Političen list za slovenski narod.
F* polti prejem»! valj»: Za celo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman velJA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I (Id., za en metec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) In ekipedicija, 8emeniške ulice št. 2,11., 28.
Naznanila (inseratil se «prejemajo in velji tristopna peti t-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ljt6. uri popoiudne.
Štev. 263.
V Ljubljani, v petek 15. novembra 1889.
Letnik: XTVII.
Okoličani!
Dne 17. t. m. stopite na volišče, da si izberete one može, ki naj Vas zastopajo bodoča tri leta v mestnem in deželnem zboru tržaškem.
Volitev je najvažnejši čin v političnem življenji vsakega državljana. O volitvah more vsakdo svobodno pokazati svoje mišljenje, prepričanje in svojo narodnost. Vaši nasprotniki se vsi neomejeno poslužujejo te pravice sebi v korist, Vam na škodo. Zato pričakujemo, da stopijo vsi oni, ki niso italijanske stranke, na dan volitve junaško na noge ter da neustrašeno glasujejo za može, katere Vam tu priporočamo.
Ne strahovanje, ne prilizovanje, ne grožnje, ne darovi od nasprotne stranke ne smejo nobenega od Vas premamiti, ne tako ohladiti, da bi samo doma ostal, ker glas, kateri imate določenega dne oddati, ne oddajate samo zase, ampak tudi za Vaše družine, katerih pravice ste dolžni braniti.
Kdor glasuje za nasprotnika, ali kdor v svoji zanikernosti sploh ne glasuje, izdaje s tem svoj narod; vsakemu pa bode odpuščeno, le izdajalcu nikdar!
Možje, katere Vam tu priporočamo so Vaše krvi, ki z Vami čutijo ter so pripravljeni vse žrtvovati, da Vam pribore Vaše pravice ter Vas obvarujejo propasti, katero Vara pripravlja nasprotna stranka.
Sveta dolžnost Vas kliče, da pridete vsi volit ter da glasujete složno brez izjeme za naše kandidate. Ti so :
Za I. okraj (Skedenj, sv. Marija Magdalena zgornja in zdolnja) gospod
dr. Andrej Sanzin,
adjunkt pri c. kr. sodniji v Trstu.
Za II. okraj (Rocol, Kadin, Lonjer) gospod Ivan Marija Kina pok. Antona,
posestnik.
Za III. okraj (Sv. Ivan, Verdela, Kolonja, Škorklja) gospod
Štefan Xadli.sehek,
geometer.
Za IV. okraj (Rojan, Barkovlje, Greta) gospod Ivau Martclanz pok. Antona,
posestnik.
Za V. okraj (Opčina, Trebič, Bane, Gropada, Padrič, Bazovica) gospod
Martin Crhergliieli pok. Mateja,
posestnik.
Za VI. okraj (Prosek, Kontovelj, Križ) gospod Ivan Uiabergoj,
državni poslanec.
Volilci! Pokažite torej, da še žive ponosni slovenski okoličani, da so še Slovenci gospodarji v okolici, katero bi si tujci radi prisvojili. Pokažite, da ste vredni sinovi nekdanjih okoličanov, ki so tako krepko branili svoj narod in svoje koristi na obalih Adrije, da je ves slovenski narod ponosno gledal na-nje.
Bodite s v oj i, b o d i te m ožj e ter volite složno, kakor Vam zapoveda narodna čast! Bodite složni in zavedni in zmaga bo Vaša !
V TRSTU, meseca novembra 1889.
Politično društvo „EDINOST".
Deželni zbor kranjski.
(Enajsta seja dne 12. novembra.)
Sejo prične deželni glavar dr. Poklukar ob V, 11. uri.
Došle so naslednje prošnje: Turjaška občina prosi podpore za cesto pri Krvavi peči in da bi se ta cesta od Studenca do bloške vsprejela med okrajne ceste. Občini turjaška in želimeljska prosite, da bi cestni odbor ljubljanske okolice potrdil novo cesto pod Pijavško gorico, ki naj bi se vsprejela med okrajne ceste. Vipavske občine prosijo za preskrbitev bakrenega vitrijola po tovarniški ceni, revnejšim posestnikom pa brezplačno. Občina Turjak in Mlaka-Lužarje prosi, da se cesta Knaj-Karlovec uvrsti med okrajne ceste. Županstvo na Dobrovi prosi, da dež. odbor vpliva pri c. kr. okr. glavarstvu, da se odstrani velika škoda poplavljenja po Gradašici vsled zatvornic. Občina Struge prosi podpore ali znižanja davkov.
V	imenu finančnega odseka poroča dr. V o š nj a k o prošnji J. Lapajneta glede podpore za zemljepisni atlas in prirodopis ter nasvetuje: 1. Prošnja se odkloni. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zastran slovenskih učnih knjig, katerih bi še trebalo za ljudske in srednje šole, v sporazumljenji s c. kr. deželnim šolskim svetom poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji ter stavi primerne predloge. (Obvelja.)
V	imenu finančnega odseka poroča poslanec Hribar o ponudbi Pesjakovi gledtš Koritkove zbirke slovenskih noš. Ona zahteva za zbirko 570 gld. Ponudba se odstopi deželnemu odboru z naročilom, naj jo kupi, ako jo dobi za primernejšo ceno.
Dalje poroča v imenu finančnega odseka poslanec Hribar o § 5. letnega poročila štev. G. „Glavna bilanca ljubljanskega loterijskega posojila."
Glavna bilanca kaže v „dati" in „imeti" svoto 1,775.317 gld. 20 kr. V primeri z lansko enakošno svoto se je splošno stanje zmanjšalo za blizo 200.000 gld., kar je deloma pripisovati manjšemu številu obligacij, deloma pa ugodnejšemu kurzu.
LiSTEK.
Pripovedke za narod.
Spisal Lev Tolstoj, prevel M. V.
Dva starca.
IX.
Efira je legel spat in prišla mu je skušnjava. — Denarja tujcu ni nihče izmakuil, misli si, on ga uiti imel ni. Nikjer ni nič plačal. Meni je velel plačati, a sam nikjer ni plačal, še od mene je vzel rubelj na posodo.
Pomišljevaje tako, začel je Efim karati sebe samega. — Ako človeka sodim, de, grešim jaz. Ne bom mislil. Jedva nekoliko pozabi, pa začne zopet misliti, kako je tujec za denar premeten in kako je neresnico govoril, ko je rekel, da mu je denar ukraden. — On denarja imel ni, misli si. Sam izgovor.
Na jutro sta vstala in šla k velikej maši v samo cerkev Vzkresenja — k grobu Gospodovemu. Tujec se niti ne gane od Klima, skupaj gresta.
Prideta k cerkvi. Naroda — tujcev — božje-potuikov, ruskih in vseh narodov, Grkov, Armencev, Turkov, Sircev, silna množica. Prišel je Efim z narodom v Sveta vrata, prošel mimo turške straže k temu mestu, kjer je bil Odrešenik s križa snet in
pomaziljen in kjer gori devet velikih svečnikov. Efim je postavil tam svečico. Potem je vodil tujec Efima na desno, po stopnjicah na Golgato, na ono mesto, kjer je stal križ; tam je Efim pomolil. Potem so pokazali Elimu odprtino, kjer se je zemlja ugrez-nila v podzemlje; potem so pokazali mesto, kjer so z žeblji pribijali Kristu roki iu nogi na križ; potem so pokazali grob Adama, kjer je kri Kristova lila na njegove kosti. Potem sta prišla h kamenu, kjer je sedel Krist, ko so mu nadevali trnov venec, potem k stebru, h kateremu so privezali Krista, ko so ga bili. Nadalje je videl Efitn kamen z dvema malima udrtinama za nogi Kristovi. Hoteli so še marsikaj pokazati, a navrelo se je bilo naroda: vsi so hiteli k peščeri groba Gospodovega. Efim je šel z narodom k peščeri.
Hotel se je tujca izuebiti, v mislih si misli, čemu se ne gane tujec od njega; šel je ž njim i k maši k grobu Gospodovemu. Hotela sta stopiti bliže, a ni se jima posrečilo. Narod se je nagnetel tako, da ne moreta prodreti ni naprej ni nazaj. Efim stoji, gleda naprej, moli, ne moli, pazi, če mu kdo ne tiplje mošnje. Misli dvoje: prvo, misli — vara ga i tujec; drugo, misli, če ga ni prevaril, ako je res okraden, da bi i njega ne okradli.
X.
Stoji tako Eli m, moli in gleda pred-se, v kapelico, kjer jo grob in kjer nad njim gori 37 sve-tilnic. Efitn stoji, gleda čez glave, iu glej, kako čudo !
Pod samimi svetilnicami, prvi izmej vseh, vidi, stoji starček v priprostem kaftanu, blešči se mu pleša po vsej glavi kakor Eliseju Bodrovu. — Podoben je Eliseju, misli si. Pa ta ne more biti on. On ni mogel dospeti pred menoj. Naša ladija je odplula pred tednom. On me ni mogel prehiteti. A na našej ladiji ga ni bilo. Videl sem vse božjepotnike.
Ko je Efim tako premišljeval, začel je starček moliti, priklonil se je trikrat — jedenkrat naprej Bogu, a potem svetu na obe strani. In ko je starček nagnil glavo na desno stran, spoznal ga je Efim. On, Bodrovje: brada je črnikasta, kodrava, na krajih posivela, obrvi, oči, nos, obličje je — njegovo. On sam je — Elisej Bodrov.
Efim se je razveselil, da je našel tovariša, začudil se je, kako to, da je on dospel pred njim.
Ej Bodrov, misli si, me je kodi prehitel, vidno se je sešel s kakim človekom, ki ga je odpeljal. Pri izhodu ga najdem, potem pa se ne zmenim več za svojega sopotovalca in začnem hoditi ž njim, ou tudi mene provede naprej.
Iu Efim gleda, da bi mu Elisej ne izginil. Maša je minila, narod se je zamajal, šli so poljubljat, zagnetli so se, natisnili v Efimovo stran. Zopet se ga je polastil strah, da bi mu kdo listnice ne izmaknil. Efim je pritisnil z roko listnico ter se začel prerivati, da bi se proril na prostor. Predrenjal so je na prostor, hodil, hodil, iskal, iskal Eliseja, tako je prišel tudi iz cerkve, nista se sešla. Po maši napotil se je Efim na podvore Eliseja iskat, hodil je
Račun izgube in dobička iznaša nepremenjeno 83.231 gld. 40 kr., pri računu specijalne rezerve se je pa moral odpisat} »nesek 4117 gld. 8 kr., ker je pri prodaji carske papirne (rente s 400.000 gld. bilo 11.282 gld. 26 kr. izgube, med tem ko je dobička sploh bilo 7165 gld. 18 kr. Ta v račun» anuitet všteti dobiček je v primeri z o^im 1. 1877. ugodnejši za 3033 gld. 12 kr., ter kaže omenjeni račun anuitet skupaj z 72.838 gld. 65 kr. v primeri s posojjlom z 1,471.875 gld., da g« i>hre«tW 2 4'9°/0 ali skoraj s 5%.
Stanje obligacij iznaša koncem leta 1888: Papirna renta 660.000 gld. in 4°/0 renta v zlatu 160.000 gld., skupaj 820.000 gld. imenske vrednosti, kurzna diferencija le 22.264 gld. v primeri z lanskim letom ugodnejši za 114.267 gld. Obligacije so bile deponirane pri nižeavstrijski ekskomptni družbi, znesek 76.000 gld. pa pri c. kr. deželni plačiluici kot kavcija.
Predloženi skupni inventar mestne imovine se je tudi pregledal ter je iz njega razvideti vrednost klavnice, kakor tudi glavnica, investovana v vojašnici, ne glede na to, da so bile dotične svote že vraču-njene v glavni bilanci.
Predloženi proračun posojilnega zaklada za 1. 1889 kaže potrebščine s 75.721 gld. 91 kr., pokritja z 80.418 gld. 32V2 kr., torej presežka z 4696 gld. 41'/i kr.
Pokritje je za toliko premalo proračunjeno, ker je dohodek od vojašnice le z 21.700 gld. očividno premajhen in se vsled tega odločno lahko pričakuje, da bode faktičnega presežka blizo 8000 gld.
Deželni odbor se mora tedaj izjaviti, da ga je predloženi računski sklep za 1. 1888. ter proračun za I. 1889. popolnoma zadovolil in da je skupen i vspeh gospodarjenja z mestnim posojilnim zakladom j jako povoljen.
Poročevalec nasvetuje, naj se to vzame na ;
I
znanje.	j
Poslanec Luckmann je zadovoljen, da se je stanje loterijskega posojila ljubljanskega zboljšalo. Dalje govornik izraža željo, naj mesto preveč denarja ne jemlje na posodo; veseli ga tudi, da seje zguba vsled padanja kurzov jako zmanjšala.
Poslanec Hribar mu obširno odgovarja. Ko-nečno je bila bilanca enoglasno odobrena.
Poslanec Kavčič poroča v imenu upravnega olseka o prošnji občine Jablaniea, da bi se cesta, katera veže okrajno z državno cesto pri Vrbovem in Spod. Zemonu, uvrstila med okrajne ceste, ter nasvetuje, naj se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da potrebno poizve in v prihodnjem zasedanji o tem poroča.
Poslanec dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora glede dovoljenja priklad za okrajne ceste ter nasvetuje: l.a) Okrajnemu cestnemu odboru ložkemu se dovoli, da sme v pokritje za leto 1890. v proračunu izkazane potrebščine za cestne namene
povsodi, nikjer ga ni našel. Ta večer tudi sopoto-\alca ni bilo. Izginil je in ni plačal rublja.
Drugi dan je šel Efim zopet k grobu Gospodovemu z nekim tambovskim starčkom, — vozil se je ž njim na ladiji. Hotel se je predrenjati naprej, a zopet so ga odrinili, stal je torej pri stebru in molil.
Pogleda naprej — zopet stoji Elisej pod svetil-nicami, pri samem grobu Gospodovem, na prednjem mestu. Razpel je roki, kakor svetnik in pleša se mu sveti po vsej glavi. — No, misli Efim, sedaj ga pa ne izpustim. Začel se je prodirati naprej. Predrenjal se je — Eliseja ni. Po vsej priliki je odšel.
Tudi tretji dan je šel Efim k maši, zopet pazi: na samem svetem mestu stoji Elisej, dobro ga vidi. V.spel je roki in gleda kvišku, gotovo vidi nekaj nad seboj. In njegova pleša se sveti po vsej glavi. Nu, misli Efim, sedaj ga pa ne izpustim, stopim pred vhod. Tam se ne zgrešiva. Efim je šel iz cerkve, stal, stal, ves narod je prošel — ni Eliseja.
Šest tednov bival je Efim v Jeruzalemu in je bil povsodi: v Betlehemu, v Betaniji, pri Jordanu, pritisnil je pri grobu Gospodovem pečat na novo srajco, da bi ga pokopali v njej, natočil je vode iz Jordana v steklenico, vzel je v svetem mestu prsti, sveč, potrosil ves denar, razven kolikor ga je trebal, da bi prišel domov, ter se napotil naposled proti domu.
Prišedši do Jafe sedel je na ladijo, priplul v Odeso ter od tam krenil peš domov. (Dalje sledi.)
pobirati v tamošnjem cestnem okraji za leto sklenjeno 25% priklado na vse nepo-srednje davke z izvanredoo doklado vred; h) deželnemu odbora se naroča, da ukrene kar treba zaradi predpisa in pobiranja dovoljene priklade.
2. Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, ki potrebščine okrajni^ cest leta 189Q. ne bi »ogli pqkriti z 20u/o priklado na vse neppsrednje davke z izvanredno doklado vred, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega proračuna dovoli za 1. 1890. 20°/o presegajoče priklade v postavnih mejah ter ukrene kar treba zaradi predpisa in pobiranja teh priklad. — Obvelja.
Poslanec Murnik poroča v imenu upravnega odseka o prošnji občine Cerknica, da bi se ustanovil poseben sodni in davčni okraj z uradnim sedežem v Cerknici, ter nasvetuje, da se ta prošnja z ozirom na razloge priporoča ministerstvu.
Poslanec Povše poroča o prošnji županstva na Raki za reguliranje Krke. Ta prošnja je že rešena po sklepu deželnega zbora dne 31. oktobra t. 1., po katerem se naroča deželnemu odboru, da pospešuje zadevo vravnave Krke.
Dalje poroča poslanec Povše v imenu upravnega odseka o prošnji županstva ua Raki za napravo mostu v Meršečjivasi čez Krko. Tu je že bil most, a ga je pred več leti razrušil led. Vsakoletne povodnji na več krajih preplavljajo cesto od Škoci-cijana na Rako, in bližnje vasi imajo mnogo škode, ne glede na to, da je tudi drugi promet ustavljen. Zato nasvetuje, da se prožuja izroči deželnemu odboru v preiskavanje in potrebno ukrenitev.
Poslanec Povše poroča v imenu upravnega odseka o prošnji občine Raka za brezplačno dobivanje požlahtnjenih trt iz državne trtnice v Kostanjevici ter nasvetuje, naj se ta prošnja priporoči vis. vladi, da jo usliši.
Poslanec Povše poroča o prošnji občine Am-brus, da bi se po strokovnjaku preiskavalo, ali bi se mogla voda iz Krke tje napeljati. Poročevalec uprav-| nega odseka obširno utemeljuje prošnjo, opisuje raz-; mere Suhe Krajine iu nasvetuje: Deželnemu odboru j se naroča, da strokovnjak preišče tamošnje kraje in j deželni odbor o tem poroča v prihodnjem zasedanji i s primernimi nasveti. Predlog je bil soglasno sprejet. Poslanec Povše konečno poroča o prošnji županstva ua Raki za posredovanje, da bi se ne kaznovali vinogradniki, ki so samovlastno točili vino, ter nasvetuje, naj deželui odbor to stvar primerno reši, ker deželni zbor za to ni kompetenten. Oglasi se poslanec Pfefer, rekoč: Oglašam se k besedi, da pojasnim žalostni položaj današnjih prositeljav, ki so se sicer deloma i pregrešili, pa ravnali pnd pritiskom neizogibne sile, ! tako da so vsega ozira vredni.
Znano je slavni zbornici, da so strašno razsajale osepnice po Dolenjskem — samo v krškem j okraji je ta grozna bolezen čez 1000 ljudi pomorila, j Znano je tudi, da so vsled te nalezljive bolezni bili i prepovedani vsi sejmi do početka letošnjega majnika, i kontumacirane cele vasi, ustavljen ves promet, tako | da si nobeden kupec ui upal v okužene kraje.
Posestniki in gospodarji čuteč težavni položaj, j da svojega blaga (živnine in glavnega pridelka vina) spečati, tedaj tudi davkov odrajtati ne morejo, vložili so prve dni preteklega majnika pri okrajni oblasti krški prošnjo za davkarski moratorium.
Prihajal je junij, ž njim poletui čas, ž njim tudi huda vročina, vsled katere je pričelo vino v lesenih hramih se gibati in kaliti; gosposka je pritiskala za davke, košnja je bila pred durmi, ljudje brez k r aj c a r j a, br e z ž i v ež a, brez soli, brez špeha itd. — vinskega kupca od nobene strani.
V tem obupnem stanu, kateri treba videti in opazovati, kakor sem jaz dan na dan priliko imel, nastopili so ti reveži prvotno obliko prometa, zamenjavali blago za blago, blago za delo.
Dajali so — da si preskrbijo to, kar človek neobhodno potrebuje, da more živeti — edino kar so imeli v svojem premoženju, to je vino za moko, žito itd. in tudi za najeto delo pri košnji, pri vinogradih, pri polju; to po mojem mnenji nikakor ui pregreha zoper užituinsko postavo, ker taka dejanja vrše se dan na dan pri kmečkem gospodarstvu in se — vsaj jaz znam — dosedaj niso kaznovala.
Sedaj pa pride mož z rudečo kapo (veselost), davek treba plačati, denarja pa ni.
F tej bSdi po grozni bolezni, po hudem pomanjkanju. do skrajnega obupanj* prihrani, od vsega sveta pozabljeni dolenjski trpin qi znal drugače si pomagati, kakor daje —8e je bilo v hramu 10—15 veder že kalnega vina — prodal od tega vina k večjemu 2 vedra na drobce po 10 kr. liter, ter dotično skupilo vestno nesel v davkarijo.
Gotovo je cela slavna zbornica z menoj vred prepričana, da bi bil ta siromak ta dva vedra vina rajši prodal po celem vedru, kakor po posameznih litrih; ali žalibog to ni bilo mogoče, ker z ozirom na bedo našega dolenjskega ljudstva — kakor sem jo narisal v kratkih potezah — mi vsakdo lahko veruje, da po onem groznem času ni bilo človeka v tistem kraju, da bi bil zmogel denar za en veder vina. Vse vino, kar ga je še potem bilo v hramih, se je skazilo.
Gotovo ne bi bili prišli ljudje v neljubo dotiko z dacarji in gotovo ne bi bila preiskovala žandar-merija hramov — kar je od strani žandarmerije bilo popolnoma protipostavno — ko bi bila okrajna oblast posluževaje se postavne pravice v slučajih elementarnih nezgod ekscintirala prizadete davkoplačevalce iz davkarske eksekueije. Žalibog, to se ni zgodilo — in reveži bi se imeli kaznovati zavoljo dejanja, ki so ga storili v skrajni sili brez vsakega namena, da bi koga oškodovali; če bi tako dejanje spadalo pod splošni kazenski zakonik, bili bi po mojem mnenji dotični ljudje oproščeni vsake krivde
—	žalibog, ne velja ta zakon za fiskus in pregrehe zoper njega.
Revež v svoji budi obrača se do usmiljenega srca svojega srečnejšega, morebiti z velikim bogastvom obdarovanega bližnjega ; Kranjska kot dežela sicer nima srca, ali prepričan sem, da bi dežela — če bi bila zakupnik užitninskega davka — vrgla dotične ovadbe v koš.
Ker se pa to ui zgodilo od strani zakupnikov, prosim in priporočam, da bi se to zgodilo od strani tiste oblast, katera ima sedaj v roki osodo teh re-vežev in rešitev vprašanja njih gospodarskega bitja ali nebitja.
Ravnokar smo čuli besede gospoda poročevalca in dotični predlog, da deželni zbor ni kompetenten v tej zadevi — s tako rešitvijo pač ui pomagano prositeljem in prepričan sem, da bi upravni odsek
—	če bi bil bolje poučen v tej stvari — gotovo stavil drugačen nasvet. Ker pa želim in z menoj vred gotovo cela zbornica, da bi se pomagalo tem revežem, stavim predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja županstva na Raki izroči se deželnemu odboru z naročilom, da jo odstopi visoki c. kr. deželni vladi, katera je naprošena, da posreduje za današnje prosilce in doseže njihovo pomiloščenje.
Ta predlog je bil sprejet in s tem seja končana.
Šolska debata
v deželnem zboru dne 5. novembra.
(Dalje.)
Poslauec K1 u n :
„Slavni zbor!
Obširna razprava, ki se je o normalno-šolskem zakladu vršila, priča, da se vsi zastopniki jako zanimajo za napredek našega šolstva, za napredek naroda slovenskega, ki je s šolstvom v tesni zvezi. Novega pač nismo ničesar slišali. Bila je stara pesem, ki se je že tolikokrat razlegala po tej visoki dvorani. Tudi to ni novo, kar smo slišali iz ust gospoda dr. SchalTerja, da nam dajejo koncesije. Želel bi bil, da bi nam bil gospod doktor naštel koncesije, ki smo jih od vlade že dobili. (Poslanec dr. Schaffer kliče: Das niichste mal.)
Mi tirjamo od nje le pravico; kdor pa pravico išče in jo le deloma doseže, se mu pač ne more očitati, da dobiva koncesije. Zato bi bilo naštevanje teh koncesij za gospoda govornika menda ravno tako težavno, kakor dokaz trditve, da bi bih le Nemci olikani, vsi drugi narodi pa od olike izključeni.
Dr. Schaffer predlaga, naj se resoluciji poslancev Stegnarja in Žitnika izročite posebnemu odseku. Zamogle bi se prav lahko izročiti tudi upravnemu ali finančnemu odseku, zato prepuščam razsodbo o tem slavnemu zboru. Kar se pa tiče statistike, katero nam je on podajal o vedno rastočem številu učencev na „schulvereinovih" šolah, ta prikazen ne prihaja odtod, ker bi se množilo nemško prebivalstvo v Ljubljani, ampak odtod, da
otroke v tej šoli kolikor mogoče podpirajo, da bi le čedalje več slovenskih otrok tja zvabili in Da ta način povikšali število Nemcev v Ljubljani. (Klici: Tako je!)
Gledd druzega, kar so gospodje predgovorniki govorili, omenjam, da se v načelih vsi strinjamo; vsi smo se načeloma že poganjali za tako vravnavo naše preparandije, kakor jo želi gosp. Žitnik, in za tako vredbo realke, kakoršno priporoča gosp. Steg-nar, ravno tako za vrejenje neobligatnega pouka v nemščini, katero je razpravljal g. Hribar.
Gosp. Hribar je obširno razpravljal razloge, kateri mu ne dopuščajo glasovati za onih 600 gld., katere postavljamo že več let sum v proračun nor-malno-šolskega zaklada. Naj mi bode dovoljeno, da tudi jaz ob kratkem razložim razloge, kateri mene in moje tovariše pripravljajo, da ziinje glasujemo.
Bili so časi, ko se naše slovensko ljudstvo ni zavedalo svoje narodnosti, ko se je po vseh uradih in v javnem življenji šopirila le nemščina, ko je le oni kaj veljal in dosegel, ki je nemški znal. To, gospoda moja, je bila za marsikoga velika skušnjava, zato je bila tedaj v resnici velika nevarnost za ponemčevanje našega naroda. Ali skušnja uči, da so sicer posamezni zapadali nemškemu molohu, jedro našega ljudstva pa je ostalo zvesto svoji slovenski narodnosti in trebalo je le malega izpodbudka, da se je prebudil narodni duh in na dan stopil z vso mladeniško gorečnostjo. Ako nas in našega naroda takrat niso mogli ponemčiti, ko so bile vse šole zgolj nemške, vsi uradi nemški, in je vse vabilo k nemštvu, koliko manj jim bode to mogoče še le sedaj, ko se je slovenski duh tako mogočno prebudil in se svoje narodnosti zaveda — gospoda po mestih in priprosti kmetič v najbornejši leseni koči.
Zdaj nam torej več ni treba iskati strahov in duhov, ki so prej po naši deželi strašili pri lepem dnevu, zdaj moramo pred vsem pred očmi imeti praktično stran.
Po dolgem in vstrajiiem boju smo dosegli, da se po slovanskih deželah, če tudi ne še povsod in izključno, nastavljajo uradniki in učitelji, ki so do-tičnega deželnega jezika zmožni; to je prav in pravično. Ali Nemci drugače sodijo; oni se spominjajo tistih časov, ko so bile vse vsaj boljše službe njim prihranjene, brez ozira na to, so li dotičnega slovanskega — pri nas slovenskega — jezika zmožni, ali ne. Zato se zdaj močno hudujejo in pritožujejo o tem, češ, da jim je s tem prikrajšana pravica do teh služb, ki so jih smatrali takorekoč kot svojo postavno dedščino. Po pravici jim odgovarjamo, da so tega sami krivi, ker se iz zgolj zagrizenosti in sovraštva do slovanskih jezikov teh nočejo učiti, ker jim torej primanjkuje bistvena lastnost za opravljanje teh služb. Toda nikar ne pozabimo, gospoda moja, da se tudi mnogo naših slovenskih rojakov nahaja v visokih in odličnih službah, v katerih našemu narodu delajo čast in veselje, in v katerih nam s svojim vplivom močno koristijo.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. novembra. J&otrasife cHežeie.
Cesar je pred svojim potovanjem v Berolin obiskal grofa Andriissija, očeta nemško-avstrijske zveze, isto je storil pa tudi sedaj pred svojim sestankom z nemškim cesarjem v Iuomostu. Z mnogih strani se zatrjuje, da se važni dogodki na Balkanu pripravljajo.
Neka brnska brzojavka „N. F. P." radostno naglasa, da je bil grof Taaffe pri znanem razdeljevanji nemških redov demonstrativno prezrt in da se je isto pripetilo tudi minole dni, ko je grof llerbert Bismarck potoval skozi Budimpešto in Duuaj. Sin nemškega državnega kanclerja je najprijazueje občeval s Tiszo, pri Taaffeju pa baje uiti vizitnioe ni pustil, tako da se mora prav za prav celo potovanje grofa Bismarcka smatrati za nameravano izjavo, „kako malo so s Taaffejem zadovoljni v — Friedrichsruhe". Koliko je resnice na tem, ne moremo soditi, toda rudečica sramote in jeze mora vsakega zvestega Avstrijana obli ti, ko čujo z veliko zadovoljnostjo in nesramnostjo kričati avstrijsko (?) židovsko časopisje, da „uemški Jupiter" ni zadovoljen s cislitvansko vlado. Ljudski zastopniki si bodo že v državnem zboru najprijazueje izprosili pojasnila, ali smo se vsled avstrijsko-nemške zveze v resnici že ponižali do pruske proviucije?
Kako zaslombo ima naša monarhistična Avstrija na onih liberalnih možeh, katere zastopa „N.F. P.", kaže članek tega lista o otvorjenju francoske zbor-
nice: „Nobeden duhovnik ne daje blagoslova, nobena maša se ne daruje, nobeden prestolni govor se ne čita, kadar se najmogočnejši parlament snide v bourbonski palači." Zakaj neki izraža dunajska Židinja svoje občudovanje, da ni duhovniškega blagoslova, prestolnega govora, in zakaj baš s to okoliščino v zvezi imenuje francosko zbornico najmogočnejšo? Čudimo se le drzovitosti, da si upajo ti krivonosci sedaj že kazati svoje pravo obličje brez — krinke.
Tržaške volitve. V tretji volilni skupini je zmagala, kakor že poročano, italijanska stranka. Konservativci niso volili. Prodrli so kandidatje društva „Progresso": Mauroner, Vianello, Turrek, Riedmiller, Wieseiberger, Cambon, Consolo, Ritter, Mazzoraua, Hermet, Rascovich, Janowitz.
Vnanje države.
Vest, da je princ Peter Karagjorgjevič poslal prošnjo srbski skupščini glede poviatka njegove družine v Srbijo, ni se obistinila. — „Politik" objavlja nastopno brzojavko iz Belegagrada: Razven letne dvorovine v znesku 300.000 frankov tirja Milan poplačanje njegovih dolgov (dveh milijonov) in 120.000 frankov letne dvorovine za njegovo soprogo (katero?).
Vsled zahtevanja bolgarske vlade je srbska vlada dovolila, da se zopet prično obravnave o trgovinski pogodbi, in sicer se bodo pogajanja vršila v Sofiji, slučajua pogodba pa se bo v Belemgradu podpisala.
Mej predlogami, s katerimi se bo bavilo bolgarsko sobranje, je tudi nova vojaška postava. Po njej bo orožna dolžnost namesto s štiridesetim, prenehala s petinštiridesetim letom. Vojua se bo delila v stalno armado in domobranstvo prve in druge napovedi. Mirovna moč vojne je določena na eden odstotek prebivalstva.
Znani predlog nemškega centrumskega kluba, da se duhovniki oproste vojaščine, ima jako opravičeno nado, da bo prodrl. Škofovski uradni list hildesheimski namreč poroča, da se kaže vlada v tem oziru jako prijazno. Več kapelanov, ki so bili poklicani k vajam, bilo je vsled prošenj do cesarja ali višjih vojaških oblastnij takoj odpuščenih.
Francoski desničarji so v polni seji sklenili, da bodo mirno počakali, kako bodete proti njim postopali vlada in večina; po tem bodo še le spoznali, na katero pot morajo kreniti. — Mnogo listov pripisuje pariškim cestnim izjavam večji pomen, nego bi se to moglo soditi na prvi pogled. Okoliščina, da je redarstvo zgrabilo do dvesto osob, čeravno so boulangistiški listi odsvetovali od vsake izjave, kaže najmanj to. da se tla pod novo zbornico majejo istotako, kakor pod staro. Boulangizem raste posebno v pariških predmestjih; republikanska večina se v skrajnem slučaji nikakor ne bi mogla naslanjati na cestno popularnost. Govori se tudi, da namerava minister Constans zoper Deroulede-a in tovariše zaradi teh dogodkov pričeti novo državno pravdo. S tem bo pa menda le olje v ogenj vlival.
Iz Tangra se javlja o novem maroško-italijanskem dogodku. Nezuani lopovi so vlomili v hišo tamošnjega italijanskega zastopnika ter ga ranili iu okradli. Italija tirja od maroške vlade popolno zadoščenje, inače naj pričakuje jako neljube posledice. „Figaro" celö pripoveduje, da je v Tanger odplul italijansk križar z dvema torpedovkama.
Minolo soboto se je |v Baltimore-u vršila stoletna slavnost prve katoliške škofije v Združenih državah. Kardinal Gibbons je v svojem govoru naglašal, da se je število katoličanov, katerih je bilo takrat 40.000, pomnožilo na 10 milijouov. Papež Leon XIII. je napominanemu nadškofu poslal pismo, v katerem mu čestita, poudarjajoč, da je poslal posebno zastopstvo k tej slovesnosti kot znak posebne naklonjenosti.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, 10. novembra. Za dr. Edv. Gregrom oglasil se je še v 7. dan t. m. zoper mladočeško adreso — kakor sem poročal v zadnjem svojem dopisu — mladostni poslanec knez Karol Schwarzenberg ter povsem osvedočil svojo izborno govorniško nadarjenost. Njegova češčina je gladka in plemenita, oblika nežna, premene njegove so polne vtisa in razlogi umevni. Govor njegov je razvnel vso zbornico in vsi so ga strme poslušali. Čutilo se je, da tix stopa v politiško popredje državnik in politik in neobičajno srečen govornik. Jasno je osvetil vzroke, zakaj se pač danes ne more ukrepati o tej adresi, in možato so padali njegovi razlogi, rekoč: Česar ni moči zlomiti naglo, ne sme se radi tega pustiti iz vida, temveč treba se za to truditi neumornim naporom in vstrajuim delovanjem.
Drugi dau adresnega razpravljanja, t. j. v petek, oglasili so se trije govorniki za predlog in trije zoper predlog adresnega odbora. Zoper predlog ali odklonitev adrese stopili so na parlamentarno to-riščo Mladočehi: Špindler, Horiik in dr. Dvohik, za odborov predlog Staročehi: Eman. Tonner, knez Wi n d i s chg riitz , Mattuš in Bnif. Poslanec Tonner, stari iu osvedočeni bojevnik za narodna
prav», je srečno posegel v razpravo z iskrenim govorom, v kojem je utemeljeval, da je odločilno za politiko to, kar je narodu v prospeh. Splošna napetost je pa zavladala, ko se oglasi k besedi poslanec knez Windischgrfttz, čegar razlogi sve-dočijo o visokem razgledu državnika. Knez je govoril nemški. Hladna, toda tem stvarnejša in bistvena, prepričevalna njegova kritika Gregrove adrese pokazala je v polni luči hibe in nedostatke njene; pokazala je zlasti, da tak koncept ne pristoja tako važnemu in dostojnemu namenu, kakor je izjava narodnega zastopuištva do kralja. Mirno, toda vidnim vtisom je dokazal govornik, da možje, ki tako ne-odlično govore o adresi do vladarja, kakor je to učinil prej ta dan g, dr. Edv. Gregr, da so ti možje povsem nesposobni za tako važno akcijo in da bi ž njimi ne podpisali adrese nikoli ni govornik, ni politični prijatelji njegovi. Pri poslednjih besedah nastala je soparna tišina v mladočeških vrstah.
Govornik zoper odborov predlog, g. dr. D vofak, ki se je za njim oglasil k besedi, je poudarjal, da se njegova stranka ne sme smatrati za eno in isto z „Nčir. Listy". Možno, da je to njegovo osebno mnenje, toda postopanje mladočeškega kluba, h ko-jemu on spada, baš nasprotno izjavlja. Splošno pozornost in živo zanimanje vzbujal je govor poslednjega govornika, Riegrovega zeta, g. dr. Brd,fa. Njegov skeleči dovtip, ostra satira in umestna ironija, naklonili so mu takoj v početku burno ustav-, ljanje in vriše od strani Grčgrovcev, zato je pa žel od večine zbornične gromovito ploskanje in odobravanje^_ (Konec sledi.)
Dnevne novice.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes dvanajsto . sejo. Obširna debata je bila pri točki glede vravnave učiteljskih plač. Govorili so v splošnji razpravi poslanci Hribar, Šuklje, Povše. dr. Schaffer in poročevalec Klun. Po daljši nadrobni razpravi je deželni zbor vsprejel načrt zakona z nekaterimi premembami in resolucijo poslanca Šukljeja, da se pri razvrstitvi učiteljskih služeb kolikor moči ozira na drugo in tretjo učiteljsko službo na čvetororaz-rednicah.
(Mil. kuezoškof labodski dr. Mihael Napotnik)
se je pripeljal dne 13. t. m. z brzovlakom iz Gradca v Maribor. V Gradci sta ga pozdravila veleč. gg. stolni dekan J. Orožen in stolni korar L. IIrg. V Spielfeldu, na slovenski meji iu na meji labodske školije nagovoril ga je č. g. J. Fleck, dekan iz Jare-nine v imenu duhovščine in velike množice vernega ljudstva. Isti srčni pozdrav je bil v Št. Ilji in na Pesnici. V M a r i b o r u na kolodvoru je knezoškofa pozdravil kap. vikar rasgr. Košar, predstavil gosp. c. kr. okr. glavarja barona Heina in župana mariborskega gosp. Nagy-ja, ta dva pa gg. uradnike in šolske ravnatelje. Na stolnem trgu je knezoškofa pričakovala duhovščina iz mesta in škofije, bogo-slovci, učenci in mnogo ljudstva. V stolui cerkvi je bil potem blagoslov s presv. R. Telesom. V škofijskem poslopji je knezoškofa pozdravila 6letna deklica v lepi besedi in poklonila vladiki v imenu mladine krasen šopek. Prijaznost mil. g. knezoškofa je povsod vzbujala veliko veselje.
(Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega sveta v soboto 16. dan novembra letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani (II. nadstropje). 1. Naznanila predsedstva. — 2. Finančnega odseka poročilo a) o mestne občine donesku k gradnji deželne domobranske vojašnice: b) o poslednjem skontrovanji mestne bla-gajnice; c) o prošnji podpornega društva pravnikov na dunajskem vseučilišči za podporo; č) o ljubljanskih lekarnarjev prošnji, da se užitnine in mestnih pri-klad oprosti špirit, porabljen za zdravila; d) o ponudbi, da bi mestna občina kupila hišo štev. 15 v Kravji dolini. — 3. Stavbinskega odseka poročilo o določitvi stavbinskih črt deželni domobranski vojašnici. — 4. Šolskega odseka poročilo a) o dotacij-skih računih mestnih ljudskih šol; b) o oddaji službe otroške vrtariee pri II. mestnem šolskem vrtu.
(Ogenj.) Včeraj popoludne ob 4. uri je posestniku Jos. Fabijann, bratu tukajšnjega čast. g. o. Benjamina, v Trebčivasi pri Zužemperku pogorela hiša z gospodarskimi poslopji iu krmo. Posestnik je bil tedaj s posli v gozdu. Zažgali so nekda zopet otroci z žveplenkami. Škoda je velika, pogorelec pa je bil zavarovan le za 400 gld.
(Iz tiskarskih krogov.) Iz Berolina nam dohaja vest, da je v 7. dan t. m. oudi umrl v tukajšnjih tiskarskih in družbiuskih krogih dobro poznati in nadarjeni stavec g. Karol Simon čič, rojen
Ljubljančan, v 85. letu dt>be svoje za črevesnim ka-tarom. Posloval je ondi že 10 let za stavca pri listu „NationflJ-Zeituog". Pokojnik je bil oženjeu in zapustil troje otrok. Simončič je le malo imel postanka doma, vedno ga je njegova nrav gnala po svetu tuje običaje in dežele poznavati, in tako je prehodil v pravem pomenu besede Italijo, Francosko, Švico, vso Nemčijo, da ne govorimo o Avstro-Ogerski, in je posloval tudi na Ruskem v Revalu, Peterburgu in Moskvi. Pokojnik se je 1. 1S75. udeležil kot prostovoljec srbsko-hercegovskega vstanka. Naj v miru počiva na tujem! — Predvčeraj jutro pa je umrl tukaj stavec g. J. Strbenec, nečak veleč, g. dekana dr. J. Strbenca, 19 let star. Pogreb je bil danes ob 4. uri iz h. št. 12 Streliške ulice. N. v m. p. 1
(Sablja.) Prejeli smo nastopno vest, da jo objavimo z zagotovilom, da je dogodjaj povsem resničen: „V noči od ponedeljka na torek vrača se iz Webrove gostilne kamnoseški mojster g. P. Tho-mann in dva njegova znanca iz trgovskih krogov. Blizu gledišča prideta jim nasproti dva častnika domačega polka. Thomann pred Kastnerjevo hišo po-stoji, čakajoč prijateljev, ter po navadi trka s paličico ob tlak. Nadporočnik G., misleč, da to kot nekako zabavljanje njemu velja, zgrabi Thomanna. Na to oba častnika odideta proti Gosposkim ulicam. G. Thomann jima pa vikne: „To je bilo junaštvo!" V tem trenotju nadporočnik W. prisopiha nazaj, potegne sabljo in Thomanna mahne preko glave z ostrino ter mu prizadene na glavi 67s cm. široko in l1/» cm. globoko rano. Za silo mu je rano obvezal še tisto noč g. dr. Illner na magistratu, drugo jutro pa zašil g. dr. Fus v tukajšnji bolnišnici. Gosp. Thomann leži zdaj doma bolan. — Kočljiva zadeva naznanila se je baje včeraj pristojni civilni in vojaški oblasti."
(Slovensko gledališče) bode v nedeljo, dne 17. novembra t. 1. Igrala se bode prvikrat veseloigra: „Strijc bogatin". Po nemškem izvirniku preložil V. Benkovič. Igra je vseskozi glede dramatike in tehnike dovršena in se igra po vseh nemških in mnogih slovanskih odrih; brez dvojbe bode ugajala tudi našemu občinstvu. V drugem dejanji insceni-rana bode Branimirovega gradu razvalina z novimi dekoracijami, katere je slikal naš igralec g. Sršen.
(V Ameriko) po zaslužek je šlo na novo šest o«eb iz Dolenjega Logatca. Amerika je bila nekdaj tu nepoznana beseda. A ljudje nimajo dela in pri-morani so iti „s trebuhom za kruhom".
(Z Gorenjskega), 15. novembra: V teku tega leta izdale so ogerske oblasti znova ukaz, v kojem se strogo zabičuje, da morajo vse posode, v kojih se izvažuje vino, žganje in sploh tekočine, biti oskrbljene s postavno mero ogersko. To se pravi, da morajo vse posode, v kojih se izva-žujejo tekočine iz krajev, podredjenih peštanski vladi, biti v ondotnih krajih znova meroizkušene (cimentirane). Tukaj tedaj ne velja več naša avstrijska mera, — nenaškreljutiorel, vžgan kot znak postavne mere na dno posodino; jedino veljavna je le krona ogerska. Daleč smo že prišli; ne vemo, ali bi se takemu početju čudili, ali bi je obžalovali. Ako pustimo vse drugo na stran, moramo omeniti neprilik, ki zadenejo naše vinokupce in ki takorekoč ovirajo trgovino. Osobito
letos je to jako težavno, ko vse dere vsled slabe letine na Dolenjskem le v Jasko, k sv. Ivanu in v druge vinorodne kraje Hrvatske vina kupovat. — Mnogi morajo čakati po več dnij, predno pridejo njih posode na vrsto, da se zopet premerijo in oskrbe s postavnim potrdilom ogerskega mero-izkusja. Cin ta je tedaj pač pravi znak ogerske prenapetosti in nam da mnogo misliti. Usojamo si pri tej priliki opozoriti naše državne poslance na to, naj o priliki povedo svoje misli in, če mogoče, dosežejo, da se ta novotarija odpravi. Ako bi bil njih glas brez vspeha, ukrene naj se tudi pri nas kaj sličnega, kajti — „klin s klinom!"	—č.
(Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi v nedeljo, 17. novembra, veseloigro: „V Ljubljano jo dajmo!" Po igri ples. Vstopnina: Udom 20 kr., z družino 50 kr.; ueudom 30 kr., z družino 70 kr. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. (' •..;.
(Volitve v tržaški okolici) vršile se bodo v vseh okrajih prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. in sicer za I. okraj v Skednju, za II. okraj pri Lovcu, za III. okraj pri sv. Ivanu, za IV. okraj v Bojanu, za V. okraj v Trebčah, za VI. okraj na Proseku, povsod v šolskem poslopju. Volitev se začne v vseh okrajih ob 9. uri zjutraj in traje do 2. ure popo-ludne. Imena gg. kandidatov smo priobčili na prvem mestu. Vseh šest okrajev si je izbralo svoje domače može. Dragi tržaški sorojaki, pokažite na dan volitve, da ste nezavisni od Talijanov in dobri Slovani, ter volite soglasno izbrane si može.
Raznoterosti.
—	Zoper ponarejalce živeža postopajo v Nemčiji jako strogo. Sodišče v Norimbergi je tri branjevce, ki so ponarejali surovo maslo z marga-rinom, obsodilo v visoke globe, poleg tega pa je njihova imena in razsodbo uradno objavila v listih. Kaj takega bi tudi pri nas ne škodovalo.
—	Umrl je due 26. oktobra v Dolenji Lip-nici na Slovaškem < ondotni župnik in apostol, pro-tonotar, veleč. g. Štefan Radii nsky, bogoslovski pisatelj (spisal je pastoralko, koja je uvedena po ogerskih semeniščih in je bil radi tega odlikovan od papeža Pija IX.) v 67. letu dobe svoje. Pokojnik je bil iskren rodol]ub, ustanovnik bivše „Matice Slovaške", kojo so odpravili Madiari, katoliške gimnazije v Kloštru pod Znjovem. V Lipnici uvel je hme-lorejo. Pretrpel je mnogo sovraštva, kakor vsak pošten Slovak in katoličan v Madjariji.
—	Egiptska očesna bolezen je začela mej vojaki ostrogonske posadke razsajati. Dosedaj so zdravniki 60 slučajev dognali.
—	V Ameriko se je iz Anglije od novega leta 233.880 oseb izselilo, to je za 22.186 manj, nego v isti dobi lanskega leta.
Telegrami.
Dunaj, 14. novembra. Od grofa Hohen-warta na Dunaj sklicana konferencija se bo v petek, dne 22. t. m., vršila. Kazpravljala bo tudi položaj Staročehov.
Gradec, 14. novembra. V današnji seji dež. zbora izjavi poslanec Furst, da je pri včerajšnjem glasovanji po imenih rekel „da", ne pa „ne", kakor stoji v zapisniku. Zaradi tega glavar predlog Jermanov o uvedbi kirurgiških šol proglasi sprejetim.
Berolin. 15. novembra. Cesar in cesarica sta zjutraj došla.
Tuj c i.
11. novembra. Pri Malitu: Neumaver, Bartl, Haas. Stein, Rauinan. Pernold, trgovci, Kolb, Janda, Porkorny , ravnatelj, Miiller, oskrbn. svetovalec, z Dunaja. — Scherko, ces. kralj, sodnijski uradnik, iz Postojine.
Zlat zasi. križec 1873. Zlata svetinja London 1884. Zlata svetinja Hebl881. Zlata svetinja Pariz 1878. Razsodnik dunajske razstave 1873. Srebrna svetinja Pariz 1878. Bronasta svetinja Pariz 1878. Srebrna svetinja Trst 1882. Papeževa svetinja 1888.
Zasobnoobrtna strokovna šola v Groden-u, Tirolsko,
v lastni hiši akad. kiparja
FERDINANDA DEMETZ-A,
posestnika zlatega zaslužnega križca, priporoča se kot zavod, ki v Groden-u samostojno izdelujo verski in umetnijski izvršenih
jaslic, soli svetnikov
križevili potov, nltarjev, piižnic
iz lesa, po vsakem zlogu in vsakem mojstru, priprosto in bogato lzgotovljeno, sploh za vse, kar spada v to stroko, po
nizkih cenah.
Jnsiioo iz lesa, visokost osob GO cm, lepo v ve« barvah, osoba po 20 gl.
Sostava in število osob prepušča p. n. naročnikom samim. Duh, smer in tehnika, s katerimi že več let deluje ta v Groden-u edini zavod, priznani so že davno in odlična njegova dela pričujejo o umetniški
zmožnosti.	(2—1)
Proračuni sc na zalite vanje radovoljno razpošiljajo.
Jamčim za popolno zadovoljenje tjledč izvršitve in nepohabljeni prejem. — Neutjajajoče vzamem tekom 12 dnij na lastne troške nazaj.
Carjigrad, 15. novembra. Vlada objavlja najvišjo zadovoljnost sultanovo o udanem in simpatičnem postopanji prebivalstva nasproti nemškima velečanstvoma. Veleposlanik lia-dowitz je velikemu vezirju poslal pismo, proseč ga, naj oblastnijam in carjigrajskemu prebivalstvu izrazi čuto hvaležnosti, ki navdajajo nemški narod za otomansko cesarstvo.
Umrli ho:
13. novembra. Anton Umek, tkaleo, 57 let, Marije Terezijo cesta 8, jetika. — Ivan Pucel, črevljar, 51 let, Ulieo na Grad 12, spridenje obisti. — Jožef Sterbeno, črkostavec, 15) let, Streliške ulice 12, jetika.
V bolnišnici:
11.	novembra. Polona Šenk, mizarjeva hči, 2 leti, jetikai.
V vojaški bolnišnici:
12.	novembra. Jožef Kavčič, o. kr. orožnik, 25 let, vročinska bolezen.
Orgljavca in cerkvenika
išče (lo dne 15. decembra 1.1. cerkveno predstojništvo v Pečah, pošta Moravče. Plača večinoma v beri. — Stanovanje.
prOStO.	(2—2)
ZA ZIMO!!!
Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajeuje
najbolje priporočeno: 1 trlkot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2-75
isto za gospe....... „ 3*—
otroška spodnja obleka . . „ 1 do 1-50.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-novalnica v Brnu. (30—14) (I. Oester. Handels -Auskunfts - Bureau Brünn.)
«trata Eberl, I
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov j in napisov.	J
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. |
IB Bi» a ^ru sft,	|
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši št. 4. |
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse 1 v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot 4 znano reelno fino delo in najnižje cene.	«
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve J v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem « lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boliše J nego vse te vrste v prodajalnah.	(16) i
Sf Oeiiilco na zahtevanjo. "•S |
Vremensko sporočilo.
| Cas	Stanje	gu
---Veter Vreme JŠ«* I
opazovanja |	[ _ __	___
17. u. zjut.I 745'iTI —5 0 Erezv. megla~ 14 2. u. pop. 747 9 5 2 si. jzap. jasno 0-00 9. u. zvec. 749.1 —0-2 si. svzh.
Srednja temperatura 0-0° za 3 9° pod normalom.