265
Novice.
— Osebne vesti. Go3p. profesor Simon Rut ar v Ljubljani je za daljnih pet let imenovan c kr. konservatorjem centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike. — Rudniški svetnik g. Jos. Schmidt v Idriji je imenovan višjim ludniškim svetnikom in predstojnikom rudniškega ravnateljstva. — Materialni upravitelj v Idriji g. Alojzij pl. Koschin je imenovan višjim upraviteljem istotam — Prvi mestni komisar v Ljubljani g. Jakob Tome je imenovan višjim komisarjem. — Mestnim tržnim nadzornikom je imenovan g Janko vit. Bleiweis-Trsteniški — Deželno-vladni inžener v Ljubljani g. Ivan Pavi in je imenovan višjim inženerjem. — Mestni inžener v Kraljevem Gradcu g. Ja-romir Hanuš je imenovan inženerjem pri dež. vladi v Ljubljani. — Premeščeni so sodni pristavi gg Avgust Kette iz Kočevja v Ribnico, Alojzij Seliškar iz Trebnjega v Kranj, dr. Fran Mohor Čič iz Idrije v Gornji grad, Matija Mrače iz Kozjega v Šmarje in dr. Henrik Neuberger iz Šoštanja v Ormož. — Sodnimi pristavi so imenovani avskultantje gg. Friderik Nerat za Litijo Jos. Zupančič za Idrijo, dr. Herman Watzulik za Šoštanj, dr Teodor vit. Neupaner za Velikovec, in dr. Fran Peitler za Kozje. — Suplent na gimnaziji v Novem Mestu g. Fran Vadnjal je imenovan profesorjem istotam — Zdravnik dr. O Krajec je imenovan sanitetnim asistentom pri dež   vladi v Ljubljani
—   Cerkvene vesti. Župnija Podraga na Vipavskem je podeljena 5 g Gustavu Kollerju, dosedanjemu župniku na Babinem poliu — Zlato mašo bode obhajal dne 6. avgusta č. g. Janez Germ župnik v Škociianu,
—   Ljubljanski župan g. Ivan Hribar je šel za nekaj tednov na dopust In potuje seda) po Ruskem.
—   Vrhniška železnica. Lokalna železnica ljubljansko-vrhniška, ki pomenja za vrhniški trg novo dobo razvoja in napredka, je bila 23. t m. slovesno otvorjena. Težnje, da se Vrhniki in njeni okolici z razmerno lepo razvito industrijo zagotovi ^železnična zveza, segajo precej daleč nazaj, a še le leta 1897. podelilo se je deželnemu poslancu Ivanu Hribarju, v družbi z deželnim poslancem Gabrijelom Jelovškom, županom vrhniškim, in z Ivanom Grudnom, c. kr. vpokojenim davkarjem dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice iz Ljubljane na Vrhnika. Da se pridobe za gradnjo železnice potrebna denarna sredstva, ustanovila se je delniška družba, kateri je kot predsednik upravnega sveta na čelu baron Schwegei kot podpredsednik pa ljubljanski župan Ivan Hribar. Intere-sentje prispevali so k gradbenim   troškom s 5O.000 goldinarji
266
in sicer deželni zastop kranjski 20 000 gld., kranjska hranilnica 17.000 gld., ostali interesentje pa 13 000 gld. Država je za to železnico prevzela poroštvo letnega čistega donosa, enakega štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžbeni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 400.000 goldinarjev, katerega bo poplačati v 76 letih, tako namreč, da bo, ako bi letni Čisti dohodek ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, dopolnila primankljaj državna uprava. Gradnjo železnice prevzela je domača trvdka Knez & Znpančič, ki je z delom 16. avgusta lanskega leta pričela ter vsa dela dobro in solidno izvršila, kakor je to potrdila tehnično-policijska pre-skušnja nove železnice, ki se je ob navzočnosti organov železniškega ministrstva in generalne inšpekcije vršila dne 21. t. m. Gradnjo je nadzoroval c kr. višji iDŽener A Holesch. Železnica je jednolična ter je določena hitrost 25 kilometrov za vsako uro. Prva postaja je na Brezovici, kjer se nahaja lepo jednonadstropno postajno poslopje s pokrito verando, tovorno skladišče itd.; potem sledi Log, Drenov Grič in kot zadnja postaja Vrhnikat, Vse postaje so prirejene za osebni in tovorni promet. Cela proga od južnega kolodvora ljubljanskega do "Vrhnike je 19 3 kilometre dolga; vožnja traja 51 minut. Otvoritev nove železnice vršila se je sijajnim načinom. Udeležili so se je mej drugimi namestnik železniškega ministra dvorni svetnik Wurmb, deželni predsednik baron Hein, deželni glavar pl. Detela. predsednik in podpredsednik upravnega sveta nove železnice baron Schwegel in župan Hribar, podpredsednik državnega zbora dr. Ferjančič, predsednik kranjske hranilnice Luckmann, ces. svetnik Murnik, mnogi višji uradniki državne in južne železnice itd. Vlak je bil na vseh postajah slovesno sprejet, posebno še na Vrhniki, kjer je bil udeležnikom prirejen banket, pri katerem je bilo izrečenih   mnogo napitnic
—   Podpora. Ribiško društvo v Ljubljani je dobilo 200 gld. državne podpore v društvene namene.
—   Ponarejen goldinar. V gostilni Uršule Colarič v Novem mestu je orožnik Fr. Murnik menjal petak ter mej štirimi srebrnimi goldinarji dobil enega ponarejenega. Krcma-rica ga je dobila nevede kedaj, ker je imela ob semnju mnogo posla.
—   Litijske Slovenke poslale so družbi sv Cirila in Metoda 100 gid.  pokroviteljnine.
—   Brzojav brez žice. Iz tržaškega svetilnika so one dni delali poskuse z brzojavom brez žice med Trstom in Benetkami. Stroj za odpcšiljanje brzojavov je bil nastavljen v tržaškem svetilniku, kakih 80 metrov nad morjem, med tem ko je drugi   sprejemajoči stroj bil posavljen na Llojdov parnik
v Benetkah. Poskusi so se prav dobro obnesli,
—   Nova pošta se je ustanovila v Straži na Dohnjskem. Za poštarico je imenovana gspd. Evgenija Endlicher.
—   Aretovanje. Konjač Fr. Ponikvar iz Peičenjaka je bil izročen okr sodišču v Novem mestu, ker leti nanj sum, da je prodajal pri raznih ulomih v zatiškem okraju ukradene stvari, ki so mu jih donašali tatovi.
—   Tržaški namestnik je minole dni potoval po Goriškem. Na tem potovanju je na vse načine prigovarjal ljudstvu, naj prisili poslance, da vstopijo v dež. zbor.
—   Zavarovalnica za življenje, za starost in rente
je začela delovati dne 1 julija v Celovcu. Nova zavarovalnica je prav za prav podružnica nižje avstrijske zavarovalnice. Dež. odbor se je drznil določiti, da morajo prosilci za razpisano službo pri tem zavodu biti Nemške narodnosti.
—   Židovski slepar. Pred nekaj tedni oglasil se je neznan človek pri lastnici grajščine Statenberg v Dravski dolini. Predstavil se je kot pl. Engerlengj iz Budimpešte ter kupil grajščino za 150.000 gld. Zastopnik grajšSakinje se je o kupcu reformiral v Budimpeti in ko je izvedel, da je En-gerlengv solidna trgovska firma, se je kupcu izročila koj graj-
ščina, dasi bi imel začeti kupnino plačevati šele v oktobru. Namišljeni Engerlengv je prevzemši graščino takoj začel prodajati les in živino, kar se je zastopniku prejšnje lastnice zdelo sumljivo. Šel je v Pešto in tam izvedel, da je kupec — slepar. Tega sleparja, ki se zove Saumel in ki je vtaknil neka; tisočakov v svoj žep, so vjeli v Poličanah in ga zaprli.
—   Slovanski visokošolci na   Slovenskem.    Razen čeških tehnikov   in   vseučiličnikov   pride prve dni meseca avgusta   tudi   mnogo   poljskih in srbskskih visokoŠolcev v Ljubljano. Naj bi jih po vseh slovenskih krajih   naši   rojaki primerno pozdravljali.
—   Prostovoljno gasilno društvo v Starem trga pri Ložu praznovalo bode 13. avgusta desetletnico svojega« obstanka.
—   Praznik sv. Cirila in Metoda. „Naši Slogi" piše ugleoen duhovnik iz Istre mej drugim nastopno: Ephemerides liturgica, ta pod neposrednim nadzoistvom sv. stolice v Rimu izhajajoči obredni list, je odgovoril nekemu nadškofu, ki se je obrnil do njega prav raii praznika sv. Cirila in Metoda nFe8tum Ss Cvrilli et Methodii etiam ubi dieti Sancti sunt Patroni, amplius non potest de jure celebrari die 5. jullir nam .... Diximus „de jure", quia si privilegium expetatur, non dubitamus quin concedatur". (Vide Ephem. lit. an. XIII. pag. 365 ) Slovani zamoremc torej lahko dobiti privilegij, da bomo tudi nadalje dne 5. julija slavili praznik sv. Cirila i» Metoda. Zato bi bilo prav nujno, da bi se vsa maša slovenska duhovščina obrnila skupno prošnjo do svojih škofijskih ordi' narijatov, ki nam prav lahko zadobe ta privilegij cd sv. stolice, da namreč ostane pri nas dan 5. julija praznnik svetega Cirila in Metoda, kajti s tem se bo nadalje vspodbujala po-božnost v ljudstvu, ki se je takorekoč Že priučilo, praznovati ta dan naših apostolov.
—   Demonstracija. Na dan svetega Mohora je bila v Eojanu pri Trstu običajna slovesna procesija. Ob taki priliki razobešajo verniki zastave Tudi v Rojanu se je tako zgodilo. Mej zastavami je bilo videti štiri pristnoitalijanske Župnik Jurizza je v cerkvi razobesil italijansko peterožarno zvezdor Djegovi verniki pa razobešajo kar italijanske zastave.
—   Električen tok ubil človeka. V prostorih med-parodne električne družbe na Dunnju se je včeraj prijelmon ter Penz, ker mu je padla lestev, za neko zbiralno pločo ter bil takoj mrtev. Na mezincu desnice in na levem podplatu je imel mrtvec luknjice
—   Veliko   poneverjenje na tržakem   magistrat j.
Bivši oficijal pri blagajni mestnega magistrata v Trstu Leopold Millatowich je okral mestno blagajno za 24000 gld. Poneverii je to svoto ne nakrar, ampak tekom let Pred dvema leti se je službi odpovedal in je izginil iz Trsta, a šele pred nekaj meseci je župan prišel njegovim sleparstvom na slei in stvar naznanil drž pravdništvu. Res, lepo gospodarstvo! Pred kratkim so lahonski gospodje zapravdali 28000 gld., sedaj pa je dognano, da je mestni uradnik oškodoval občino za 24000 gld
—   Ivan Rendič. Znameniti hrvatski kipar, kateri je živel dolgo let v Trstu in vstvaril sa to mesto mnogo prekrasnih monumentov, se je moral umakniti lahonskemu fanatizmu in se je iz Trsta preselil v Zagreb.
—   Razkol na Goriškem. Mej goriškimi Slovenci je že dle časa tlelo pod pepelom. Čim je bila ustanovljena „Gro-rica" je prišlo do očitnega razpora, „Gorica" je, kakor smo že zadnjič omenili, prinesla poziv, naj dr. Turna odloži svoj mandat za deželni odbor, na kar je izjavil dr. Turna, da tega ne stori, in prinesla je izjavo odbornikov političnega društva „Slogaw, da se odpovedujejo mandatom. Vsled te poslednje izjave se je vršil dne 20. t. m. izreden občni zbor „Sloge". Udeležba je bila jako velika.   Predsednik g. dr,   Gregorčič je
267
naznanil, da je na dnevnem redu samo volitev odbora. Nekateri navzočniki so zahtevali, naj se pojasne sploh vse homa-tije in naj se otvori debata, toda predsednik tega ni dopustil. Vsled tega je nastal vihar in škandal. Mej tem se je vršila volitev. Izvoljeni so bili kandidatje dr Gregorčiča. Dobili so ogromno veČino glasov, ker se pristaši dr. Turne volitve niso udeležili.
—   Grozen umor. Dne 24 t. m, zjutraj našel je posestnik Hudaklin v Suhadolu v bruskiški fari 26 letno Josi-pino Grubar umorjeno. Ležala je kacih 10 korakov od svojega doma. Oblečena je bila samo s takoimenovanim ošpeteljem, sicer pa je bila popolnoma gola. Razmesarjena je bila uprav strašno. Vrat jej je bil prehoden, prerezan goltanec, na tilniku in na trebuhu je bila vsa razsekana. Istotako je imela težke rane na glavi in so bili prsti razrezani. V hiši je bilo vse krvavo. Postelja je bila krvava, na tleh so bile cele mlake krvi in tudi na oknu so se videli sledovi krvi. Sklepa se iz tega, da je bila žena v spanju napadena in da je poskušala okno odpreti, da pokliče ljudi na pomoč. Pri ženi je bilo njeno jednoletno dete. Morilec je detetu prizanesel. Mož umorjene Jožefe Grubar živi že poltretje leto v Ameriki, od koder je poslal pred kratkim ženi 500 gld Morilec je morda vedel, da je žena dobila ta denar in se ga je hotel polastiti. Dobil ga ni, ker je bil dobro shranjen. Mogoče pa je tudi, da je hotel Jozefo Grubar, ki je bila močna in lepa ženska, posliti. Ljudstvo je radi tega umora silno razburjeno. Vrli naši orožniki so se trudili na vso moč, da bi prišli morilcu na sled, in so dobili sledove, da je morilec neki Jos Zevnik, katerega so že izročili sodišču.
—   Umor ali nesreča. Na cesti blizu Kanala na Goriškem našli so pred kratkim klobuk, ki je last nekega kovača iz Destle, katerrga od takrat ni bilo več videti. Mož je bil prejšnji dan v Kanalu v neki gostilni in je takrat imel pri sebi 200 gld. denarja. Doslej še ni pojasnjeno, kam je mož izginil   ali je ponesrečil ali pa je bil umorjen in oropan.
—   Ulom. V Podklancu je neki Ivan Spelič iz Zu-braDce vlomil pri Jožefu Kajinu in ukradel raznega blaga v vrednosti  140 gld.
—   Obesil se je slaboumni Fran Čar iz Sp. Idrije. Mož je bil šele pred kratkim izpuščen iz blaznice na Studencu.
—   Umrli. V Stari Loki je umrl mnogoletni ondotni Župan g. Jakob Jelovčan v starosti 53 let.
—   Velik požar. V Zaborštu pri Delu je dne 20. julija gorelo pri Karolu Mihelčiču. Zgorelo je več pcslopij in mnogo moke in Žita.
—   Strela je 24. t. m. treščila v mlinu g. Majdiča v Jaršah v dinamo-stroj tako hudo, da so vsi delavci popadli na tla. — V Sp. Praprečah pri Lokovici je strela udarila v eerkev in provzročila 300 gld. škode.
—   Toča jo napravila v Zgornji in v Spodnji Košani 4000 gld. škode.
—   Nesreče. V Ljubljanici je utonil Anton Božič iz postojinskega okraja — Strela je ubila 701eto mater posestnika Bralja iz Brežic, ko je sedela pri peči. — V Pri-mostku je utonil 61/% letni Anton Muc. — V Toplicah je pri kopanju utonil 91etni Fran Kulavic — V Idriji je rudniku tesar Fran Gnezda padel 13 m globoko in se nevarno poškodoval. — Pri Zidanem mostu je utonil nadsprevodnik južne železnice I. Fluhar.
—   Perzijski šah obišče prihodnje leto Evropo. Namenjen je pred vsem v Pariz, pri tej priliki pa si ogleda tudi drupa mesta in mej njimi tudi Dunaj.
—   Izgubljene ladije. Tekom meseca maja letošnjega leta se je izgubilo — bržčas potopilo — 54 jadrnic in 11 parnikov, mej katerimi pa ni nobene avstrijske.
—   Kako se množe ljudje v raznih državah. Neka francoska statistika iz leta 1810 našteva številke prebivalstva v tistih dneh Te številke se dajo prav interesantno primerjati z današnjimi, glase se tako le: Francija leta 1810 38,000 000 preb. danes 38,228.969. Italija 6,400 000, danes 31,855 123 Britanija (Anglija) 12,000 000, danes 39,134 166, Španija 10,000 000 (1 1887 16,956 000) Avstrija 19,000 000 prebivalstva (leta 1890 41,359 204). Evropska Rusija 31,400 090 preb, 1 1894 105,331.000 Zjedinjene ameriške države 5,250 000 (1. 1894 68,275.000). V napredovanju je Rusija toraj vsikdar prva.
—   Rajši smrt nego skrb Na Grškem so razbojniki ugrabili trgovca Baruhsahisa Ko so ga imeli v pogorju blizo mesta Ninsta, so hoteli, da piše domov 3voji družini, naj pošljejo 4000 turških lir (50,000 gld.) sicer ga umore Baruk-sahis je pa razbojnikom odgovoril da kaj takega ne stori, edino za to, ker se mu smili njegova družina. On je vso svojo mladost trdo delal in skrbel, da je prihranil nekaj za starost o čemer je hotel živeti v pokoju v dneh, ko ne bode več za delo. Ako izroči ta denar ljudem, ki ne delajo in ne skrbe za svoj obstanek, moral bi stradati z otroci; toraj naj ga razbojniki rajše umore,če jim dela to tako zabavo, kajti boljše umreti, kakor v starih dneh boriti se za obstanek Ta odgovor starca je zverine tako ganil, da so popustili nekaj od svoje zahteve in terjali smo svoto 1300 turških lir. Stari trgovec je na to obvestil svoje ljudi, ki so razbojnikom izplačali denar in oteli očeta Čudno je, da grška vlada ne more biti kos tako ljutemu roparstvu, kakor je to grško.
—   Siva gnjiloba V nekaterih krajih zapadne Amerike se je prikazal nov sovražnik vinske trte v podobi sive glivice (Bo-tritio cvnerea), kateri je naredil že velikanske škode. Gnjiloba se razvije na gornji kožici jagod (epidermis) in provzroči, da se jagode v kratkem času posuše in istotako tudi sok jagode. Te jagode, ako se iz nijh iztisne vino, provzroče pokvarjenost ukusa, ker v vinu uniSijo vinokisle soli, tako vino ima okus zavrelice. Ker se je bati, da se ta nova bolezen iz Amerike zanese tudi v naše kraje, bomo imeli z n ,vim sovražnikom naše kapljice opraviti in proti temu sovražniku veda še nima nobenega orožja!
—   Nezgoda na železnici. V soboto zjutraj je na ljubljanski postaji južne Železnice skočil zadnji voz mešanega vlaka s tira   Dva voza sta bila močno poškodovana.
—   Prednik Rontgenov Izumitelj Roatgenovih žarkov s pomočjo katerih se vidijo metalične stvari, ki se nahajajo v telesih živih ljudij, je imel prednika, ki pa ni bil tako srečen, da bi bili ljuije njegov razum smatrali resnim. V „Wiener Zeitschrift flir Kun.t, Literatur, Theater und Modeu v letniku 1846, se bere, da je grški fizijolog Eseltja sporočil akademiji znanosti v Parizu, da je iznašel aparat, ,Antroposkopa s katerim vidi skozi človeško telo in spozna v njem vsako bolezen. Eseltjov aparat je funkcijoniral s pomočjo električne luči. V bistvu je bil torej Eseltjov antroposkop zasnovan na na tistem principu, kakor Eontgenov aparat, kateri je postal znamenitega pomena za vso medecinsko vedo.
—   Podgana morilka. V Teme3varu je 66 letna žena brzojavnega nadzornika Bernarda Kovacs umrla od straha pred podgano. Prebivalci dotične hiše, v kateri je žena stanovala, so priredili oni dan veliko gonjo na — podgane. Tudi gospa Kovacs se je oborožila z metlo in se postavila na stražo. Nakrat se je prikazala velikanska podgana in je skočila stari ženi v obraz. Žena se je tako prestrašila, da se je takoj mrtva zgrudila.
268
—   Občutljivost rok za toploto. Čudno je to, da desnica, ki je sicer, kar se tipanja tiče, zelo občutljiva, ne kaže iste občutljivosti nasproti toploti in hladu Ako držiš obe roki v posodi z vodo, ki je povsod enako gorka, zdela se ti bo voda ob levi roki zmiraj za nekaj stopinj toplejša Pri levičarjih pa je to ravno narobe. Kdor ne vrjame, naj poskusi!
—   Deklice in punčike. Profesor dr. Halldocent na univerzi v Clarku v severni Ameriki se bavi s statistiko vsake vrste. Zadnjič je izpraševal deklice, kako kaznujejo svoje punčike? Odgovori so zanimivi 41 deklic polaga punčike za kazen — v posteljo, 34 jih ošteva, 20 jih zapira v omaro, 13 jih za kazen ne jemlje s seboj na izprehod, 13 jih postavlja na stol itd. Na vprašanje, kakšne punčice imajo najrajši, se je izrazilo 191 deklic za punčice z voščenimi glavicami, 153 od porcelana, 69 od gumija, 12 jih ljubi usnjate, 6 pa lesene punčice.
—   Italija ima res srečo- Avstrija preživlja na tisoče italijanskih podanikov, a vzlic temu da delajo domačinom nedopustno konkurenco, se jim prihajanje čez mejo na vse načine olajšava. Zdaj je bil razglašen dogovor mej Avstrijo in Italijo glede oskrbovanja bolnikov. Dogovor določa, da mora država, bodisi Avstrija ali Italija, v slučaju bolezni skrbeti popolnoma za bolnika, kakor da je njen državljan in da za to ne sme tirjati niti povrnitve stroškov. Ako se pomisli, da živi v Avstriji do 200000 italijanskih podanikov, v Italiji pa komaj 1000 avstrijskih, potem je lahko izračunati, koliko dobroto je s tem dogovorom Avstrija izkazala Italiji.
—   Papeževo zdravje V latinskem časopisu „Vox urbis" je priobčil papežev zdravnik dr. Lapponi članek, v katerem popisuje zadnjo papeževo bolezen, metodo zdravljenja in izvršeno operacijo. Lapponi zaključuje svoj članek z besedami: Papež je zopet dosegel popolne svoje moči, poprijel se je zopet prešnjih svojih navad in upati je, da ob močeh, ki jih ima o nastopu svojega 90 leta, doseže tudi starost 100 let.