Mrzlim vrhom baročna cerkev na Ledinici (498 m), ob njej in po bregu za njo pa so nasejane hiše vasi Ledinica (80 preb.), ki je odmaknjena od glavnih naselij in zato že manj pomembna. Vsa druga naselja so neznatna, posebno tista v višjih legah. Pod klancem ceste proti Idriji je vas Osojnica, ki je bila med obema vojnama že onstran italijanske meje. V dolini Sore sta vasi Brekovice in Podklanec, ob pritoku Zi- Novejši del Zirov. na levi tovarna Alpina 12 Loški razgledi 177 rovnici pa vas Sovra. V hribu za Žirkom, na katerem stoji TV pretvornik, leži Breznica (755 m), ki je bila tudi na italijanski strani nekdanje meje. Po dolini med Mrzlim vrhom in Kaprivnikom se razprostira naselje Jarčja dolina. Del Koprivnika, katerega kmetije so raztresene visoko gor po istoimenskem hribu, je spadal prej pod Loko, del pod Logatec. Mrzli vrh sega pod vrh Sivke (986 m) in je razdeljen med loško in idrijsko občino. V hribu nad Selom je vas Za- brežnik, po zahodnih pobočjih Žirovskega vrha (900 m) so samotne kmetije naselja Žirovski vrh. Po grebenu med Račevo in Soro se vrstijo naselja Go- ropeke s planinskim domom (742 m), Opale in Izgorje, na planoti tema dvema nasproti pa Ravne. Glavni zaslužek Zirem daje tovarna čevljev Alpina, ki je po številu zapo slenih (1028 v 1. 1969) na prvem mestu v občini. Nastala je po združitvi čevljar skih zadrug in slovi po izdelovanju gojzarjev. Žiri so star čevljarski kraj in imajo čevljarsko šolo. Manjša tovarna je Etiketa, ki izdeluje etikete in trakove. Pomembna so obrtna podjetja: Obrtni center, Kladivar, Mizarsko podjetje. Re mont in Pekarija. Kmetijstvo je pomembno le za hribovski del ozemlja, kjer živi le 16*/o ljudi, pa še od teh je mnogo zaposlenih v industriji in v nekmetijskih službah. Kmetijskega prebivalstva je samo 426 oseb ali 10,8*70, torej le dobra desetina. V loški občini so manj kmetijski le v krajevnih skupnostih škof j a Loka, Že lezniki in Trata. Od 4409 ha površin je 1770 ha gozda, 937 ha pašnikov, 904 ha travnikov, 595 ha njiv in vrtov, 173 ha nerodovitnih tal in 30 ha sadovnjakov. Iz tega vidimo, da v kmetijstvu daje glavne dohodke živinoreja in gozdarstvo. Z desetino površin gospodari Kmetijsko gozdarska zadruga Sora v Zireh. S Škof j o Loko imajo Ziri zelo dobre avtobusne zveze po asfaltirani cesti, ki pa je za sedanji promet že preozika in preveč ovinkasta. L. 1969 so našteli 90 turistov z 248 prenočitvami, to so bili pretežno poslovni potniki, ki so imeli opravka v tovarni, in izletniki v planinskem domu v Goropekah. V Stari vasd je pošta. V letu 1970 je predviden narodni dohodek v KS Ziri 8.975 N din na prebi valca, medtem ko se v celotni loški občini pričaicuje 11.827 N din. L. 1969 so v Zireh dosegli 7550, v vsej loški občini pa 10.551 N din. Osrednja naselja Zirov postajajo vse bolj pomembno lokalno središče ne le v gospodarskem, temveč tudi v kulturnem oziru. Tu so: centralna osnovna šola s 580 učenci v 21 oddelkih, čevljarski šolski izobraževalni center s 125 učenci v šestih oddelkih, otroški vrtec, kino s 459 sedeži in DPD Svoboda z lastno dvorano in knjižnico. Tovarna Alpina izdaja vsak mesec svoje glasilo Delo-življenje v nakladi 1000 izvodov. Za zdravstvo skrbi krajevna enota zdravstvenega doma Kranj z dvema splošnima in zobozdravstveno ' ambu lanto in lekarno. Viri Fr. Planina: Poljanska in Selška dolina, MK Ljubljana 1962 — Krajevni leksi kon Slovenije, I. knj. Zahodni del Slovenije, DZS Ljubljana 1968 — Pomembnejši statistični podatki za občino Škof j a Loka, Uprava SO Škof j a Loka 1970 — Podatki SO Škof j a Loka, oddelka za gospodarstvo, za kar se oddelku tudi na tem mestu zahvaljujem. 178 Zusammenfassung DIE LANDSCHAFT VON ZIRI UND IHRE BEWOHNER Mit 1970 haben sich die Dorfer des Gebietes von Ziri, die seit 1961 der Gemeinde Logatec zugehorig waren, der Gemeinde Skofja Loka angeschlossen. Aus diesem AnlaB beschreibt der Verfasser die charakteristischen Ziige der Landschaft, das Becken am oberen Lauf der Poljanska Sora und seine bergige Umrahmung. Er betont, daB dies ein Ubergangsgebiet zwischen Skofja Loka, Logatec und Idrija ist und dafi schon dieser naturgegebene Umstand fiir die wechselnde Zugehorigkeit — einmal zur Gemeinde Skofja Loka, ein anderes mal zur Gemeinde Logatec — entscheidend war. Doch ist zu betonen, daS das Gebiet von Ziri ein Teil des Poljanatales ist und als solches star ker zu Skofja Loka gravitiert. Dazu kommt noch die historische Tatsache, daB die Dorfer von Ziri durch die ganze Zeit der Freisinger Herrschaft zu Skofja Loka gehorten. Weiterhin werden samtliche Siedlungen des Gebietes (21 Ortschaften) charakte- risiert und ihre wirtschaftlichen Besonderheiten beschrieben. Ziri ist auch als loka- les Kulturzentrum von Bedeutung. 179