Nr. 294. X. 1892. Kirchliches Verordnungs-Blatt für die Lava»ter Piacete. Inhalt: I. Dekret der Inquisition betreffs Fastendispciis nu-? Anlaß der Influenza. — II. Pastaral-Conferenz Fragcn pro 1H!)2. — III. Theologische Fragen pro 1892. — IV. Psarrconeurspriifungen. — V. Abholung der Hl. Ocle am Oiründonucrs-tage. — VI. Vorschrift betreffend die Anzeige von Todfälle» der Pensionisten und Provisionistcn, dann von Verehelichungen der pensionirten Witwen und ärarisch unterstützter weiblicher Waise». — VII. Literatur. — VIII. Knabenscmiuars-Rechnuug und Ausweis pro 1891. — IX. Diöcesan-Nachrichte». I. S. R. UNIVERSALIS INQUISITIO AD OMNES ARCI 11 EPISCOPOS EPISCOPOS ET LOCORUM ORDINARIOS CATHOLICI ORBIS. Apostolica^ potestatis et benignitatis curas ad se vocavit, conditio et genus morbi, ((ui boe tempore non Europam modo sed alias Orbis regiones late pervasit. Hoc enim grassanto malo pernio tus Sanctissimus Dominus Leo XIII. pro summo studio quod gerit, ut non solum in iis quae animi sunt, sed in iis etiam quae sunt corporis bono Fidelium consulat, Suae sollicitudinis esse putavit, ea praesidia quae in sua potestate sunt conferre Fidelibus, quae corporis vitaeque incolumitati adversus morbi vim dominantis prodesse posse visa sunt. Quamobrem ministerio Sacri Consilii Supremae Romanae Universalis Inquisitionis utens, omnibus Arcbiepiscopis Episcopis et locorum Ordinariis Catholici Orbis, cunctis in regionibus qua morbus de quo supra dictum est, incubuit, Apostolica auctoritate facultatem impertit, ut Fideles queis praesunt a lege solvant qua abstinentiam et ieiunium servare tenentur, donec iisdem in locis ipsorum iudicio, hanc Apostolicam indulgentiam publicae valetudinis ratio et conditio requirat. Optat autem Sanctitas Sua, ut dum Fideles Apostolica hac benignitate utuntur, studeant impensius piis vacare operibus, (piae ad divinam clementiam demerendam valent. Quapropter eos hortatur, ut sublevandis caritate egenis, celebrandis ad preces et sacra officia templis, frequentique sacramentorum usui ad Deum exorandum placandumque studiose dent operam, cum aperte pateat crebra quibus affligimur mala, ad divinam iustitiam esse referenda, quae ob corruptos mores et lato exundantem flagitiorum colluviem iustas poenas ab hominibus expetit. Romae dic 14 Ianuarii Anno 1892. R. CARD. MONACO. Wenn irgendwo von der vorstehenden Fastendispens Gebrauch gemacht werden will, ist hiezu vom f.-b. Ordinariat die Ermächtigung einznholen. II. Pastoral-Conseren? Fragen für das Jahr 1892. i. Was ist von den Volksmissionen zu halten? Wann ist deren Veranstaltung räthlich? Praktische Andeutungen und Winke zu deren Abhaltung. Was trägt die Schuld, wenn die abgehaltene Mission keine bleibende Fracht bringt? Wie foniteli und sollen Männer und Jünglinge für die gute Sache (für den regelmäßigen Kirchen-besnch, für den Empfang der heiligen Sakramente n. s. w.) in einer Pfarrei andauernd gewonnen werden? III. Theologische Fragen pro 1892. 1. Potcstne immortalitas animae philosophice probari ? 2. Definiatur, quid sit supcrnaturale et quid sit gratia ? Divisio gratiae ratione obiecti accuratius explicetur. 3. Katechese iit deutscher oder slovemscher Sprache über die Bestimmung, den Urzustand, Fall des ersten Menschen, wie die Folgen des Falles für das ganze Menschengeschlecht. Einleitung: Hervorhebung der Wichtigkeit des zu behandelnden Stoffes. Abhandlung: Erläuterung des obangegebenen Stoffes. Schluß: Rekapitulation des erklärten Gegenstandes. IV. psarrconrursprüfungen werden in diesem Jahre und zwar die erste mit 3., 4. und 5. Mai, die zweite aber am 30., 31. August und 1. September in der f.-b. Residenz in Marburg stattfinden. Die Gesttck>e um Zulassung zur Pfarrconcnrsprüfnng sind wenigstens 14 Tage vor der Prüfung durch das f.-b. Decanalamt beim f.-b. Ordinariate einzubringen. V. Die hl. Oele sind wie gewöhnlich am Gründonnerstage daselbst in der f.-b. Ordinariatskanzlei abznholen. — Die Oelgefäße sind vorher sorgfältig zu reinigen. VI. Vorschrift betreffend die Anzeige tunt Skerbfällen der peiilnmiüen und provilionike», dann unn Verehelichungen pcnlionirler Ulit inni und nmrifch »nlerffntzker weiblicher Waisen. „In den mit dem Hofkammerdecrete vom 17. April 1834, Polit. Ges.-Samml. Band 62 Nr. 49 im Einvernehmen mit den betreffenden Hofstellen zur Vermeidung ungebührlicher Bezüge an Pensionen, Provisionen, Erziehungsbeiträgen und Gnadengaben erlassenen Vorschriften und zwar in der Vorschrift C für die Pfarrvorsteher wird im § 8 denselben zur Pflicht gemacht, nicht nur jeden in ihrem Pfarrsprengel sich erge- benden Todesfall einer mit einer Pension, Provision oder einem sonstigen Aerarialbezng betheilten Partei, sondern auch jede nach den geschlichen Vorschriften vollzogene Trannng einer Witwe oder weiblichen Waise von Civil- und Militärbeamten oder Offizieren unverzüglich der betreffenden politischen Behörde erster Instanz (Bezirkshauptmannschaft, Gemeinde mit eigenem Statute) anzuzeigen." Nachdem laut Erlasses des hohen k. k. Ministeriums des Innern vom 13. December 1891, Z. 3839 diese Anordnung häufig unbeachtet bleibt, so ivird über Ersuchen der k. k. Statthalterei in Graz ildo. 5. Jänner 1892, Zahl 29.393 diese Vorschrift den f.-b. Pfarrämtern und den Seelsorgern zur genauen Darnachachtling hiemit in Erinnerung gebracht. VII. Inempschlmig. Es wird hiemit dem Wohlehrivürdigen Curat-Clerus zur Pränumeration empfohlen das im Drucke befindliche Buch: „Praktisches Geschäftsbuch für den Curat-Clerus Gesterreichs". Zusammengestellt von P. Wolfgang Dan ner bau er, Capitolar von Kremsmünster. Consistorialrath von Linz und Pfarrer zu Pettenbach. Herausgegeben von der Redaction des Correspondenz-Blattes für den kathol. Clerus Oesterreichs. Erscheint in Lexicon - Octav - Format, circa 72 Bogen stark, in etwa 24 halbmonatlichen Lieferungen. Preis für die Abonnenten des Correspondenz-Blattes 32 kr., mit Porto 34 kr., Ladenpreis 36 kr. Recht empfehlenswert!) ist ferner das soeben erschienene: „Manuale für das Seelsorge-Amt", herausgegeben von Joachim Bazzanella, Pfarrer von Castello Tesino. Uebersetzt von Johann Steck, Curat von Luser na. Trient, 1892. Das Buch (8° S. 1061, Preis 3 fl. 75 kr.) ist zu beziehen von der Vereins-Buchhandlung in Innsbruck, von Matthäus Mittermüllcr in Salzburg; von Ulrich Moser in Graz. VII. Rechili! ilg über die Einnahmen und Ausgabe« des fürstbischöflichen Knabenseminars „Mavimiliannm" vom 1. Jänner 1891 bis dahin 1892. Kapitalien In Barem fl- kr. fl. kr- 1. Empfänge: A. Kaflarcst mit 1. Jänner 1891. 1 In Barem — — 218 61 2 An Capitalien 39600 — — — B. Weue Hmptange: 8 Interessen von Aetivcapitalien — — 1753 09 4 Legat des Herrn Mastnak, Pfarrer in Schleinitz — — 50 — 5 Erträgniß des Weingartens in Hrenca — — 290 — 6 Sparcasse-Büchel Nr. 102.371 erhoben — — 100 — Summe 39600 — 2411 70 II. Ausgaben: 1 Für die Verpflegung der Zöglinge und des Hauspersonals — — 1941 40 2 Feuerversicherung für Hrenca — — 7 39 8 Das Vitalicium der Barbara Obroš — — 77 70 4 Das Vitalicium der Rosa Koren — — 100 80 5 Steuern für den Weingarten in Hrenca — 71 18 6 Interessen für aufgenommenes Darlehen — — 46 04 7 Stempelgebühren — — 1 36 Summe — — 2245 87 Werden die Einnahmen entgegengehalteu pr. . — — 2411 70 so ergibt sich am 31. Dec. 1891 : a) der Stand der Capitalien pr. 39600 — — b) an Barschaft pr. . — — 165 83 Capitarie« des Mariinitianum: 1. Privatschuldverschreibungen fl. 7.350 — 2. Im öffentlichen Fonde „ 32.250'— Zusammen . . fl. 39.600'— An Realitäten besitzt das Maximilianum einen Weingarten in Hrenca, Pfarre St. Peter bei Marburg. Rechn n n g über die und Ausgabe»» des fürstbischvflichen Knabenseminars „Uictori»»«»n" vom 1. Jänner 1891 bis dahin 1892. Kapitalien I n Bare in ft. fr. ft. kr. 1. Empfänge: — A. ßassarell mit 1. Jänner 1891 : 1 In Barem — — — — 2 An Capitalien 51061 93 — — B. Neue Empfänge: 3 Interessen von Activ-Capitalien — — 2014 92 4 Miethzins des Victorinum-Hanses in Marburg — — 500 — 5 Legat des Herrn Franz Slanič, f. - b. geistl. Rath und Pfarrer zu St. Wolfgang bei Wisch — — 3292 80 6 Für die verloste Staatsschuld 1860 Nr. 5707 erhalten . — — 579 — 7 In der Sporcasse angelegt 2320 — — — Summa . 53381 93 6386 72 II. Ausgaben: 1 Für die Verpflegung der Zöglinge und des Hauspersonales — — 2112 99 2 Vitalicium der Maria Pernausl und Josefa Smrečnik — — 140 — 1 3 Steuern, Aequivalentgebühr und Feuerassecuranz — — 163 43 4 Die Bestellung des Weingartens in Allerheiligen — — 50 10 5 Interessen für ein Darlehen — — 36 90 6 Verloste Staatsschuld 1860 Nr. 5707 kommt in Abfall . 500 — — — 7 Anlage in der Sporcasse ... — — 2320 — 8 Das Darlehen rückgezahlt pr — — 1417 07 9 Stempeln und andere Auslagen — — 20 34 10 Deficit vom Jahre 1890 — — 299 11 Summa . 500 — 6559 94 Werden die Einnahmen abgezogen pr. . 53381 93 6386 72 so ergibt sich am 31. Dec. 1891 : a) der Stand der Capitalien . 52881 93 I — — 1 b) ein Abgang pr. — — 173 94 Kapitalien des Wctorinum: 1. Privatschuldverschreibnngen fl. 9.281/93 2. Im öffentlichen Fonde „ 43.600 — Zusammen . . fl. 52.881 '93 Mealitäten des Wictorinum: 1. Ein Weingarten in Allerheiligen. 2. Ein Haus in Marburg. 1 ,1 Marburg, am 31. December 1891. Lanrentins Herg, Domkapitular. Nechnungs Ausweis des A. W. Knaben-Seminars „WaFimikiannm-Wictorinnm" für die Zeit vom 15. September 1890 bis 15. September 1891. Betrag A. Einnahmen: fl- fr. : . 1 Saldo 1890 60 16 ' 2 Vom Hochwürdigsten F. B. Ordinariate als Beitrag für das a) Maximilianum . . 1941 fl. 40 kr. b) Victorinnm . ■ 2112 99 c) Manco 162 99 Zusammen 3950 — 3 Beiträge der Zöglinge des a) Maximilianums 545 fl. — kr. b) Victorinums . . 812 „ 40 „ Zusammen 1357 40 4 Außerordentliche Einnahme 53 — 5 Manco pro 1891 49 83 Summe aller Empfänge 5470 39 B. Ausgaben: 1 Verköstigung der Zöglinge und des Hauspersonales . . 3681 64 2 Wüsche 330 34 3 Beheizung und Beleuchtung 234 90 4 Krankenpflege 50 — 5 Dienstpersonale 331 20 6 Steuern und Feuerversicherung 220 09 7 Hauscrfordernisse und Anschaffungen 75 8 Außerordentliche Auslage 282 47 , Summe 5470 39 Marburg, am 15. September 1891. Dr. Johann Wlakar, Regens. (Klassifikation ber Zöglinge des fürstbischöflichen Knaben -Seminars „MnXimil'innum -Wictorinum" Enbe bes Schuljahres 1890/91. ČČ ° S rr* S K Name .o> <3 3 Geburtsort cn XV S W ^ *^5 sC' g. cn o c to 1 Kovačič Anton VIII. St Hemma Max. 1. 2 Ko/.odcrc Johann V Nenftift bei Pettau Biet. I. 3 Tcrstcnjak Johann ÌÌ Kötfch » Vorzug 4 Gobec Josef VII. Rohitsch Max. Vorzug 5 Hauptmann Ignaz n Maria in der Wüste Bict. I. 6 Korošec Anton n St. Georgen an der Stainz „ I. 7 Schreiner Franz •n Hl. Kreuz bei Luttenberg „ — 8 Sanda Johann n Rohitsch Max. I. 9 Bohak Franz VI. Pöltschach Vorzug 10 Erker Josef V Laporje „ I. 11 Hohnjec Josef n St. Peter bei Königsberg „ Vorzug 12 Jančič Johann r> Laporje „ „ 13 Krulc Franz V Rann „ 14 Pečar Alois r> Gams Bict. I. . 15 Šomrek Josef r> Čadram Max. I. 16 Trop Franz n Frieda» Vi ct. I. 17 Vogrinc Anton Ti St. Veit bei Pettan Max. I. 18 Ferme Gottharb v. St. Gotthard in Krain I. 19 Ivane Johann n Reichenburg „ I. 20 Jerovšek Anton n Wind.-Feistriz „ Vorzug 21 Jurko Johann V St. Lorenzen in W.-B. Vict. I. 22 Kolarič Anton r> St. Alarxen „ I. 23 K rosei Franz V Kapellen bei Rann Max. I. 24 Kurnik Max n St. Anna am Kriechenberg Vict. I. 25 Noroglav Friedrich V Marburg Max. Vorzug 26" Ozvalt Karl ri Polsterau Vict. „ 27 Schmirmaul Franz n Jaring " I. 28 Dolar Anton IV. Sd)leiniz bei Marburg „ Vorzug 29 Korošec Alois V Hl. Kreuz bei Luttenberg „ I. 30 Krcner Rudolf n Tüffer Max. I. 31 Kukovec Florian V Grvßsonntag Vict. ' Vorzug 32 Majcen Martin V Polenšak „ „ 33 Ozvatič Franz V St. Lorenzen in W.-B. „ I. 34 Senčar Matthäus V St. Georgen an der Stainz „ I. 35 Skerbs Roman TI Maria-Rast „ I 36 Stegenšek August n St. Leonhard bei Tüffer Max. Vorzug 37 Žičkar Mnrkus 7) Lid)tenwald .. » 38 Leskovar Josef m. Čadram ' „ I. 39 Bosina Johann ii. Dobova „ Vorzug 40 Kurbos Ignaz n St. Ruprecht in W.-B. Vict. I. 41 Slavič Mathias n Hl. Kreuz bei Luttenberg „ Vorzug 42 Vargason Matthäus n Polsterau „ ,, Ä n m e r k n it g reif. reif. reif mit Auszeichnung. krank. VI. Preis a. b. steier. Gesch. V. Preis ct. b. steier. Gesch. II. Preis a. b. steier. Gesch. I.Preis a.b. steier.Gesch. XI. Diöeesarl-Nachrichteii. Bestellt wurden: Herr Franz Murkovič als Provisor zur Hl. Maria in Wurniberg und Herr Vincenz Cepin als Provisor in Reischach. Ucbrrsetzt wurden die Herren Kapläne: Franz Mandeliček aushilfsweise nach St. Peter bei Königsberg, Johann Kapier von Altemnarkt nach St. Marti» bei Windischgraz und Anton Zavadil von St. Martin bei Windischgraz nach Peilenstein. Gestorben ist Herr Johann Kramberger, Pfarrer znr Hl. Alaria in Wurmberg, am 8. Jänner im 49. Lebensjahre. Unbesetzt sind geblieben: die 1. Kaplanei in Altenmarkt, die 2. Kaplanei in St. Martin bei Windischgraz und die Kaplanei in Rctschach. A. M. Lavanter Ordinariat in Marburg. am 30. Jänner 1892. Fürstbischof. SI. aqrilluS-vuchdrmkerki in Marburq. 2 yp- mm ^ è po božjem usmiljenju knez in škof Lavantinski, vsem svojini ljubim vernikom milost, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha! Preljublj eni v Gospodu ! HD^rav resni so časi, v katerih živimo. Velika zla,, lì Iz te toli tesne in prisrčne zveze, v kateri je hit1 sv. Jožef z Jezusom in Marijo na zemlji in je še sedaj v nebesih, sklepamo pač lehko, kako velika mora biti oblast in moč njegove priprošnje, ker se skoro ne da misliti, da bi vsemogočni in vsedobri božji Sin Jezus Kristus svojemu skrbnemu krušnemu očetu in redniku, sv. Jožefu, in da bi milosti polna mati božja Marija svojemu ljubeznivemu ženinu mogla odreči vslišanje kake prošnje. Kakor je torej svoje dni Faraon dejal svojim močno stiskanim podložnikom : »Pojdite k Jožefu, in karkoli vam poreče, takisto storite« (Gen. 41, 55), jednako tudi vam preljubi''škofij ani f kralj kraljev govori v vseh potrebah, v notranjih in vunanjih stiskah in težavah : »Pojdite k Jožefu in karkoli vam poreče, to storite.« Te svetopisemske besede nam razodevajo voljo Gospodovo, češ, da je sv. Jožef izvoljen za posebnega delivca svetih milosti, pa nas vrtni tega tudi vabijo, da posnemljemo čednosti sv. Jožefa in ga tako častimo na naj popolnejši način. Zakaj s tem najbolje in najkoristnejše častimo in na pomoč kličemo svetnike v nebesih, ako vidijo ti nad nami lastnosti svojega bogoljubnega življenja, ako zapazijo nad nami svoje čednosti,"uči glasovih škof Hiponski, sv. Avguštin. ^ II. Z nedomerno visokostjo poklica sv. Jožefa se je vjemala^pa tudi nedosegljiva r / n-v-NA-« • svetost njego vega življenja, vsled katere je postal vzoren vzgled vsem (otrokom sv. cerkve.) »Jožef pa, njen mož, je bil pravičen.« (Mat. 1, 19). Te kratke besede obsegajo največo in najlepšo hvalo čednostnega moža Marijinega. Sv. Jožef je bil pravičen do Boga, do svojih in do drugih ljudi. Spolnoval je božjo voljo v vseh okolnostih življenja, neprestano je posvečeval samega sebe, gorel je svete ljubezni do svojega božjega varovanca in do njegove preblažene matere, bil je neumorno delaven, ponižen, priprost, nedolžen in deviško-čistega srca: bil je pravičen. Sploh je bil sv. Jožef mož tihega in resnobnega značaja, ki je vedel o pravem času odločno in pogumno postopati, ali javnosti se je skromno ogibal. To nam potrjuje sv. pismo, katero niti besedice ne omenja, ki bi jo bil k e daj govoril on. Sv. Jožef, mogočen po svoji priprošnji in vreden vsega posnemanja, je kot glavar svete božje družine predvsem svetlo ogledalo krščanskim hišnim očetom in gospodarjem. Lepo pišejo o tem papež Leon XIII.'V poprej navedeni okrožnic?: »Z največo ljubeznijo'in nevtrudno vstrajnostjo) je varoval sv. Jožef svojo nevesto in njenega božjega Sina. Z delom svojih rok priskrboval jima je potrebnega živeža. Ko je dete Jezus po zavisti Herodovi prišlo v smrtno nevarnost, spravil ga je v varno zavetje. Na težavni poti in v pregnanstvu je bil vedni tovariš, pomočnik in tolažnik preblažene device in božjega deteta«. Kakor je sv. Jožef zvesto in vestno opravljal svojo težavno službo, tako tudi vi krščanski hišni očetje in gospodarji ! prav skrbno in natanko spol- nuj te velevažne dolžnosti svojega stanu iz ljubezni do Jezusa in iz pc^rnosti do njegove ljubljene neveste, sv. cerkve. Bodite vi in vaše žene celo čisto" žrcaio krščanskega življenja, v katerem se bodo vsi vaši domači spoštljivo ogledovali. O ne izrejajte svojih otrok za svet, temveč za nebesa; izrejajte jih po (želji )sv. apostola Pavla v nauku in strahu Gospodovem. (Efež. G, 4). Skrbite otrokom ne le za telesno in časno, marveč tudi za duhovno in večno življenje. Zato jih pridno vodite k Jezusu, kakor so evangeljske matere vodile svoje ljubljence k božjemu prijatelju otrok ; izročujte jih zgodaj v varstvo sv. Jožetu, temu milemu varihu nedolžnih otrok. Spoštujte svoje otročiče; velika je njih častitljivost. Saj je božja Beseda govorila večnega spomina vredne besede: »Ako ne posta nete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor se poniža kakor otrok, ta bode v nebeškem kraljestvu naj ve či. Kdor sprejme otroka v mojem imenu, mene sprejme. Kdor pà pohujša katerega teli malih, ki verujejo v me, bilo bi mu bolje, da bi se mu mlinski kamen obesil n a vrat in bi v ton il v globočini morja.« (Mat. 18, 3—6). Blagor Vam krščanski starisi ! a ko spolnujele dolžnosti do svojih otrok : sebi in njim pripravljate časno in večno srečo. Toda ne le samo otrokom, ampak tudi vsem drugim, ki so njim podložni, morajo hišni očetje z vsemi silami skrbeti za pravo srečo. S hlapci in z deklami, s pomočniki in z učenci, s posli in z delavci — z vsemi morajo ravnati kakor z domačimi, morajo vse napeljevati k dobremu in odvračati od hudega. Vam krščanski gospodarji in gospodinje ! velja sv. Pavla opomin : »A ko pa kdo ne skrbi za svoje, zlasti za domače, ta je zatajil vero ter je hujši od nevernika.« (I. Tim. 5, 8). Da torej predragi v Gospodu ! morete svoje družine odgojevati po sijajnem vzgledu sv. božje družine, častite to presveto družino prav srčno in ponižno/kakor sv. oče papež Leon XIII. to tako iskreno želijo v svojem listu, pisanem dne *20. novembra leta 1890 kardinalu nadškofu Firenškemu! Zjutraj in zvečer zbirajte svoje domače krog sebe, da pobožno opravite ž njimi j utr no in večerno molitev. Molite skupno pred jedjo in po jedi. Zahajajte s svojimi domačimi v cerkev k sveti maši in pridigi, kakor pripoveduje sv. evangelij o stariših Jezusovih, rekoč : »In njegovi stariši so hodili vsako leto v Jeruzalem o velikonočnem prazniku.« (Luk. 2, 41). Prejemajte skupno ž njimi sv. zakramente. Ne trpite nikdar, da bi se v vaših hišah oskrunjale nedelje in prazniki, ali zanemarjali postni dnevi. Dajajte svojini podložnikom spodbuden vzgled z zvestim spol-novanjem krščanskih dolžnosti in prizadevajte si, z ljubeznivimi opomini in svarili v srcih svojih otrok in svojih poslov vtrjevati vero in ljubezen do matere sv. cerkve. Ne da se misliti, ne dà se dopovedati, koliko premorejo v hiši besede in vzgledi krščanskega očeta in krščanske matere. Ne dà se pa tudi opisati, kako veselo in srečno je življenje v pobožni, bogaboječi krščanski družini. Mož ljubi in spoštuje ženo, žena moža in obadva bogoljubno odgojujeta svoje otroke in otroci Spoznajo dobro iri) vestno spolnjujejo ono zapoved : »Spoštuj očeta in mater«, kakor jo jerpoznal in) spolnoval božji mladenič Jezus. Posli kaj hitro zapazijo poštene namene in dobrotna srca svojih gospodarjev in so jim udani iz vse svoje duše, ker nahajajo v njihovi hiši popolno zadovoljnost in jim je ni treba iskati po drugod. Da bi se torej povrnil in vedno ohranil krščanski red in strah božji v vseh krščanskih družinah obširne škoiije Lavantinske je za letošnji postni čas moja vroča želja in nujna prošnja ta, da se brez izjeme vsepovsodi zopet vpelje in vsak večer celega postnega časa po stari in častiti katoliški navadi skupno moli sveti rožni venec. 'i. Med raznimi slikami sv. Jožefa je posebno pomenljiva ona, ki nam ga pred- stavlja z znamenjem čistosti srca in nedolžnosti duše : s cvetočo lilijo v roki. Zares! sveti evangelj ne hvali brez vzroka sv. Jožefa zaradi njegove zdržljivosti (Mat. 1, 25) ; kajti nedolžen in čist kakor neoskrunjena lilija moral je biti sv. Jožef, da mu je Oče nebeški v varstvo izročil Marijo, mater svojega ljubljenega Sina, devic devico. Da! čista je bila njegova roka, čiste so bile njegove ustnice, čisti njegove pogledi, čista njegova ušesa in čisto je bilo njegovo srce, kakor bliščeče beli sneg. In zato je tudi svetel vzgled krščanskim mladeničem in mladenkam in je mogočen varih njihove deviške čistosti. Zatorej ljubi mladeniči in blage device ! posnemajte stanovitno svojega učenika in posvetite svojemu mogočnemu branitelju svojo čistost v mislih, v občutkih in željah, v pogledih, besedah in dejanjih, v obleki in obnašanju. Prosite ga neodjenljivo za ono dragoceno čednost, ki more človeka/rekel bi/spremeniti v angelja, in katera ima obljubo gledanja božjega obličja: »Blagor njim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali.« (Mat. 5, 8). t,, Ne vdajte se vendar v cvetu svojega življenja grehu, ne potratite svoje mla- dosti, najlepše dobe svojega življenja, v divji poželjivosti in strasti. Ne poslušajte tistih, ki pravijo : Mladost je norost, mladost mora vživati in se veseliti. Ne tako ! marveč mladost mora imeti krepost ; ravno v tej dobi življenja se mora kristjan vaditi v strahu božjem in v čisti službi Gospodovi; ker čas mladosti je z ozirom na ostalo življenje čas setve, časfpričetka in truda. V mladosti se mora sejati seme, ki naj vzraste v bogato žetev. Kar se začne v mladosti, to se nadaljuje in dovrši v poznejšem življenju. V mladosti se polaga temelj, na katerem sloni vsa stavba časne in večne sreče. Doba mladosti je večidel odločilna za vse poznejše življenje. Tu velja beseda sv. pisma: »Mladenič, vajen svoje poti, tudi v starosti z nje ne stopi.» (Preg. 22, 6). In vedno resničen je pregovor : Navada je železna srajca. Da! poiščite mi hišnega očeta, ki kot mož po božjem srcu blagodejno vlada svojo družino, in poizvedujte o njegovem preteklem življenju in slišali bodete, da je bil pobožen in nedolžen mladenič. Imenujte mi vrlega učitelja, zvestega uradnika, dobrega vojaka, pravičnega obrtnika, zanesljivega delavca pa poštenega mojstra, ki bi ne bil že v mladosti zasadil v svoje srce, V njem gojil in vtrjeval kali poznejšega krepostnega življenja. Vse dobre in požrtvovalne matere, ki so v svojih družinah možem zveste tovarišice in otrokom ljubeznive rednice, bile so nekdaj ponižne m sramežljive device. In če se ozremo na pota svojega lastnega življenja, spoznali bomo brzo, da so ravno tista, po katerih smo hodili v mladostnih letih ; in ako smo morali nastopiti drugo pot, stalo nas je to obilo truda. Mladenič se drži svoje poti; tudi v starosti ne odstopi od nje. Kdor želi do smrti in po smrti živeti srečno, mora se posvečevati že v mladosti. r Naš sv. Jožef je nadalje prekrasen vzgled vsem, ki sovišega stanu; učiti se morejo oc( njega, kako da naj varujejo svojo dostojnost ; je zala predpodoba bogatim in premožnejšim, ki se naj uče od njega, za katero bogastvo se njim je treba najbolj truditi. Jožef je bil starodavnega kraljevega rod d ; med njegovimi sorodniki so se nahajali veliki in veljavni vladarji ; bil je v bližnjem sorodstvu z včlovečenim Sinom božjim. Angelj Gospodov ga je imenoval Sinu Davidovega. (Mat. 1, 20). Da! bil je kraljev sin; pa on ni le bil po krvi Davidovega in Salomonovega rodu, ampak tudi po veri in modrosti, po svetosti in pobožnosti. Poleg plemenitega rodu je imel sv. Jožef, kar je še mnogo više in častnejše, imel je, pravim, plemenito dušo, ki je božjega rodu, medtem ko je plemenitost sveta mnogokrat nepoznana in malovredna. Svest si tega plemenitega božjega rodu je radostno služil Sinu kralja nebeškega, pa je zvesto varoval in branil kraljico nebes in zemlje, in je tako zadovoljno in srečno živel v bornih razmerah svojega rokodelskega stand. Marljivo se torej ozirajte na blago srce sv. Jožefa in ga posnemajte vsi, ki ste boljega in višega stand! Kakor je dajal on, dajajte tudi vi spodbuden vzgled svojemu bližniku in kažite naravnost, da ste učenci Jezusovi, ter mu L služite in strežite odkritosrčno. Neporedkoma nahajamo med podobami, ki predstavljajo sv. Jožefa, čedne slike, ki nam ga kažejo, kako dela ob stružnici ali pa drži tesarsko orodje v roki: n a j 1 e p š i vzgled delavcem vsake vrste. Preljubi v Gospodu! »Človek je rojen za delo, kakor je ptica vstvarjena za letanje«. (Job. 5, 7). Adam in Eva sta delala, predno sta grešila, seveda le lehko in ne v potu obraza. »Gospod Bog je vzel človeka, piše M oz e s, in ga je postavil v vrt veselja, da ga obdeluje«. (Gen. 2, 15). Toda odkar so se vsled greha rajska vrata zaprla za našimi prvimi stariši, postalo je delo težavnejše in močnejše. Delo je kazen za greh, pa je tudi dobrota za človeka. Tega pa niso umeli vselej vsi ljudje. Pagani so delo prepuščali le ubogim in sužnikom. Ali odkar je bil Sin božji v rokodelski družini rojen in vzgojen, odkar je včlovečeni Bog sam delal trideset let v tesarnici, odkar sta si Marija in Jožef, ti dve najsvetejši osebi izmed ljudi na zemlji, v potu svojega obraza služila vsakdanji kruh, od tedaj je delo častitljivo in posvečeno, je dolžnost, je čednost in delež vseh ljudi. Da! ako je kedaj živel na zemlji pravi krščanski delavec, bil je ta krepostni tesar iz mesta Nazareta. On je ljubil in spoštoval delo, dobro vedé, da se delo, opravljeno z dobrega namena in k časti in po volji božji, nikoli ne da na tem svetu primerno poplačati. Sv. Jožef je delal za Jezusa in z Jezusom. Kako se je pač varoval lenobe, nepotrpežljivosti, nepoštenosti, nepotrebnega govorjenja, sploh vseh grehov, s katerimi se sicer delavci radi pregrešijo. V njegovi delavnici je vladal strah božji in je bivala pobožnost, zatorej se tudi mir, blagoslov in popolna sreča niso pogrešali v njej—Bedke so postale delavnice Jožefove, v katerih še mislijo na Boga, se o njem pogovarjajo ter se ga boje in delajo iz ljubezni in pokorščine do njega. Kako hvalevredna je bila nekdanja navada rokodelcev, ki so pričeli delo in ga končali z molitvijo. Ako bodo rokodelci in vsi drugi delavci zopet delali z Bogom in za Boga, bode njih delo blagoslovljeno. Kjer pa je blagoslov božji, tam je vsega dovolj. »Iščite naj p op rej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to vam bode privrženo«. (Mat. 6, 33). Nekdaj je veljal pregovor : Rokodelski stan, od Boga obdarovan. In to je veljalo takrat, ko je rokodelstvo stalo na krščanski podlagi. Odkar nima več te zaslombe, zginilo je tudi njegovo blagostanje. Trudijo se sicer znovič pridobiti to blagostanje, in iščejo pripomočkov, pa pravega odrešenika ne najdejo, odkar so božjega Vzveličarja odstranili. Naj se le njegov nezmotljivi nauk, sv. krščanska vera, v svoji celoti zopet vpelje v delavnice, tovarne in rudokope, in sicer polnoveljavno za gospodarje in delavce, in dvoma ni, da se bode dalo povoljno rešiti prevažno vprašanje delavsko, a Sv. Jožef je bil pravičen. On ni hrepenel po imetju in posestvu bogatinov. Ne želi svojega bližnjega blaga, ta zapoved božja mu je bila globoko v srce vtisnjena. Družinsko življenje mu je bilo nad vse sveto. V sredi med svojimi je iskal in našel pravo, najslajše veselje. Delati za Jezusa in za Marijo, bila mu je rajska radost. Ponižno češčenje in pridno posnemanje tega pravičnega, bogoljubnega tesarja Nazaretskega bi pač gotovo moglo krščanske delavce varovati socijalnih zmot in neredov. Semkaj spadajo pomenljive besede našega, delavcem posebno prijaznega, sv. očeta papeža Leona XIII.: »Sv. Jožef je bil zadovoljen z malim, kar je bilo njegovega, in je srečno ter udano prenašal težave svojega stand po vzgledu svojega Sina, ki je sprejel hlapčevsko podobo in je, dasi tudi Gospod vseh stvari, radovoljno prenašal revščino. To premišljevaje naj se osrčujejo in tolažijo ubožci in vsi, kateri si z delom svojih rok služijo kruh. Dovoljeno jim je sicer, da zboljšujejo na pravičen način svoje stanje; ali pamet in pravičnost jim prepovedujeta, da preobračajo red, določen od božje previdnosti Zategadelj naj bodo ubogi previdni, pa se naj ne zanašajo na obljube hudo voljnih hujskačev, oni se naj mnogoveč opirajo na vzgled in varstvo sv. Jožefa in na materino ljubezen svete cerkve, katera čedalje bolj skrbi za zboljšanje njihovega stanja«. Vzglejujte se torej krščanski delavci, bodite katere koli vrste, prav skrbno na sv. Jožefu, ki vam je moder učenik v vseh čednostih, katere naj zaljšajo delavca; učite se od njega, kakošni morate biti in kakošni bodete in kam pridete, ako bodete nevtrudno sledili za slavnim varihom j_družin krščanskih delavcev.^ Sv. Jožef je dalje po svoji popolni vdanosti v voljo božjo, tudi v največi revščini in v najhujših skušnjah, vsega občudovanja vreden vzgled tistim, ki so kakorže-koli močno skušani in stiskani. Kaj ne ljubljeni v Gospodu! Ni nam težavno, služiti Bogu, ako se nam vse godi po volji, ako nas ne zadeva ničesar zopernega. Dokler smo brez križa, šli bi s sv. Petrom v smrt za Jezusa ; če nam pa vsemodri Bog pošlje le lahek križec, ki bi nam ga bilo iz ljubezni do njega nositi morda le do prve postaje krščanske popolnosti, takrat smo k oj malosrčni, in k večemu bi še kakor sv. Peter od daleč hodili za Gospodom klaverni in obupani. Medtem pa se kaže prava čednost najlepše v najhujši zadregi. Huda skušnja je bila za sv. Jožefa, ko mu je bila skrivnost včlovečenja Simi božjega še neznana, pa je videl, da je preblažena Devica že mati postala. Pa on je mimo svoj strah in svojo skrb izročil Bogu, ki mu je po angelju razodel globoko skrivnost. Hudo in bridko je bilo za ubožnega delavca, ko je moral na povelje cesarja Avgusta o neprijetnem zimskem času z Marijo potovati iz Nazareta v Betlehem/ četudi je prihajal že naj bližnji čas rojstva željno pričakovanega Mesije'! Ali še huje je bilo za pravičnega moža, ko je, vtrujen in spehan od pota, v Betlehemu zastonj prenočišča prosi] in je moral na planem strehe iskati v revnem hlevu. Najhuje pa je bilo za skrbnega variha in očeta nepričakovano povelje: »Vstani in vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipet ter ostani tam, dokler ti ne porečem; kajti Herod bode iskal, da bi ga umoril«. (Mat. 2, 13). Kaj! v mrzli zimski noči moral bi se odpraviti z materjo in detetom, in bežati v tujo deželo in tamkaj ostati na nedoločen čas? Kako bridka skušnja! Pa Jožef je vstal in je vzel dete in njegovo mater po noči, in je odšel v Egipet. (Mat. 2, 14). Bi mar v tej hudi poskušnji ne bil mogel sv. Jožef pravično ugovarjati, kakor to razlaga zgovorni sv. Krizostom, rekoč: »Čemu bi bežal v tujo deželo, od svojih med tujce, od pobožnežev med brezbožneže, od Jeruzalemskega templa k egiptovskim malikoval-nicam? Ni ga tam človeka, ki bi poznal mene in jaz njega. Kdo nam bode skrbel za živež, kdo nam dal stanovanje, ki ga niti še v Betlehemu, mestu svojih pradedov, nisem našel? Ali v vsej Judeji ni kotiča, kjer bi se moglo dete prikriti? In če je že treba bežati, zakaj pa nemudoma po noči, zakaj ne čakati, da se zdani? Dete je mlado in nežno, mati slabotna, in jaz nimam ni kake priprave za daljno težavno pot«. Pa ne! Tako sv. Jožef ne tožuje. O njem veljajo modre besede sv. pisma: »Pravičnega nič ne žali, naj se mu prigodi, karkoli si bodi.« (Preg. 12, 21). Brž ko se mu zapove: vstani in beži, je že vstal in bežal brez vsake priprave v neznano deželo.yTvendar nadaljuje sv. Krizostom, ko bi se bil sv. Jožef tudi vsemu dru-fgemu vesel odpovedal, izgovarjal bi se bil lahko gledé na čast Vzveličarjevo, rekoč: »Ti moj ljubi angelj si mi naznanil pred kratkim, da hoče to dete svoje ljudstvo rešiti in vzveličati, sedaj pa še samega sebe ne more rešiti iz rok svojih preganjalcev, marveč mora bežali pred njimi. Kaj si bodo mislili pastirji, ki so ga tukaj molili kot Vzveli-čarja svetà? Kaj si bodo mislili vsi meščani, ki so slišali o njegovem prihodu? Ne bodo li rekli: Kako je ta božji Sin, kateri beži sramotno in se ne more ustavljati človeku, ki ga preganja? Ali On, ki je modre po zvezdi poklical iz jutro ve dežele, da so ga prišli k jaslicam molit, ni mogel prav tako geniti srca Herodovega, ali pa ni mogel vsaj drugače kakor po naglem pobegu uničiti njegovih zlobnih naklepov? Ne bodo li vsi, ki slišijo o tem, mislili, da so prevarjeni, ter se bodo sramovali, da 80 imeli dete za Mesijo? Kje je torej čast in slava, katera gre otroku? Ali bi se ne spodobilo vsaj, da gremo v deželo treh modrih, kjer bi po njihovem spričevanju vse ljudstvo molilo in [častilo dete kot Boga?« Kaj ne/mili moji škofijam! to bi bili,'da govorim človeški, celo pametni ugo-) vori. In vendar ne ugovarja sv. Jožel. Gospod zapove in njegov zvesti služabnik vboga, ne da bi presojeval povelje ali skrbel, bode li moči, tisto izvršiti. In zategadelj je mnogo-skušani sv. Jožef dovršen vzgled vsem močno stiskanim, žalostnim in revnim kristjanom, foog hoče tako, ^to jej^o njegovo geslo! lip dopolniti božjo voljo, to mu je bila najslajša sreča3_Vsa popolnosÒ pobožnost in vsa svetost katoliškega kristjana je v tem, da si prizadeva, vsekdar storiti, prenašati in trpeti, kar Bog hoče, ker in kedar in kakor On hoče. Verna in zaupljiva vdanost v previdnost božjo, to je resnična sreča bogoljubne duše. Kdor tedaj hoče biti vreden varovanec in otrok sv. Jožefa, njemu bodi po njegovem vrlem vzgledu božja volja pravilo vsega dejanja, delovanja in prizadevanja. ....> Naposled je sv. Jožef vabljiv vzgled tudi nam duhovnikom, premili moji sodelavci v vinogradu Gospodovem! Vse njegovo mišljenje in delovanje je bilo posvečeno ljubemu Jezusu in ljubi Gospej Mariji. Njima je veselo služil na srečo in v vzveličanje 2 f človeškega rodü. Vse svoje dni je preživel v pričujočnosti Jezusa in Marije, premišljevaje in posnemaje njune presvete čednosti, oznanjevaje božje skrivnosti pastirjem, ljudstvu in modrim. On ni iskal na svetu ničesar drugega, kakor le božjo čast, lastno vzveličanje in pa vzveličanje svojega bližnjega. — Slavni očak! bodi naš pomočnik, da premišljujemo in posnemamo tvoje vzgledno življenje, da se vdeležimo tvoje večno-trajne sreče v nebesih. * * * Egiptovski kralj, Faraon, je sanjal o sedmih rodovitnih in sedmih nerodovitnih letih. In njegove sanje so se vresničile. Pa on je izročil sehe in svojo deželo Jožetu v varstvo in vsa leta so bila leta rodovitnosti in obilnosti. Po Jožefovi očetovski skrbi so bila oblagodarjena srečna in nesrečna leta. Vdajmo se tudi mi mogočnemu varstvu sv. Jožefa ; častimo in posnemajmo vse slave in vsega posnemanja vrednega očaka ; in napočili bodo tudi za nas dnevi blagoslova, vzveličanja in prave sreče. Saj piše serali nska sv. Terezija, ki je bila izvoljena od Boga, da razširi pobožnost do sv. Jožefa po vsem krščanskem svetu, ki je njemu na čast postavila tudi prvo cerkev, je njemu v slavo posvetila dvanajst od nje vstano vij enih samostanov ter je postavila nad njih vhodnimi vrati podobo tega slavnega variha ; saj piše, pravim, ta goreča častilka sv. Jožefa v svojem življenjepisu o veliki moči njegove priprošnje tako le: »Ta mili oče in ljub- ljeni varih moje duše je rešil mene ne le telesnega trpljenja, ampak tudi še mnogo drugih nevarnosti, v katerih je bilo moje dobro ime in moje večno vzveličanje ; da! vslišal me je vselej v obilnejši meri, kakor sem pričakovala in ga prosila. Ne spominjam se, da bi ga bila do današnjega dne prosila za kaj, česar bi mi ne bil izprosil. Čudovite so zares velike milosti, katere mi je ljubi Bog podelil na priprošnjo tega častitljivega svetnika, in mnoge telesne in dušne nevarnosti, katerih me je rešil. Dozdeva se mi, kakor hi bil Bog drugim svetnikom dodelil milost, pomagati nam v tej ali oni potrebi ; sv. Jožef pa, kakor vem iz lastne svoje skušnje, se skazuje pomočnika v sleharni potrebi. Gospod hoče menda s tem naznaniti, češ) da je njemu, kateremu je bil poslušen na zemlji kot svojemu redniku in odgojitelju, da je temu pokoren tudi v nebesih s tem. da spolnjuje vse njegove prošnje. Kar jaz, to so skusile tudi druge ose he, katerim sem svetovala, naj se ohrnejo do tega pomočnika, kateremu ni jednakega. Tudi ga sedaj že mnogi častč, in vsi ti čutijo srečne nasledke njegove priprošnje in spoznavajo, kako resnične so moje besede Ker vem sedaj po dolgi Skušnji, koliko premore sv. Jožef pri ljubem Bogu, vnela bi rada ves svet za njegovo posebno češčenje. Pač še nisem poznala nobenega, ki bi bil imel pravo pobožnost do njega in bi ne bil rastel v čednosti ; kajti ta nebeški varih čuje posebno nad duhovno rastjo tistih duš, ki se mu priporočajo. Že več let si prosim o njegovem godu vselej posebne milosti in doslej sem bila še vedno vslišana Zategadelj bi prosila za božjo voljo vse tiste, ki nočejo meni verovati, naj bi poskusili sami ; in potem bodo iz lastne skušnje spoznali, kako dobro je priporočati se temu častitljivemu očaku in ga posebno častiti«. (Življenje sv. Terezije. Ahen, 1868. Str. 60—62). Preljubi v Kristusu ! ravnajmo se vsi, pastirji in čreda, po tem modrem nasvetu in sijajnem vzgledu razsvetljene služabnice božje, sv. Terezije, in častimo, ljubimo in hvalimo ves mesec marcij iskreno in zaupno svojega milosrčnega deželnega patrona. Praznujmo z vso le možno gorečnostjo njegov preljubeznivi svetek; lepšajmo prav spodobno njegove altarje, podobe, slike in kipe v cerkvi in zvunaj cerkveopravljajmo pobožno njemu na čast prelepo molitev, od sv. očeta papeža Leona XIII. z odpustki 7 let in 7 kvadragen obdarovano^ spolnjujmo zvesto njemu na čast postno postavo, prejmimo o velikonočnem času prav vredno sv. zakramente in vadimo se stanovitno v krščanskih čednostih kakor v živi veri, trdnem upanju, goreči ljubezni, v ponižnosti, pokorščini in pobožnosti, ki je za vse koristna, ker ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja. (I. Tim. 4, 8). Prosite ljubi Lavandoci! mnogo-veljavnega patrona sv. cerkve za najvišega pastirja in namestnika Kristusovega na zemlji, za papeža Leona XIII., da se jih Bog usmili ter jih v svoji milosti vodi po potu večnega življenja, da bodo z njegovo pomočjo, kar je njemu prijetno, želeli in z vso močjo storili. Prosite ga za mene, svojega škofa, da vsem z besedo in dejanjem k dobremu služim in s čredo, meni izročeno, večno življenje dosežem. Prosite pohlevno slavnega patrona Avstrije, da Bog, varih vseh kraljestev in posebno krščanskega cesarstva, našemu cesarju Francu Jožefu podeli svojo milost, da njegovo moč, s katero se sovražnik premaga, spoznajo in častijo, da, ki so po njegovi volji cesar postali, bodo tudi v njegovem varstvu vselej mogočni. J~ »Ko je stari očak Jakob videl, da se že bliža dan njegove smrti, poklical je svojega sina Jožefa«. (Gen. 47, 29). In to je storil pobožni patrijarh za to, da bi sebe in vse te svoje izročil Jožefovi skrbi in obrambi, da bi vmrl v njegovi pričujočnosti, da bi mu zatisnil on | pojemajoče ) oči. In zgodilo se je tako. Osiveli očak je mirno vmrl pod varstvom ljubljenega Jožefa. Kako pač srečna bode tudi naša smrtna ura, ako se bomo pod okriljem in zavetjem sv. Jožefa, tega izvoljenega pomočnika vmirajočih, ločili od tega sveta. Ker pa ne poznamo poslednjega tre-notka, ki bode odločil za vso našo večnost, ne nehajmo se dan na dan priporočati sv. Jožefu, da nam on izprosi milost vseh milosti : srečno smrtno uro. Če izvolimo in častimo sv. Jožefa, ki je vmrl v naročju Jezusovem in Marij nem, kot pomočnika v svoji zadnji uri, nam bode zaklical, ko bodemo umirali, kakor je zaklical egiptovski Jožef svojim bratom : Stopite k meni ... nikar se ne bojte in ne bodi vam bridko K vaši j sreči me je Bog poslal pred vami ... da zamorete živeti.« (Gen. 45, 4. 5. 7). Sicer pa bratje moji predragi in zaželeni, veselje moje in venec moj, takó stojte v Gospodu preljubi! . .^ Veselite se vedno v Gospodu, še enkrat pravim, veselite se. (Skromnost)vaša bodi znana vsem ljudem. Gospod je bi iz o. Nič ne skrbite, ampak v vsaki molitvi in v priporočanju z zahvaljevanjem naj bodo znane vaše prošnje pred Bogom. In mir božji, ki presega ves um. varuj vaša srca in misli vaše v Kristusu Jezusu. (Filip. 4, 1. 4—7). Amen. ------------- V Mariboru, na praznik zaroke device Marije s svetim Jožefom, dne 23. jan. 1892. t Mihael, knez in škof. 9* Postna postava xix leto 1892. S pogledom na razmere sedanjega časa podelim vam s privoljenjem svetega očeta, Rimskega papeža, vse tiste olajšave tretje cerkvene zapovedi, katere so Vam bile že pretekla leta podeljene. I. Postni dnevi, v katerih se sinete na dan le enkrat nasititi, so ti le: 1. Vsi dnevi štiridesetčlanskega posta, tudi zapovedani prazniki, izvun nedelj. 2. Vsaka sreda, vsak petek in vsaka sobota v kvatrih. 2. Vsaka sreda in vsak petek v adventu. Ta post je namesto nekdanjega posta ob biljah pred prazniki sv. apostolov. 4. Bilje ali) dnevi ì pred Duhovim (Binkoštmi), pred Petrovim 'in Pavlovim, pred vnebovzetjem deviške matere Marije, pred vsemi svetniki, pred brezmadežnim spočetjem Marije in pred Božičem. II Zavživanje mesenih jedi)je prepovedano : 1. Vsak petek celega leta. 2. Vsako kvaterno sredo in soboto. 3. Na pepelnico in v treh poslednjih dneh velikega tedna. 4. Ob vseh zgoraj naštetih biljah, to je pred Duhovim, Petrovim in Pavlovim, pred veliko Gospojnico, vsemi svetniki, brezmadežnim spočetjem Marije in pred Božičem. III Kar zadeva olajšavo, velja sledeča določba in sicer: 1. Za vso škofijo. Kadar se praznuje zapovedan praznik ob dnevu, ob katerem je mesojeja prepovedana, postavim ob petku, sme se vživati meso, pa ne da bi bila dolžnost, poprejšnji dan se zdržati mesa. 2. Za posamezne kraje. Kjer se ob petkih ali drugih takih dnevih, ob katerih je prepovedana mesojeja, vrši sejem in se zbira veliko ljudstva, dovoljeno je, na ta somovi dan vživati meso. 3. Za posamezne osebe. a) Mesene jedi smejo vse dni med letom, izvzemši pepelnico, tri zadnje dni velikega tedna in biljo pred Duhovim in Božičem, vživati delavci v rudokopih, rokodelci v tovarnah ali fabrikah, popotniki, kateri jedó v gostilnicah in krčmah ; pa tudi taki, ki n. pr. v mestih in trgih in podrugod navadno v gostilnico na hrano hodijo. b) Vse dni med letom, izvzet je le veliki petek, smejo mesene jedi zavživati kondukterji na železnicah in tudi vsi tisti, kateri potujejo z železnico in so prisiljeni po gostilnah na železniških postajah jemati hrano. Jednako pravico imajo boleniki v toplicah, na slatinah ali v drugih zdravil-stvenih zavodih s svojimi domačimi in strežniki vred. Toda ta polajšava ne velja za take osebe, katere hodijo le za kratek čas v toplice ali v take kraje razveseljevanja. c) Vse dni med letom smejo mesene jedi vživati taki reveži, kateri si vsled obilnega uboštva ne morejo v jedili izbirati in so prisiljeni jesti, karkoli se njim daruje. Ako pa dobijo postne jedi za milošnjo, ne smejo vživati nepostnih. Sploh pa smejo vse osebe, katere morajo služiti ali stanovati pri takih ljudeh, ki nikoli ne stavljajo postnih jedi na mizo, smejo, pravim, jemati mesene jedi, samo ne na veliki petek, če je le koliko mogoče. 4. Za vse postne dni med letom in tudi ves štiridesetdanski post z nedeljami vred je ostro prepovedano, pri enem in tistem obedu zavživati ribe in, mesene J jedi. To velja tudi za tiste, ki vled starosti, bolezni, težkega dela itd. niso dolžni, postiti se. 5. Pomniti je dobro, da morajo vsi tisti, ki vživajo meso ob polajšanih dneh, vsak takošen dan kakor tudi po vseh sobotah med letom pobožno moliti trikrat »Oče naš« in trikrat »Češčena si Marija« in Vero apostolsko v čast bridkega trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kjer je več ljudi pri mizi, opravlja se naj ta molitev glasno in vzajemno. Posebič še v Gospodu opominjam vse tiste, ki se bodo posluževali postne polajšave, da o postnih dneh tem obilnejše opravljajo dobra dela krščanskega usmiljenja, da radodarno delijo ubogim preostanke svoje mize ali pa to, kar sami sebi pritrgajo. Namesto masla sme se rabiti mesena začinba (ali špeh) ob vseh navadnih petkih med letom, izvzeti so le kvaterni petki in veliki petek. Bolnikom za nekoliko časa še bolj polajšati post, so pooblaščeni dušni pastirji in spovedniki. Kedor pa želi zmirom oproščen biti postne postave, mora se do mene obrniti s prošnjo, katero podpirajo polnoveljavni razlogi. Milost sv. Duha bodi pa z Vami, da bodete mogli v duhu ljubezni, pokorščine in zatajevanja samega sebe vestno spolnovati postno postavo. »Ki pa bodo spolnovali to pravilo, mir črez nje in usmiljenje božje». (Gal. 6, 16). V Mariboru, dne 23. januvarija 1892. 4- Mihael, knez in škof. Opomba. Ta pastirski list (vsaj njega 1. del) s postno postavo vred naj se v vsaki farni cerkvi na tretjo predpustno nedeljo (kvinkvagesimo) s prižnice bere vernemu ljudstvu. Med letom pa se mora še vsaki post posebič oznaniti poprejšnjo nedeljo. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.