Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj
Leto XIV.
Litija, december 1973
Številka 12
Obogateni v novo leto
Nov proizvodni obrat, ki smo ga težko pričakovali v podjetju in še bolj kupci naše preje, je stekel. Zaenkrat samo previjalni avtomati, kmalu po novem letu tudi sukalni stroji.
Previjalni in sukalni stroji, ki smo jih imeli doslej v šestih oddelkih, so otežkočali normalno produktivno delo, normalno organizacijo dela. Prav tako tudi količinsko niso zadovoljevali povpraševanja.
Vložena sredstva v to investicijo so bila preko 45 milijonov dinarjev, od tega 6 milijonov bančnega kredita, 9 milijonov inozemskega kredita firme Savio in 30 milijonov lastnih sredstev.
Novi stroji nam omogočajo, da bomo lahko tudi pričeli s proizvodnjo efektivnih sukancev, ki so jih doslej v večini uvažali iz dežel Zahodne Evrope. Skoraj vso proizvodnjo enojne preje, tako bombažne kot sintetične, bomo lahko previli ali posukali. Prostorsko pa nam ostajajo še možnosti povečati strojne kapacitete in dopolnjevati predvideno povečano proizvodnjo enojne preje.
Z novimi stroji bomo previli in elektronsko očistili 4.860 ton preje letno, sedaj smo jo previjali le 2.190 ton. Povečanje je torej za 122 %, povečala se bo prav
tako proizvodnja sukane preje od 2.456 ton na 3.860 ton ali za 57 %. Ker bomo to proizvodnjo dosegli ob nespremenjenem številu zaposlenih, se bo močno dvignila tudi produktivnost tega oddelka. Povečana dodelava osnovnega proizvoda bo vplivala na celotni dohodek, ki se bo ob sedanjih cenah povečal za 15 milijonov letno v tem obratu, le da zaradi velike vrednosti delovnih priprav velik delež odpade na amortizacijo.
Naše bodoče želje so usmerjene k povečanju in modernizaciji predilnih kapacitet, da bi lahko zadostili potrebam tekstilne panoge v državi. Ne bi bilo odveč ob tem ponoviti besed govornika, izrečenih ob otvoritvi novega obrata:
»Naše ambicije in naši načrti še niso končani. Še bi radi kaj ustvarili in to tudi moramo. Ne zaradi rezultatov samih, ne zaradi ambicij posameznih ljudi, temveč zato, da bi svojemu življenju dali smisel, zato, ker je to zakon življenja, in zakon razvoja, zato, ker v tem vidimo potrditev in našo vključitev v nova ustavna razmerja, v katera vstopamo, in ker si hočemo zagotoviti že danes gospodarsko, politično, družbeno in kulturno stabilnost, h kateri tako intenzivno teži naša celotna jugoslovanska socialistična skupnost.«
Novo izvoljeni samoupravni organi bodo morali jasno začrtane cilje usmerjati po poti, ki bo za kolektiv najboljša. Kajti le tesno sodelovanje samoupravnih organov in strokovnega vodstva podjetja lahko vodi k uspešnemu poslovanju in napredku podjetja.
Za občinski praznik-delovni uspehi
Brez dvoma je praznovanje občinskega praznika namenj no v prvi vrsti obujanju spominov na težke dogodke narodno osvobodilnega boja. Ti dogodki morajo ostati v spominu, napraviti vtis na mlade rodove. Kajti to je naša zgodovina, tod izvirajo temelji današnje socialistične družbe. Temu spominu se vsako leto posebej poklonimo.
In kakšen pomen ima praznovanje občinskega praznika v nadalnjem pomenu? Najprej pregledu pomembnejših dogajanj vsakega leta v družbenem in predvsem v občinskem pogledu. Delovni us-spehi pa so tisto, kar daje prazniku pomemben poudarek. In letošnjemu še prav posebno. To leto bodo zaradi pridobljenih objektov pomnile generacije. Tuda naša nova hala je bila med prvimi otvorjena v tem smislu. Naj naštejemo še druge. Most in nadvoz sta gotovo največji pridobitvi za mesto, čeprav še ne čisto gotova, v izgotovitev sedaj verjamemo. Drugi objekti, kot novi proizvodni prostori Pletilje in Stanovanjsko komunalnega podjetja na Ljubljanski cesti, Lesne industrije v Zagorici, Restavracije Pošta, so po vloženih sredstvih sicer manjši, vendar za vsak kolektiv posebej in tudi za občino velika pridobitev.
Ravno v tem času se menja vodstvo Občinske skupščine in Občinskega komiteja Zveze komunistov. Prav je, da ob tej priložnosti poudarimo, da je bila njuna vloga v občini občutna, da smo le z vsklajevanjem in povezovanjem v skupnih akcijah lahko dosegli uspešno samoupravno snovanje in organiziranje.
Sukalnica v novih prostorih
Trenutno najbolj aktualna tema v našem podjetju jenov obrat sulkalnice. Že več vprašanj je bilo postavljenih v zvezi s tem in to od strani delovnih ljudi sukalnice, zato pišem danes o tem nekoliko > več.
Uradna otvoritev še ne pomeni, da bo sukalnica pričela obratovati z vsemi kapacitetami. Predno bodo prestavljeni vsi stroji iz starih prostorov sukalnice v nove, bo trajalo še približno pol leta. Poleg lega niti nimamo na razpolago dovolj električne energije za vse že montirane stroje,'ampak jo je komaj dovolj za previjalne avtomate im klimo. V drugi polovici januarja 1974. leta.bo usposobljen nov trahsfortnator 'in takrat bodo pričeli obratovati že vsi mon-tirami stroji.
p:	.. z '§m
Predvideno je; da se bo preja dvojila na tri načine, in sicer:
—	preja z Wc se bo najprej previla na križne navitke in potem iz njih dvojila
—1 star način dvojenjaizWc
—	preja iz Wc se bo previla na križne navitlke in te bodo namestili direktno na stikalne stroje, samo stojala za navitke na sukalnih strojih bo potrebno prirediti v te namene.
Pretežni del enojne preje iz Wc bomo previjali na previjalnih avtomatih na križne navitke in te potem prodajali, enojno prejo na Wc bomo prodajali samo toliko, kot jo bodo zahtevali naši kupci. Na starih klasičnih previjalnih strojih pa bomo poleg enojne preje previjali tudi vso prejo, ki bo sukana na klasičnih sukalnih strojih.
„__
___|
........... .
Na avtomatu z 8 vreteni je nameščen klasimat, ki bo služil za preizkušanje preje.
1.	Kupljeni novi stroji:
— Dvojilni stroj Savio likom (za dvojenje iz križnih navit-kov)
— Previjalni avtomati Savio 12 kom po 48 vreten, 2 kom po 32 vreten, 1 kom po 8 vreten, na tem stroju je nameščen klasimat in bo služil za preizkušanje preje. Na osnovi ugotovljenih napak v preji se bo uravnaval elektronski čistilec preje na previjalnih avtomatih na željeno intenziteto čiščenja oz. na izločanje željenih napak.
— Klasični stikalni stroji Allma 8 kom.
— Sukalno previjalni stroji (DD) Allma 4 kom.
— Stikalni, stroji Allmat 3 kom.
2.	Stari prestavljeni stroji:
— Dvojilni stroji Savio 4 kom (št. 2, 4, 5, 6).
— Previjalni stroji Savio 4 kom (št. 1, 2, 3, 4, vretena bodo iz SK predelana na OK).
—• Previjalni stroj Mettler 1 kom (za previjanje DC).
— Klasičn} sukalni stroji Allma 2 kom (št. 10, 11), Savio 3 kom (št. 12, 13, 14).
— Stikalno previjalni stroji (DD) Hamel 3 kom (št. 15, 16, 17), Allma 5 ikom (št. 18, 19, 20, 21, 22).
—• Sukalni stroji Allmat 3 kom (št. 23, 24, 25).
do prilagojene posameznim Nm, kvaliteti itd. in se bodo gibale v mejah od 600 do 1000 m/min. Formati previte preje bodo različni, saj imamo možnost delati 8 različnih. Za enkrat prideta v poštev 2 formata in sicer: 210 mm in 170 mm, to je tudi trenutna zahteva naših kupcev.
Prav tako bodo spremembe glede organizacije, ta bo predvidoma naslednja:
—	obratovodja sukalnice
—• mojster na izmeni
—	vzdrževalci strojev
—	transporterji
—	(eventuelno brigadirke).
Plan delovne sile za novo
sukalnico še ni dokončen, vendar v številu zaposlenih ne bo bistvenih sprememb. Prav tako ne bo sprememb glede administracije v zvezi z delovnimi normami, razen, .da se bo obračunavalo na vsaki izmeni.
Delovni pogoji v starih prostorih sulkalnice so bili nevzdržni, v primerjavi z novimi v sodobno zgrajeni dvorani. Prostori bodo pravilno temperirani, v zraku bo pred-
Direktor Tovarne dekorativnih tkanin tov. Rode Bernard je stavjl v pogon nove previjalne avtomate.
pisana vlaga, zadostna svetloba, top lakiran parket, skratka zagotovljeni bodo vsi pogoji za dobro počutje na delovnem mestu. Naj omenim, da so sodobno urejene tudi garderobe, garderobne omarice in sanitarije. Garderobne omarice so grajene za dvoizmensko delo, vendar se bodo zaenkrat uporabljale na vseh treh izmenah.
Tudi stari prostori stikailni-ce ne bodo ostali prazni. Predvideno je, da se prestavita stroja za efektne sukance
iz stikalnice II v sukalnico I. V sulkalnifci II bo za enkrat manipulacijski prostor. Po preselitvi stikalnice III, t.j. stikalno previjalnih strojev, pa bomo tam montirali 12 pr-stančevih strojev.
Pripominjamo, da bodo možna odstopanja od predvidenega, ker nam bo praksa, ko bo oddelek dokončno stekel, pokazala potrebne spremembe, tako v organizacijskem kakor tehnološkem pogledu.
S. P.
Ker bo sukalnica sedaj v enem oddelku ise bo spremenila tudi organizacija dela. Npr. pri klasičnih sukalnih strojih se bo obseg posluže-vanja razširil, snemalna kolona pa bo odslej opravljala nekatera dela, ki jih sedaj opravljajo sukalke.
Na dvojilnih strojih, kjer se bo dvojdio iz križnih navit-kov, bo lahko posluževala cel stroj ena sama dvojilka. Prav tako bo posluževala ena pre-vijalka cel avtomatski previjalni stroj. Z razliko od sedanjega načina bo p revi j alka navitke samo snemala in odlagala na zato pripravljeno polico, s police pa jih bo pobirala druga delavka. Prav tako odpade tudi donos Wc iz zaboja do stroja. Wc bodo prihajali iz predilnice v pločevinastih zabojih. Kupili bomo poseben stroj, iki bo iz teh zabojev stresal Wc v manjše zabojčke, katere uporabljajo previjalke in jih napolnjene namestil v zato pripravljene vozičke. Vozički z zabojčki bodo dostavljeni cim bliže previjalki. Tako bo odpadla pot porabljena za dostavo Wc na delovno mesto. Hitrosti na avtomatskih previjalnih strojih bodo višje kot so bite sedaj na starih klasičnih strojih. Seveda bo-
1	PREVIJALNI AVTOMATI
2	SUKALNO PREVIJALNI STROJI
3	DVOJILNI STROJI V. ALLMATI
5	KLASIČNI PREVIJALNI STROJI
6	KLASIČNI SUKALNI STROJI
7	STROJ ZA ČIŠČENJE IN SORT. CEVK
8	PREIZKUSNI KLASIMAT
TLORIS NOVE SUKALNICE m i:5oo
1. zasedanje DS 10. 12. 1973
Odobrena sredstva za nakup stanovanj
Utrditev discipline
KONSTITUIRANJE IN VOLITVE
Po izvedenih volitvah je na prvem zasedanju delavskega sveta precej točk dnevnega reda namenjeno konstituiranju delavskega sveta. Sem spada poročilo predsednika volilne (komisije o izidu volitev v DS in ostale organe, potrditev pravilnosti volitev DS n mandatov članov DS ter razrešitev dosedanjih organov DS in 10 in tudi izvolitev predsednika in podpredsednika novega delavskega sveta.
Poročilo o dosedanjem delu delavskega sveta in o go spodarskem stanju podjetja je podal dosedanji predsednik DS Tone Pavliha — kar se smatra kot nekakšna predaja poslov starega -delavskega sveta -novemu.
Za novega predsednika DS je ibil izvoljen Leon škerbi-na, vodja sukalnice, za njegovega namestnika pa Leon Bizjak, strugar v mehanični delavnici. Na tem zasedanju so člani DS izvolili tudi nov izvršilni odbor, odbor za varnost pir -delu, odbor za splošni ljudski odpor in štab civilne zaščite. Imenovanih je bilo poleg teh posrednih organov upravljanja še 15 komisij delavskega sveta kot pomožnih organov.
SREDSTVA ZA NAKUP STANOVANJ
V naslednjih točkah dnevnega reda je bilo obravnavano najetje kreditov za stanovanjsko izgradnjo, podrobnosti oz. vire financiranja obravnava v tej številki sestavek KAKO DO STANOVANJ.
Glede na stanovanjsko problematiko iv podjetju je DS Sklenil, da tudi v letu 1974 obračunavamo stanovanjski prispevek po 9 % stopnji, tj. 3 % višji kot je predpisuje občinski odlok. Prav talko, da
naj se -zbrana sredstva stanovanjskega prispevka v letu 1974 vežejo pri banki, s čimer isi omogočimo ponovno najemanje stanovanjskih kreditov v letu 1975.
SOGLASJE K SPREMEMBAM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
Podpisnice samoupravnega sporazuma predilnic, tkalnic in oplemenitiinic so na osnovi soglasja -republiških organov izdelale predlog za povišanje nadomestila za uporabo lastnih avtomobilov v službene namene. Naš delavski svet je predlog osvojil in tako bo znašalo nadomestilo za prevožene kilometre sedaj 1,30 -din (prej 0,90 din), vendar -mora vsak predlog potrditi še rep komisija. Povišanje je utemeljeno s podražitvami bencina.
STROŠKI REPREZENTANCE IN REKLAME
Za prihodnje -leto je DS odobril za reik-Iamo 100.000 din, za reprezentanco pa
70.000	din, istočasno pa odobril dodatnih 20,000 din za reklamne in 10.000 -din za reprezentančne stroške v letošnjem letu.
PLAČILO IZGUBLJENIH DNI ZARADI REDUKCIJE
Redukcija električnega toka je bila ponovno in še bo na -dnevnem redu. DS je tokrat zadolžil komisij o za sestavo Pravilnika o delitvi dohodka in OD naj izdela predlog kako naj bodo plačani zaposleni v proizvodnji tiste dni, ko zaradi redukcije ne delajo. Ker se bodo omejitve oibčasno pojavljale verjetno preko vsega leta, je treba vnesti določila iglede nadomestila v Sporazum o medsebojnih razmerjih. O predlogu oz. sklepu borno poročali že s prihodnjega zasedanja.
M. Kralj
Na predlog strokovnega kolegija je Izvršilni odbor obravnaval stanje reda din discipline v podjetju. Ta je zaradi številnih gradenj v podjetju in s tem v zvezi nezaščitene ograje, prestavitve ograje za menzo itd., precej upadla. Pojavile so se tudi razne nerednosit tako glede prihajanja in odhajanja na delo in z dela, časa za malico in podobno.
Izvršilni odbor je sprejel nčkatere slklepe, ki jih je treba od 1. decembra dalje upoštevati.
Za kontrolo prihajanja in odhajanja je treba čimprej namestiti pri vratarju kontrolno uro s karticami, o zamudah pa dnevno obveščati vodje sektorjev, M smejo pri ponavljajočih primerih zahtevati odtegljaj seštevka zamujenih delovnih ur, pogostejše zamujanje pa je treba prijaviti kot kršitev delovnih dolžnosti.
Odhodi- iz podjteja med delovnim časom (tudi v času malice) so možni le s prepustnico, ki jo posameznik odda pri vratarju. Delavci, ki se vozijo na -delo z vlakom dobe stalno propus-tmeo, s katero se izkažejo pri vratarju.
Za nadurno delo (razen po-služevalcev strojev v proizvodnji) mora nadrejeni vodja -izdati nalog en dan vnaprej , v izjemnih primerih, ko to ni mogoče, odobri opravljene ure anjkasneje naslednji dan. Nadure, ki niso odo-berne od neposrednega vodje, ni dovoljeno obračunavati. Delavcem, ki zaradi nadurnega dela ostajajo v podjetju in gredo v tem času na kosilo v menzo, se jim odšteje pol nadure.
Še večjo pozornost je treba dati požarni varnosti v pogledu kajenja na tovarniškem območju. Ob izhodu iz menze je pogosto opaziti delavce, ki gredo s prižgano cigareto proti tovarni. Vsem je znano, da je kajenje v tovarni dovoljeno le v posebej zato dolo-
čenih prostorih in tudi ne na dvoriščih in hodnikih.
Zadrževanje v garderobah je dovoljeno te v času malice. Prav tako -kuhanje kave, še s posebnim opozorilom na požarno varnost (zaprti kuhalniki -s šuiko vtikači na ognjevarnem podstavku).
Rednega letnega dopusta ni mogoče koristiti po urah. Vsak -dopust, redni -in izredni, odobri pred nastopom vodja oddelka oziroma pristojni organ na posebnem obrazcu, ki bodo dostavljeni oddelko-vojdem. Pripadajoči dopust naj se izkoristi v koledarskem tet-u.
Ponovno je bilo poudarjeno, da je kaznivo -donašati v podjetje in uživati med delovnim časom alkoholne pijače. Prav talko je kaznivo odnašati iz podjetja razne predmete in materiale, če ti ni-so odkupljeni.
Vratarsko čuvajska služba je prejela navodilo za dosledno izvajanje ukrepov, zato naj se člani kolektiva njihovim zahtevam podrejajo.
Kot vidimo, sprejeti ulkrepi ne prinašajo ničesar novega. Utrjujejo le tisto, kar smo včasih že bolj dosledno izvajali in spošotvali, pa se je z leti nekoliko zanemarilo, posebno še -iz omenjenih vzrokov. Pa vendar, red mora biti v hiši!
M. Kralj
-Prav glede na to, da bombaž v celoti -uvažamo je zahtevano, da tudi izdelke, t. j. prejo in končne izdelke iz kandiranega in česanega bombaža prilagajamo svetovnim -gibanjem cen. Zahtevo so podkrepili s tem, da poleg pomanjkanja preje posluje veliko jugoslovanskih tkalnic z izgubo; poprečni zaslužki se -gibiljenjo med 130 in 140 tisočaki is. id-in, flulktuacija delovne sile je velika. Proizvodne zmogljivosti tkalnic so bile letos kori-ščene le 60 %.
Komaj -ustanovljeno Združenje predilnic bombaža se je aktivno vključilo v akcijo za svobodno Oblikovanje (liberalizacijo) cen. Pripravilo je ipredlog oz. program za postopno -liberalizacijo in -ga predložilo Zveznemu izvršnemu svetu. Kot prvo naj bi se ipo tem programu izdalo soglasje za -svobo-dno dogovarjanje cen med proizvajalci in kupci na osnovi tržnih pogojev. Cene naj usklajuje posebna medresorska grupa, cenik -pa se ob spremembah dostavlja na vpogled Zveznemu zavodu za cene. Po teh načelih je bilo predvideno povišanje cen vseh vrst bombažne Ikardirane -in česane preje v poprečju do največ 70 °/o, gotovim izdelkom iz te preje pa v poprečju do največ 38 %.
Tekstilna industrija zahteva
Najprej nekaj besed o obsegu tekstilne -industrije v Jugoslaviji. Tekstilna industrija zaposluje 270.000 delavcev, s čimer zavzema drugo mesto v industriji -in rudarstv-u.
Z ustvarjenim skupnim dohodkom 26,6 milijard din sodeluje z 9,8 odstotki v skupnem dohodku industrije in rudarstva, z ustvarjenim dohodkom 9 milijard ipa celo
13.1	procentov. Prav tako zavzema tekstilna industrij a pomembno mesto v sku-pnem izvozu industrije Z vrednostjo 3.809 milijonov din znaša njena udeležba 11,8 %. Dočim je udeležba v uvozu le 8,3 %, od -družbenega proizvoda pa
12.1	%.
Jugoslavija potroši letno Okrog 94.000 ton bombaža,
98 % tega, t.j. skoraj celokupno porabo (kupujemo v inozemstvu. Volne potrošimo letno 20.000 ton, od katere je 12,5 % domače proizvodnje.
V zadnjem času so cene surovinam na domačem in svetovnem trgu stalno -naraščale, -kar je znatno poslabšalo položaj tekstilcev. Ce primerjamo letošnje cene surovin s cenami v prihodnjem letu, se bodo te povišale za 48 %.
Največji porast cen je zabeležen pri bombažnem vlaknu, t. j. 118 °/o, pri volni pa za 43 %.
Novo vodstvo v zvezi komunistov
Dne 12. decembra je imela osnovna organizacija Zveze komunistov Predilnice Litija letno volilno konferenco.
Ob koncu mandatne -dobe dosedanjega vodstva je bilo podano poročilo o delu osnovne organizacije v preteklih -dveh letih. Poročilo se je dotaknilo tudi političnega stanja v svetu in -državi ter gospodarskega stanja v podjetju.
Organizacija Zveze komunistov v Predilnici Litija šteje 127 članov in ima tri samostojne aktive. Vodijo jh sekretarji, ki so sta-lni člani tovarniškega sekretariata, ki je najvišje skupno vodstvo organizacije. V tej -mandatni dobi je bilo sprejeto v organizacijo 17 mladih (komunistov.
Iz poročila je razvidno, da je v letošnjem letu organiza-
cij a obravnavala predvsem proizvodno problematiko in razvoj samoupravljanja ter izvajanje	samoupravnih
amandmajev.
Organizacija se zavzema za izobraževanje svojih članov, talko ired-no šolanje, strokovno in predvsem politično samoupravno izobraževanje. Za mlade komuniste je bila organizirana politična šola, katere -se je -udeležilo 18 članov.
cije. Čeprav je bila za poži-
Poroči-lo ise je dotaknilo tudi dela mladinske organiza-vi-tev dela te organizacije določena skupina članov Zveze komunistov, -se v praksi to sodelovanje eš ni dovolj uveljavilo. Temu vprašanju, posebno, kar je dobro organizirana mladinska organizacija predhodnica Zveze ko-
munistov, bo potrebno posvetiti več pozornosti. Seveda pa bodo še plodnejše sadove rodile pobude, ki bodo dane direktno od -mladinske organizacije.
Udeleženci konference so tudi kritično ocenili pomanjkljivosti oziroma premajhno aktivnost na nekaterih področjih svojega -dela. Kajti odkrita in dobra namerna kritika je prav pri delu te organizacije zelo dobrodošla.
Izvoljen je bil nov tovarniški sekretariat osnovne organizacije v sledečem sestavu: Majcen Milan, Stamatovski Niko, Mali Marjan, Kovič Ljuba, Vidovič Gojko, Razpotnik Zvonika in Belec Janez. Za novega sekretarja je bil izvoljen -Mhjcen. Milan.
Novemu vodstvu želimo uspešno delo.
Proizvajalci končnih izdelkov -se srečujejo še z drugimi težavami, t. j. zalogami gotovih izdelkov, katerih izvoz tudi- upada in na drugi strani — s pomanjkanjem preje. Predilnice so, predvsem bombažno prejo, zaradi znatno ugodnejših cen, v vdiki meri izvažale. Cene preji so v naši -državi le počasi sledile svetovnim cenam, administrativno določanje ni dovoljevalo prilagajanja tržišču.
Tkalci so, zaradi skrajno težkega stanja, pokreni-li akcijo preko zbornic in družbenopolitičnih organov na najvišje državne oblasti. V svojih predlogih zahtevajo naj se prepove, odnosno omeji izvoz bombažne preje in cel preje na takšen Obseg, da bo najprej v celoti preskrbljena domača tekstilna industrija. Če to -ni mogoče, naj se apr o-sti-jo in svobodno oblikujejo cene tako preje kot končnih izdelkov.
O predlogu bosta še razpravljala Zvezna Skupščina in Zvezni izvršni svet. Soglasje k predlagani -vskladitvl cen bi pomenilo boljše pogoje za tekstilne delavce i-n to panogo industrije in — podražitev -za -potrošnika. Skoraj gotovo pa b-i v bližnji bodočnosti vplivalo tudi na spremembo a-sortimana proizvodnje. Zaradi ugodnejšega zaslužka smo zadnja leta for-sirali predelavo sintetične preje, ki je v proizvodnem procesu bolj zahtevna, -ni pa rečeno, da se pod novimi -pogoji ne bi (simpatije predilnic ponovno obrnile k bombažu. Tembolj, ker se bo zara-di naftne (krize in podražitve nafte, podražilo skoraj -gotovo tudi sintetično vlakno. Nafta (je namreč osnovna surovina za izdelavo kemitoniih, t. j. sintetičnih vlalken. Časi se menjajo, upajmo, da bomo ugodnejše dočakali tudi tekstilci.
M. Kral-j
Skrb za
delovnega
človeka
Sem in tja slišimo v kolektivu negodovanje na račun gradenlj proizvodnih objektov in znatnega vlaganja v strojno opremo. O tem, da za te namene vlagamo v glavnem lastna sredstva, dopolnjena s krediti, smo že pisali. Da pa pri tem ni pozabljena skrb za človeka, pričajo naslednje številke.
Anuitete za stanovanjska posojila znašajo v letošnjem letu 62 miilij. s. din, s katerimi odplačujemo 'še stanovanja v stolpnicah na Rozmanovem trgu in Graški Dobravi in posojila za individualno gradnjo — vse to bomo odplačevali še vrsto let. Z nakupom (stanovanj, oziroma kompletnega stanovanjskega stolpiča, vseljivega v juliju 1973, pa prevzemamo dodatnih 555 imilifj. s. din obveznosti.
Litij sika predilnica nadaljuje tradicijo prvih lastnikov tovarne, ki iso že gradili stanovanja za svoje delavce, le da je takrat doibičdk ostajal v privatnih rokah in celo odtekal iz države. Sedaj pa gradimo sodobne tovarniške objekte in tudi stanovanja. Tovarna ima sedaj približno 450 stanovanjskih objektov, od troisobnih stanovanj, do garsonjer in sobic. In zopet se bodo v prihodnjem letu vselili novi srečneži.
V primerjavi is krediti, ki jih dajemo za zasebno gradnjo, so blokovna stanovanja prava dragocenost. Posojila lahko dobi posameznik le do 8 milijonov starih din, trosobno stanovanje pa stane letos že 25 miilij. s. din, dvosobno 20-imilij., enosobno 15 mili j., celo garsonjera 9 miilij. s. din. Tako draga :so torej stanovanja, za katera ustvarjamo sredstva s skupnim delom in jih 'dodeljujemo članom kdlektiva. Zato naj bodo namenjena res tistim, ki žive v težkih stanovanjskih razmerah, ki so oddaljeni od tovarne in podobno. Predvsem naj se pri delitvi rešujejo res pereči problemi in izkoristijo vse možnosti, da bi rešili čimveč prošenj.
Obveznost za odplačila stanovanj predstavljajo že sedaj veliko postavko v naših obveznostih iin vprašanje je, kdaj bomo 'lahko spet kupovali stolpnico. Na novo pa že trka na vrata problem stanovanj za mlade samske delavce, ki jih je v podjetju veliko.
Komisiji želimo uspešno delo, istočasno pa držimo pesti za uspešno poslovanje, kajti v suhih letih bi nas obstoječi stanovanjski krediti že kar Skrbeli.
Način financiranja:
Kako do stanovanj ?
Kazalo je že, da bo zaradi novega načina financiranja stanovanjske izgradnje prišlo v okviru podjetja do zastoja na tem področju. Z novimi predpisi je bilo določeno, da moramo del stanovanjskega prispevka odvajati v občinski solidarnostni sklad (sredstva se bodo porabila deloma za subvencioniranje stanarin delavcem z nizkimi prejemki, preostanek pa za nakup stanovanj občanom z nizkim standardom). Prav tako odvajamo del stanovanjskega prispevka v sklad Za pospešitev stanovanjske izgradnje. Tako je kolektivu ostalo precej manj sredstev. Problem smo rešili z določitvijo višje stopnje stanovanjskega prispevka od 6 na 9 % v celoti ostane podjet novanjskega prispevka od 6 do 9 % za letošnje leto. Razlika med 6 in 9 °/o v celoti ostane podjetju.
Tako smo se lahko pogovarjali o nakupu novih stanovanjskih enot, ki jo je delavski svet dokončno potrdil.
Namen tega članka je seznaniti zaposlene kako poteka financiranje takšnih nakupov, ki je dokaj zapleteno.
Prvi vir sredstev je stanovanjski prispevek. Že prej je bilo omenjeno, da smo določili letos 9 °/o stopnjo, osnovo za obračun pa tvorijo naši bruto osebni dohodki. Računamo, da bomo letos izplačali okoli 39,722.000 din osebnih dohodkov, iz česar sledi, da bomo skupaj zbrali stanovanjskega prispevka
39,722.000	X 9 °/o = 3,574.000 din, ta znesek pa se bo delil takole:
—	706.000 din v občinski solidarnostni sklad,
—	706.000 din v sklad za pospeševanje stanovajske izgradnje
—	2.162.000 din ostane na razpolago podjetju.
Večina podjetij je ostala pri 6 % stopnji. Če naš delavski svet ne bi sprejel višje stopnje, bi ostalo podjetju le 941.000 dinarev, kar pa je v primerjavi s 5,555.000 din kolikor stane danes stanovanjski blok, zelo malo.
Podatki kažejo, da tudi s povišano stopnjo stanovanjskega prispevka ne zberemo dovolj sredstev za nakup stanovanjskega bloka. Zato smo z banko sklenili pogodbo že v začetku leta, da bomo naša sredstva stanovanjskega prispevka vezali pri banki za dobo 20 let po 2 °/o obrestni meri. Denar pošilja-
mo banki ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. Ko odvedemo banki 12 obrokov, nam banka po preteku treh mesecev od zadnjega obroka, odobri posojilo v višini 175 % vezanih sredstev. Na osnovi opisane vezave sredstev bomo lahko najeli pri Ljubljanski banki kredit v višini
2.162.000	din X 175 % = 3,785.000 din.
Banka nam daje kredit za takšno dobo, za kolikor časa smo vezali naša sredstva.
Ta sredstva pa še vedno ne zadoščajo za nameravane nakupe stanovanjskih enot, zato se bomo morali poslužiti še sredstev, ki jih bomo po zaključnem računu razporedili v Sklad skupne porabe. To bomo lahko napravili šele takrat, ko bomo z bilanco ugotovili, koliko dobička (ostanka dohodka) smo ustvarili v letošnjem letu. Na osnovi planiranih potreb se nato doseženi dobiček razdeli. Za stanovanjsko izgradnjo smo po zaključnem računu leta 1972 predvideli 800.000 dinarjev. Da smo ta sredstva oplemenitili, smo jih prav tako vezali pri Ljubljanski banki. S to vezavo smo si zopet pridobili pravico do kredita v višini
800.000	din X 175 % = 1,400.000 din.
Sredstva so na razpolago šele po določenem času od datuma vezave. Iz vsega tega je razvidno, kako pomembno je programirano delo na področju stanovanjske politike.
Naš program za prihodnje obdobje predvideva:
—	nakup treh trosobnih in dveh dvosobnih
stanovanj v stolpiču S-2 na Rozm. trgu	876.000 din
—	nakup celotnega stolpiča S-3 na Razmanovem
trgu v Litiji	5,555.000 din
—	za kreditiranje zasebne gradnje je predvideno 600.000 din
Skupaj	7,500.000 din
Poleg tega pa moramo poravnati še preostanek dolga v znesku 745.000 din za stolpič na Graški Dobravi. Uresničitev našega programa torej terja precejšnja sredstva. To pa še ni vse. Ker najemamo za nakup stanovanj dolgoročne kredite, je treba te vsako leto odplačevati in z novimi nakupi tudi anuitete naraščajo.	A. K.
Pred delitvijo:
Stanovanja v stolpnici S-3
DNEVNA SOBA*SP.
KUHINJA Z JED. KOTOM 1170 m2
SHRAMBA
SPALNICA 13.32 m*
KOPALNICA
3-9Sm2
'PREDSOBA
K0PAL*WC
Tloris dveh različnih velikih enosobnih stanovanj v stolpnici S-3.
SPALNICA
17.28 m
KOPALNICA \ 3.96m2
SPALNICA
1332m
SHRAMBA
DNEVNA SOBA IS 02 m2
KUHINJA Z JEDK II■ 70 m
Tloris trosobnega stanovanja v bloku S-3 na Rozmanovem trgu. Dvosobno stanovanje je enako, le da odpade spalnica velikosti 17,28 m2.
Proizvodnja je zahtevno delo, ki ga je težko usklajevati
Na osnovi vprašanj, ki smo jih prejšnji mesec zastavili glavnemu direktorju, smo dobili pobudo, naj bi na nekatera vprašanja odgovarjal tudi direktor proizvodnega sektorja. Pripravili smo jih na osnovi svoje presoje; če kdo želi še kakšna pojasnila s tega ali drugega področja, bomo odgovore nanje posredovali v eni prihodnjih številk. Kajti v imenu uredniškega odbora se moramo pohvaliti, da nam za posredovanje informacij kolektivu doslej še nobena vrata niso ostala zaprta. Nasprotno, povsod se kaže želja po čim tesnejšem sodelovanju s člani kolektiva.
Proizvodnja na novih previ-jalnih avtomatih je stekla. Ali je doseganje predvidene proizvodnje na teh strojih pogojeno z dobro kvaliteto enojne preje?
Tudi proizvodnja in produktivnost dela na previjaj-nih avtomatih sta odvisni od kvalitete preje. Na novih avtomatih previjamo z znatno večjimi hitrostmi z uporabo elektronskih čistilcev. Pri tem pridejo neenakomerna trdnost, odebelitve in tanka mesta v preji, ter vse napake v podvijanju, navijanju in oblikovanju ikopsa še bolj do izraza ikot na klasičnih previ-jalnih strojih. Da bi zagotovili visoko produktivnost novih avtomatov bomo morali v prihodnje na vseh fazah predelave — posebno pa še pri prstančnih strojih, odpravi vseh neštetih napak posvetiti mnogo več pozornosti in dela.
Tovariš Peterca, vi po strokovnih revijah in v razgovoru s strokovnjaki spremljate razvoj predilstva v svetu. Litijska predilnica se z 54.000 vreteni smatra za srednje veliko predlnico. Kaj nam po vašem mnenju manjka, da b} se lahko uvrščali med svetovno elito?
Nova predilnica, od zgradbe do strojev. Nadstropna zgradba, v kateri je sedaj predilnica, sploh ni funkcionalna, ni mogoče napraviti pravega razporeda strojev, transporta itd., čeprav organizacijsko zahteva veliko prizadevanj. Od naših strojev je sodobna samo priprava, t. j. čistilnica in predpredilnica. Prstančnj stroji so pretežno izpred druge svetovne vojne, ena četrtina pa četo izpred Prve svetovne vojne. Oboji so sicer rekonstruirani, le da je tud} ta rekonstrukcija že zastarela (majhni formati, zastarela raztezala iin podobno).
Sodobni prstančni stroji, kakršne imajo zahodnoevropske predilnice imajo pvigra-jene avtomate za snemanje, avtomate za natik praznih eevk in snem polnih navit-kov, zavore za ustavljanje itd.
V katero smer gre v svetu razvoj tehnologije predenja?
Pri predilnih strojih se uveljavlja predvsem tako imenovani »open end« t. j. turbinski Postopek, slovenskega imena še nima. Ti stroji direktno iz faztezalkinega pramena sprejo in navijejo prejo na
križni navitek. Lahko gre ta preja tudi na sukalne stroje, brez vmesnega dvojenja. Preja izdelana po »open end« postopku, tako mu pravijo po vsem svetu, ima nekoliko nižjo trdnost, toda večjo enakomernost, zato je uporabna predvsem za nizke in srednje številke preje. Je pa ta postopek zelo ekonomičen, ker je potrebno manj posiuževalcev. Prav zaradi tega ga forsirajo predvsem tiste dežele, ki imajo težave z delovno silo. Čez približno pet let bo potrebno v naši tovarni zamenjati skoraj polovico prstančnih strojev. Takrat bomo morali že razmišljati o tem koliko od teh bo teklo po novem postopku.
Fluktuacija delovne sile je v zadnjem času tudi v našem podjetju kar živahna. Tega, da ne skrbimo za človeka ravno ne bi mogli reči, zakaj potem odhajajo?
Danes ljudje, čeprav za malo manjšj zaslužek, raje malo manj delajo. Vlečejo jih tudi proste sobote, posebno mlade, ki ih tudi vožnja ne ovira. Pri nas je intenzivnost dela kar precejšnja, zato odhajajo v glavnem tisti, ki delajo po normi!. Iz pomožnih dejavnosti, kjer delo ni merjeno, pa je odpovedi le malo. Sicer pa tekstilna industrija na splošno ne slovi po visokih plačah, posebno še, če bi bile te brez nadur iin nočnega dodatka. To so verjetno glavni vzroki, drugih ne vem.
Ali soglašate z ugotovitvijo, da bi moralo več ljudi v proizvodnji pridobiti kvalifikacijo? Kje bi bilo treba po vašem mnenju začeti?
Ne formalne kvalifikacije, temveč pridobiti več znanja s posebnim usmerjenim šolanjem, tečaji, instrukcijami in podobno. Pri tem ne izvzemam nobenega delovnega mesta v proizvodnji, povsod je potrebno še dodatno znanje }n nenehno izpopolnjevanje. Posebno nove ljudi je treba temeljito priučiti in nato sistematično spremljat} njihov razvoj. Nujno pa b} morali srednj} vodstven} kader v proizvodnji strokovno usposobit} za njihovo delo.
Še vedno obstaja problem nočnega dela žensk. O tem, da ga zaradi ekonomskih vzrokov ne moremo ukiniti, smo že pisali. Kaj pa v naši moči lahko naredimo za bolj-
še počutje žena, ki delajo v nočni izmeni?
Na žalost ne veliko. Takojšnja ukinitev nočnega dela bi pomenila poslovanje z izgubo. Sicer pa smo v proizvodnji temu problemu najbližji in če kdo želi ukinitev, jo mi gotovo. S tem bi se zmanjšalo število izostankov in verjetno tudi izboljšalo zdravstveno stanje delavk, ipo-rastla bi tudi produktivnost. Vendar z lastnimi: sredstvi, brez pomoči družbe, tega ne moremo reševati. Naš trenutni predlog je le, da bi se še nadalje povišal! dodatek za nočno delo, če se lahko to smatra za ugodnost. Verjetno pa bo tud} čas prinesel svoje. Če bo primanjkovalo deltivne sile, bo ne glede na izgubo treba preiti na dve izmeni. Draga strojna oprema za tekstilno industrijo pa je racionalno izkoriščena šale s štiri-izmensikim delom. Nadomestitev z moško delovno silo je v našem primeru skoraj neuresničljiva.
Delavke iz proizvodnje večkrat pravijo, da so mojstri, pa tudj nadmojstri premalo v obratu in preveč v pisarnah. Kako vi gledate na to ugotovitev, ali je povezava na relaciji obratovodstvo — mojster — posluževalka strojev dovolj dobra?
Verjetno, da tudi ni. Po drugi strani pa svoje napake vedno priznavamo in poudarjamo, mogoče celo preveč. Predvsem glede na to, da ostali, katerih delo je tesno povezano z našim, ne govore o svojih tako odkrito. Zato tega na tem mestu ne bi ponovno obravnaval. Gotovo pa je, da tipično človeške lastnosti izbijajo talko pri vodstvu kot tudi pri posluževaikah.
Dobro vzdrževanje t. j. popravila in čiščenje strojev je osnovni pogoj za uspešno proizvodnjo. Naša vzdrževalna skupina je kar precej številna in tudi strokovna. Ali zadovoljuje potrebe proizvodnje?
Ne v celoti. Ne v pogledu pravočasnosti, niti po kakovosti opravljenih del. V takšni sestav} b} lahko bili v večjo pomoč, da b} bili stroji znatno bolje iin pravočasno vzdrževani, kar vpliva na kvaliteto preje in produktivnosti'.
Sodelovali ste v strokovnj grup} za pripravo sprememb Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in dohodka. Kakšna merila ste pri tem zagovarjali, da bi bili delavci v proizvodnji spodbudno in pravično nagrajeni?
Najprej, da b; vnesli v Pravilnik vsakomur razumljiva merila in oblike nagrajevanja. Tako, da b$ si vsak delavec lahko dnevno izračunal zaslužek. Točkovni sistem, iki je bil svoj čas koristen, je zdaj preživel. Predlagali smo tudi,
da bi tisti delavci, ki delajo po učinku-normi, za čas iko delajo po normi, prejeli 10 % višje osebne dohodke na osnovno tarifo. Mislim, da bo to upoštevano v predlogu, ki bo dan prihodnji mesec v razpravo. Poleg tega sem še zagovarjal dodatna merila za doseganje kvalitete, za prihranke in znižanje stroškov. To zadnje pa zahteva urejene realne norme in sprotno evidentiranje vseh sprememb v
proizvodnem postopku, še posebno tistih, ki vplivajo na realnost doseženih norm.
Smo ob koncu leta. Kakšne želje želite ob tem času nasloviti na kolektiv?
Najprej b} rad pohvalil delo in prizadevanje naših ljudi v tem letu. Za prihodnje letu pa želim vsem veliko delovnih uspehov in predvsem zdravja.	M. Kralj
IM o ve delovne priprave
Nabavil} smo dva nova akumulatorska viličarja, enega za su-kalnico, drugega pa za interni transport.
Zbirne posode za prejo. Prikladne so tudi zato, ker jih lahko zlagamo eno na drugo, ter s tem prihranimo na prostoru.
Nove transportne posode iz plastike, prvič v taki velikosti.
Opravljene so volitve samoupravnih organov
Njim je izkazano naše zaupanje
Z volitvami samoupravnih organov je opravljena zadnja faza konstituiranja podjetja po novih predpisih. Prav je, da na 'tem mestu ponovno navedemo novo izvoljene organe, ki bodo predstavljali kolelktiv pri pomembnejših odločitvah prihodnji dve leti, kolikor traja po Statutu mandatna doba teh organov. Delavci v oddelkih upravičeno lahko zahtevajo od svojih voljenih predstavnikov, da zastopajo njihova stališča pri posameznih odločitvah.
DELAVSKI SVET	
1. Zupančič Janez	čistilnica
2. Anžur Ignac	predpredilnica
3. Strmi jan Angela	predpredilnica
4. Urbas Danica	predpredilnica
5. Žibert Viktor	čistilnica
6. Babšek Marija	predpredilnica
7. Novak Franc	predpredilnica
8. Čarman Joža	predilnica
9. Koderman Vojko	predilnica
10. Ocepek Ivan	predilnica
11. Hribar Vera	predilnica
12. Gorogranc Stana	predilnica
13. Cilenšek Slavka	predilnica
14. Zupančič Vera	predilnica
15. Mele Rafaela	predilnica
16. Merčon Ana	predilnica
17. Tornar Cveta	predilnica
18. Škerbina Leon	sukalnica
19. Mlakar Janko	sukalnica
2G. Čepon Silva	sukalnica
21. Brečko Stanka	sukalnica
22. Doblekar Majda	sukalnica
23. Antonič Olga	sukalnica
24. Podlipnik Pavla	vlagalnica
25. Oblak Matilda	sukalnica
26. Rebolj Terezija	sukalnica
27. Dobravec Mirko	čistilna kolona
28. Bizjak Leon	mehanična delavnica
29. Potisek Franc	elektro obrat
30. Hauptman Janko	mehanična delavnica
31. Povše Ani	finančni sektor
32. Kosmač Marinka	laboratorij
33. Šuštaršič Anton	transport
34. Borštnar Jože	gasilec
35. Prah Ana	obrat družb, prehrane
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA	
1. Stamatovski Niko	proizvodni sektor
2. Eržen Martina	predilnica
3. Brlogar Majda	sukalnica
4. Bric Janez	remont
5. Tišler Hilda	splošni sektor
Namestniki članov:	
1. Markovšek Jože	predpredilnica
2. češek Adi	sukalnica
3. Pajtler Antonija	vlagalnica
ODBOR ZA OBRAVNAVANJE ODGOVORNOSTI	
1. Čož Mira	predpredilnica
2. Ajdonik Stane	predilnica
3. Fornazarič Vera	sukalnica
Namestniki članov:	
1. Okoren Boris	mizarska delavnica
2. Medvešček Adela	predilnica
3. Jelnikar Marta	komercialni sektor
ODBOR ZA STANOVANJSKA VPRAŠANJA	
1. Lovše Mirko	predpredilnica
2. Čarman Lado	predilnica
3. Juvančič Angela	sukalnica
4. Škoberne Milan	čistilna kolona
5. Šistek Mija	finančni sektor
Namestniki članov:	
1. Drnovšek Martin	predpredilnica
2. Lušina Štefka	predilnica
3. Vidic Silva	sukalnica
KOMISIJE
DELAVSKEGA
SVETA:
Komisija za družbeno prehrano:
1.	Pavliha Eli, predsednik
2.	Tomc Joža, namestnik predsednika
3.	Anlkon Albin, član
4.	Rozman Ana, tajnik
UO Počitniškega doma:
1.	Primožič Darko, predsednik
2.	Bizjak Konrad, namestnik predsednika
3.	Koprivnikar Franc, član
4.	Bizjak Vojko, član
5.	Babič Dana, član
6.	Mrzel Slavka, tajnik
Komisija za odlikovanja:
1.	Stamatovski Niko, predsednik
2.	Bizjak Vojko, namestnik predsednika
3.	Semec Viktor, član
4.	Vidovič Gojko, član
5.	Hribar Vera, član
6.	Rappl Lea, tajnik
Komisija za pregled izračuna osebnih dohodkov:
1.	Krnc Janez, predsednik
2.	Žibert Slavko, namestnik predsednika
3.	Grilj Edi, član
4.	Keržan Vinko, član
5.	Povše Ana, član
6.	Pustinek Jože, član
7.	Komotar Borut, član
8.	Grubor Dušan, tajnik
Komisija za statut in ostale splošne akte:
1.	Ankon Albin, predsednik
2.	Ing. Tone Lesjak, namestnik predsednika
3.	Kralj Andrej, član
4.	Vidovič Gojko, član
5.	Rappl Lea, član
6.	Jovanovič Nada, tajnik
Komisija za racionalizacijo in tehnične izboljšave:
1.	Peterca Branko, predsednik
2.	Ing. Pavel Koprivnikar, namestnik predsednika
3.	Bizjak Konrad, član
Komisija za programiranje razvoja podjetja:
1.	Mirtič Jože, predsednik
2.	Peterca Branko, namestnik predsednik
3.	Kralj Andrej, član
4.	Pavliha Tone, član
5.	Primožič Darko, član
6.	Vidovič Gojko, član
7.	Lesjak Franc, član
Komisija za odpis osnovnih ODBOR DELAVSKE KONTROLE sredstev:
1.	Nastran Demeter, predsednik
2.	Primožič Darko, namestnik predsednika
3.	Krnc Metlka, član
L Borišek Franc
2.	Kastelic Slavka
3.	Mandelj Marija
4.	Belec Janez
5.	Bizjak Majda
predpredilnica
predilnica
sukalnica
mehanična delavnica finančni sektor
Komisija za pregled službe- Namestnika članov:
nih oblek vratarjev in ga- l, pajtler Adolf	predilnica
silcev;	2. Golob Hilda	sukalnica
1.	Franc Lesjak, predsednik
2.	Mato Savšek, član
3.	Karel Podkrajšek, član
Komisija za sistematizacijo:
1.	Vidovič Gojko, predsednik
2.	Grubor Dušan, namestnik predsednika
3.	Krnc Janez, član
4.	Rappl Lea, član
5.	Lesjak Franc, član
Center za strokovno izobraževanje:
1.	Bizjak Branko, predsednik
2.	Cvetežar Gusti, namestnik predsednika
3.	Martina Kralj, član
4.	Rappl Lea, član
5.	Pavliha Sonja, član
6.	Jug Tatjana, tajnik
Posredni organi upravljanja:
IZVRŠILNI ODBOR
1.	Hauptman Marinka
2.	Jurca Vida
3.	Juvan Marjan
4.	Kralj Martina
5.	Lambergar Anka
6.	Mrzel Ljudmila
7.	Pavliha Tone
8.	Prašnikar Ivanka
9.	Žibert Slavko
Namestniki:
L Berčon Ivan
2.	Glušič Alojz
3,	Vidic Slava
finančni sektor
laboratorij
sukalnica
splošni sektor
komercialni sektor
predpredilnica
remont
predilnica
predilnica
kotlarna
predilnica
predpredilnica
Urdeniški odbor tovarniškega glasila:
1.	Bizjak Branko, glavni urednik
2.	Kralj Martina, član
3.	Ankon Albin, član
4.	Štraus Tone, član
5.	Sonc Marjan, član
Komisija za norme:
1.	Peterca Branko, predsednik
2.	Krnc Janez, namestnik predsednika
3.	Ing. Lesjak Tone, član
4.	Mlakar Janko, član
5.	Koderman Vojko, član
6.	Pavliha Sonja, tajnik
ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU
1.	Komotar Borut
2.	Koprivnikar Lojze
3.	Lesjak Franc
4.	Ocepek Ivan
5.	Senica Ignac
predpredilnica elektro obrat splošni sektor predilnica predpredilnica
Namestnika:
1.	Šepec Franc	predilnica
2.	Zupan Rudolf	splošni sektor
ODBOR ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
Komisija za sestavo Pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov
1- Lesjak ing. Tone, predsednik
2.	Grubor Dušan, namestnik
3.	Keržan Vinko, član
4.	Nastran Demeter, član
5.	Ankon Albin, član
6.	Vidovič Gojko, član
7.	Peterca Branlko, član
8.	Tiišler Hilda, tajnik
L Peterca Branko
2.	Rappl Lea
3.	Vidovič Gojko
4.	Sonc Marjan
5.	Stamatovski Niko
Namestnika:
1.	Bizjak Vojko
2.	Tišler Hilda
proizvodni sektor splošni sektor tehnični sektor sektor vzdrževanja proizvodni sektor
proizvodni sektor splošni sektor
ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE
Komisija za požarno varnost:
1- Pavliha Lojze, predsednik
2. Keržan Vinko, namestnik predsednika 3- Lesjak Franc, član 4. Borštnar Jože, član 5- Mali Marjan, član
L Borišek Franc
2.	Lesjak Franc
3.	Majcen Milan
4.	Primožič Darko
5.	Zupan Rudolf
Namestnika:
1.	Koprivnikar Franc
2.	Pavliha Lojze
predpredilnica splošni sektor predpredilnica sektor vzdrževanja splošni sektor
komercialni sektor proizvodni sektor
Na stroške podjetja lahko vplivamo
Večina verjetno ni najbolje seznanjena s predpisi in načinom, 'ki urejajo način ugotovitve in delitve 'dohodka, zato bomo .posuiksili to prikazati. Glede na to, da so bili v letu 1973 v zvezi z ustavnimi spremembami spremenjeni tudi nekateri predpisi, se bomo seznanili tudi z njimi.
Prikaz v shemi A nam pojasnjuje osnovna načela ugotovitve celotnega dohodka,
dohodka ter deltev dohodka. Iz prikaza vidimo, da moramo od celotnega dohodka, t. j. od vseh sredstev, ki jih dobimo za prodano blago ali opravljeno storitev, odšteti materialne stroške poslovanja in stroške amortizacije, ki smo jih imeli s proizvodnjo blaga ali opravljenih storitev, prodanih v določeni obračunski dobi in tako dobimo razliko sredstev, ki nam
UGOTOVITEV CELOTNEGA DOHODKA, DOHODKA IN OBRAČUNAVANJE DOHODKA V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA
SHEMA A
MATERIALNI STROŠKI POSLOVANJA IN AMORTIZACIJA

UGOTAVLJANJE CELOTNEGA DOHODKA
SHEMA B
- MATERIALA IH ODPADKOV
DOHODKI OD OBRESTI DOHODKI OD DOTACIJ

VSEBINA MATERIALNIH STROŠKOV POSLOVANJA IN AMORTIZACIJE
SHEMA C
DELITEV DOSEŽENEGA DOHODKA
[SPEVKI IN VNAHIHE ZBOI
SŠFŠ Ki
predstavlja dohodek za delitev.
Pri predpisih, (kj veljajo za delitev dohodka, so v letu 1973 nastale spremembe, ki so razvidne iz prikaza, t. j. da moramo iz dohodka nadomeščati vse izdatke, kot so: pogodbene in zakonske obveznosti in tudi 'druge osebne prejemke, ki ismo jih doslej izplačevali, ali iz materialnih stroškov ali pa iz sredstev sklada skupne porabe. Tako dobimo del dohodka za sklade, ki preostane za delitev, za zadovoljevanje osebnih potreb, osebni dohodek in skupno porabo, za razširitev materialne osnove dela, za poslovna sredstva in sredstva kot tudi za skupne rezerve gospodarstva ikot celote.
Prikaz v shemi B nam dalje pojasnjuje, kaj predjstavija celotni dohodek in talko lahko ugotovimo, da celotni dohodek sestavljajo vsi dohodki, .ki jih 'dosežemo s prodajo blaga in opravljenih storitev, materiala in odpadkov, kot tudi vsi dohodki, kot so: obresti, presežki sredstev pri inventuri itd.
Iz prikaza v shemi C vidimo, 'kaj sestavlja materialne stroške. To so stroški porabe surovin in 'drugega materiala, storitve drugih za popravila in vzdrževanje, razne prevozne storitve, potni stroški, stroški higiensko tehnične zaščite, reklame, izdatki za topli obrok, ki so se do leta 1973 krili iz sredstev skupne porabe itd.
Prikaz v shemi D nam pojasnjuje delitev dohodka glede na
—	obveznosti, ki jih ima delovna organizacija po pogodbah in zakonih;
—	druge osebne prejemke, ki se po predpisih, ki veljajo od 1. 1. 1973 dalje krijejo oz. nadomeščajo iz dohodka, namesto iz materialnih stroškov ali sredstev skupne porabe — neto osebni dohodek s pri. spev,ki in
— sklade delovne organizacije ali gospodarstva, kot celote (skupne občinske in republiške rezerve) in družbene sklade (šolstvo, otroško varstvo, ceste td.), po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki jih sprej-
n. pr. celotni dohodek material, stroški in amortizacija dohodek
pogodb, in zakon, obvezn. dal dohodka za OD in sklade
npr. celotni dohodek material, stroški im AM dohodek
pogodb, in zak. obvez, del dohodka za OD in sklade
upr. celotni -dohodek material, stroški in AM dohodek
pogodb, in zak. obvez, del dohodka za OD in sklade
Od vseh možnost je v okviru dejanških pogojev gospodarjenja in poslovanja, odvisno od nas isami.h le znižanje stroškov. Za primer navajamo: materialne stroške v 'letnem znesku 12 milijard s. din smo med drugim, z boljšim izkoriščanjem surovin im boljšim manipuliranjem s pomožnim materialom in podobno, znižali za 0,5 % t. j. 60 milijonov s din na lefo, ali v primeru 1 % znižanja materialnih -stroškov, kar iznaša 120 milijonov s. din ali 35 % mesečnega osebnega dohodka celotnega kolektiva. Ostale možnosti za znižanje stroškov so uresničljive, vendar niso odvisne od nas samih, temveč od sprememb cen ali pa obveznosti iz ekonomskega sistema kot celote.
me delavski svet delovne organizacije.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je dohodek za delitev oz. del dohodka za skupne osebne dohodke možno povečati na več načinov (glej shemo A) in to:
100	100
—	80	— 75
20	25
—	15	— 15
5	10
100	105
— 80	— 80
20	25
— 15	— 15
5	10
100	100
— 80	— 80
20	20
— 15	— 10
5	10
Na podlagi tega je potrebno, da bodo novoizvoljeni člani delavskega sveta kot delegati celotnega kolektiva, ob obravnavi našega poslovanja, imeli vse te -možnosti v vidu in istočasno sprejeli vrsto določenih Ukrepov in sklepo-v, s katerimi je možno znižati materialne stroške poslovanja. Prav tako naj ostali člani kolektiva po svoji presoji predlagajo s katerimi Ukrepi bi bilo mogoče zniževati materialne stroške. Predlagajo naj v raznih organih kjer sodelujejo in ukrepajo neposredno na svojem delovnem mestu. Kajti vsak član kolektiva -lahko po svojih možnostih prispeva ik temu, da bi bili stroški poslovanja čim nižji.	D. N.
1. pri istem celot, dohodku z znižanjem materialnih stroškov
2. pri večjem celot, dohodku; z istimi materialnimi stroški
3. pri istem celotnem dohodku; z istimi materialnimi stroški; z manjšimi pogodbenimi in zakonskimi obveznostmi iz dohodka
Izobraževanje samoupravljavcev
Upravljati podjetje, predvsem še veliko tovarno, niso majhne skrbi. To ugotavljajo predvsem tisti, ki po službeni dolžnosti vodijo podjetje. S amoupravl j alcev, predvsem neposrednih proizvajalcev, pa se te skrbi še vedno premalo dotikajo. Pri njihov; skrbi še vedno prednjačijo osebni interesi, uspešnost poslovanja in šele nato razvoj in bodočnost podjetja. Skozi osebne dohodke se res računa standard posameznika, pri tem pa prevečkrat pozabljamo kako tesno je to povezano, predvsem v industriji, z modernizacijo in razvojem podjetja. Nemogoče je z zastarelimi stroji dosegati visoko proizvodnjo in produktivnost in visoke osebne dohodke. Res je, da različni gospodarski ulkrepi niso vedno samo ugodni za podjetje, reševanje zahtev je dostikrat počasno. Največ je mogoče
doseči, če se v dan-ih pogojih izkoristijo vse možnosti.
Kje so vzroki, da neposredni proizvajalci premalo aktivno sodelujejo pri upravljanju? Eden od momentov je gotovo premajhna izobraženost v tem pogledu, da bi si delavci znali pravilno tolmačiti akte podjetja (Statut, Sporazum, pravilnike) in da bi poznali vsaj delitev dohodka po glavnih postavkah. Tako tudj delitev dohodka na sklade in osebne dohodke, da se ne bi o stvareh govorilo le na pamet, po občutkih, po željah. Da bi se lahko koristile številke in papirji, ki jih je toliko popisanih.
Izobraževanje po seminarjih smo že uporabili kot eno od oblik približati vodenje slehernemu članu kolektiva. Obveščanje —- sprotno, jasno in odkrito — pa je drugi moment, ki mora biti dnevno prisoten. Večjo pozornost
moramo v nadaljnjem obveščanju posvetiti dogodkom, ki so v teku dri predvsem še pred nami. Tis im, o katerih bomo šele razpravljali in sklepali. Obveščati je treba na preprost, vsakomur razumljiv način, tako kot bi se o item pogovarjali z znancem in .ne kot bi prepisovali iz strokovnih knjig. Takšno sodelovanje strokovnega vodstva in samoupravljalcev bo približevalo poslovanje podjetja samoupravlj acem, da bodo razumeli zakaj in s čim upravljajo. Da ne bo zaradi težav prj poslovanju bolela glava posameznikov v podjetju in da se bomo doseženih uspehov skupno veselili.
Znanje je torej nujen pogoj za udeležbo v samoupravljanju, dati pa je treba samoupravlj alcu tudi možnost za vključevanje v dogajanja v podjetju.
Pomlajena organizacija zveze komunistov
Na začetku sestanka Zveze komunistov, ki je bil v novembru letos, je bUa majhna svečanost. V organizacijo je bilo sprejetih sedem mladih komunistov. Štiri od njih smo povprašali, s kakšnimi občutki so sprejeli povabilo za včlanjenje in kaj od organizacije pričakujejo.
Borišek Miran
vozač preje
Dobro se mi je zdelo, da sem med izbranimi tudi jaz. Izhajam iz družine, ki je že med vojno delala za NOV in tildi sam sem poštenega prepričanja. Pričakujem, da se na partijskih sestankih ljudje lahko pošteno in odkrito pogovore o vseh problemih. Z načeli organizacije pa se bom šele seznanil.
Hauptman Janko
strojni ključavničar
Že večkrat sem razmišljal o vstopu v organizacijo, zato sem bil povabila vesel. Zanima me delo Zveze komunistov, zato imam namen obiskovati sestanke in predavanja. Pričakujem, da se bom v organizaciji lahko seznanil s stvarmi, za katere drugače ne bi imel prilike.
Žibert Marjan
vozač preje
Že pri vojakih sem razmišljal o članstvu, zato sem se sedaj zlahka odločil. Slišal sem, da bodo v okviru organizacije Zveze komunistov politična predavanja in Pogovori o dogajanjih v podjetju in družbi. To me predvsem zanima. Na splošno pa mislim, da sem se vključil med poštene ljudi, tako si to organizacijo predstavljam.
Želimo, da bi se mladim komunistom njihova pričakovanja uresničila. Vsem pa naše iskrene čestitke!
Jug Tatjana
administratorka
Delam v okolju med samimi komunisti, njihovo mišljenje je močno vplivalo name. Zato ob predlogu za v članstvo nisem imela posebnih pomislekov. Za politiko se izrecno ne zanimam, .mislim pa, da so komunisti pošteni ljudje. Sicer pa se bom z delom organizacije imela priliko šele seznaniti.
I\la zborih
delovnih ljudi smo se odločili
S tem naslovom je bil v letošnji številka Litijskega pre-dilca objavljen članek s katerim pisec obvestila med drugim pojasnjuje postopek za organiziranje delov delovne organizacije v TOZD, navaja odločitev kolektiva za organiziranje delovne organizacije v eno OZD (brez TOZD v svoji sestavi) in v zvezi z odločitvijo kolektiva pojasnjuje še vzroke za takšno odločitev.
In prav del vsebine, ki se nanaša na vzroike za omenjeno odločitev delavcev na zborih edlovnih ljudi, pa je spričo pravilne obveščenosti, predvsem bralcev izven kolektiva, potreben nekoliko točnejših pojasnil. Iz navedbe vzrokov na podlagi katerih naj bi organizacij sike enote predilnica, sukalnica in stročanna ne imele pogojev za organiziranje v TOZD je namreč razumeti, da je bistveni vzrok iskati v odsotnosti knjigovodsko organizacijskih pogojev, iki so v tesni zvezi s temeljnim pogojem v ustavnih dopolnilih, po katerem je TOZD lahko tista delovna celota, katere uspehe je mogoče samostojno vrednostno izkazati (ločena knjigovodska evidenca sredstev, ločeno spremljanje dohodkov, ločeno ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka itd.). Dejstvo je, da doslej samostojno prikazovanje uspehov predilnice, sukalnice in stro-čnarne ni bilo uporabljano. Ker pa je takšno prikazovanje uspehov (po predhodni delitvi premoženja celotne delovne organizacije na posamezne dele) v doglednem času možno izvesti, odsotnost knjigovodsko organizacijskih pogojev ni bistveni: razlog za v »Analizi ugotavljanja pogojev za organiziranje TOZD« pričjuočj predlog za organiziranje delovne organizacije v eno OZD. Je le analitska ugotovitev oin kot takšna vsebovana v priporočilu Odbora za uresničevanje ustavnih dopolnil z željo, da pri event. kasnejši ponovitvi postopka samoupravni organi ustreznim
strokovnim službam postavijo zahtevo za organiziranje iin vodenje potrebnih knjigovodskih evidenc.
Bistveni vzroki za to, da so sestavljale! analize prišli do zaključka po katerem predilnica, sukalnica in stročarna v pričujočem trenutku nimajo pogojev za organiziranje v TOZD so v tem:
— da je zaradi postopne uporabnostne zamenjave mehkih Wc cevk s trdimi cevkami pričakovati prenehanje obratovanja stročnarne najkasneje v tretjem četrtletju prihodnjega leta. Proizvodnja mehkih Wc cevk, ki so proizvod tega obrata, se je samo v obdobju julij—oktober 1973 zmanjšala že za 45 % in se zmanjševanje količinskega obsega postopoma nadaljuje, delavce pa premešča v druge organizacijske enote in v tem
—■ da je prav v času priprave Analize in sprejemanja odločitve pričujoča rekonstrukcija sukalnice (modernizacija din povečanje proizvodnih kapacitet) z nekoliko spremenjenim tehnološkim postopkom in organizacijo deda in v zvezi s tem prisotna in še ne doknčana reorganizacija te proizvodne enote, kar naj hi bilo v celoti izvedeno do konca prvega polletja 1974.
Predvsem navedena dejstva so Odbor za uresničevanje ustavnih dopolnil vodila k zaključku predlagati kolektivu na zborih delovnih ljudi že sprejeto organizacijsko obliko, ki je k predlogu dodal še priporočilo naj se po realizirani rekonstrukcij sukalnice in njeni organizacijski utrditvi postopek za organiziranje TOZD v primernem času ponovi. Seveda pa bo event. ponovitev postopka odvisna predvsem od aktivnosti družbeno političnih organizacij kolektiva, ki se bodo morale v danem trenutku med drugim soočiti še z različnimi: posameznimi in skupinskimi gledanji na miselnost organiziranje TOZD ter jih tudi najsmotrneje rešiti.
L. T.
Dragi bralci!
SODELUJTE Z NAMI PRI OBVEŠČANJU KOLEKTIVA. V SKRINJICO LITIJSKEGA PRE-DILCA ODDAJTE VAŠE PREDLOGE O ČEM NAJ V BODOČE PIŠEMO IN KAJ VAS ZANIMA. LAHKO PA SE S PREDLOGI OGLASITE OSEBNO ALI PO TELEFONU GLAVNEMU ALI TEHNIČNEMU UREDNIKU — INTERNI TELEFON 34 ALI 20.
UREDNIŠKI ODBOR
Predstavljamo vam
Brlogar Majdo
Za razgovor sem jo ujela s sestanka Odbora za mesebojna razmerja. Letos je bila na novo izvoljena, ta sestanek pa prva preizkušnja.
Majda Brlogar jeva je doma iz Zagorja. Čeprav rojena visoko v Ravnah nad Polšnikom, je zadovoljna s svojim domom v zgorski soteski. Njena pot na delo je vezana na vsakodnevno vožnjo z vlakom. Čeprav mora delavniku zaradi tega prišteti še najmanj uro in pol na dan, pravi, da se tudi tega človek privadi. Veze z vla-
kom so zadnja leta ugodnejše, če pa je treba počakati na vlak, lahko ostanejo na toplem v garderobi. Po tem, da jo večkrat srečam v trgovini, sklepam, da v tem času opravi v Litiji tudi dnevne nakupe.
V tovarni ji teče enajsto leto zaposlitve in še štiri leta drugje. Kot dobra mati je doma gospodinjila, dokler nista šla otroka v šolo, čeprav si samo z eno plačo niso mogli privoščiti posebnega razkošja.
Leta 1966 je postala inštruktorica v sukalnici in se na kasnejših tečajih še izpopolnjevala. Sicer pa je v glavnem posluževala dvojilni stroj, nekaj časa pa tudi previj alnega in sukalnega.
Po ogledu novega obrata sukalnice si nisem mogla kaj, da je ne bi povprašala po počutju v novih prostorih, kamor se je s previjalkami, ki jih po-
učuje, preselila med prvimi.
»Prepih je bil v starih prostorih glavna nadloga, poleti pa v nekaterih oddelkih še vročina in slaba ventilacija. Enim je pihalo, druge so hotele imeti zaradi vročine odprto. Sedaj to odpade, čeprav se zaradi večih vrat popolnoma tudi tukaj ne bo moč izogniti prepihu. Svetloba in toplota sta v redu.«
Kako pa delo na previ-jalnih avtomatih?
»Zaenkrat, ko še ni organizirana dostava enoj-
ne preje, je treba delati celo več kot prej. Vendar bo to kasneje urejeno. Sicer pa doslej tu samo učim, tako, da bodo v kratkem previjalke spretnejše od mene.«
So tudi potrebne posebne spretnosti?
»Ne mislim toliko spretnosti, praksa naredi svoje. Precej pomembna pa je višina posluževalke, ker so p revijalni avtomati visoki, posebno za snem in začetno navijanje mora marsikatera stopiti na prste. Včasih je bila za takšna delovna mesta predpisana višina.«
Katere delovne faze opravlja sedaj previjalka?
»Polni levorverj e-maga-zine, popravlja pretrge in snema.«
Ste rekli »popravlja« pretrge?
»Tako pravimo temu, ker veže jih stroj, poslu-ževalka mora utrgano nit
le pritakniti, če jo sesalna cev ne obdrži.«
Pripogibanja je pri po-služevanju sedaj manj, hoje pa kar precej, ker poslužuje sedaj vsaka 48 vreten, prej jih je 22. Pri delu jim vzame neverjetno veliko časa, če ima preja iz predilnice predolg navitek. Če je ta normalen, to je približno 25 cm in se najbolj ujema pri Nm 34, potem previjalka nit samo potegne in položi kops v magazin. Sicer pa je treba še odvijati, kar je zelo zamudno, če vzamemo, da jih je treba v četrt ure položiti približno 250. Pri trdih cevkah, ki imajo na koncu obroček, je nit težje sneti.
Posluževanja previjal-nih avtomatov ste se učili v italijanski tovarni. Kako ste se sporazumevale z Italijankami?
»Najprej so nam pokazale, oziroma smo jih opazovale, potem pa, če če smo delale prav, so pritrdile z roko, za napačno delo pa z roko od desne proti levi. Seveda bi z znanjem jezika kaj več zvedele, čeprav se z delom naučiš največ.«
Novi italijanski stroji je niso čisto usvojili. Delala bi najraje na dvojilki. Seveda, ko bo prišlo do tega, sedaj so za priuči-tev na vrsti previjalke, nato še po programu, vmes novinke, za delo po normi bo le malo časa. Sicer pa je tudi to delo potrebno in ne najbolj hvaležno. Priznala je, da mora marsikdaj debelo požreti slino.
Doma pa je Majda kuharica z vsem srcem. Pri tem jo najbolj spretno posnema sin, pa tudi hčerka. Vsaj en obrok na dan mora biti dobro pripravljen, odvisno od tega kdaj se že kar odrasla družina zbere.
Sicer pa v svoji skromnosti nima velikih želja. Kupljeno staro hišo so postopoma obnovili in uredili brez posojila, oblečeni in siti so, s fičkom pa skoraj ne vedo kaj bi počeli. Res, različna so pota do zadovoljstva.
M. Kralj
Brlogar Majda pri priučevanju delavke na novem stroju.
Zastave so vabile na otvoritev nove sukalnice
Da nas redukcija v menzi ni prizadela, je poskrbela Plinarna.
Fotokronika
Gradnja mostu je v zaključni fazi,
dela pri nadvozu pa se bodo malo zavlekla.
Upokojene so bile
MASTNAK Frančiška se je
rodila 8. 4. 1923 v Zagorju. Osnovno šolo je obiskovala istotam. Njen oče je bil rudar, mati gospodinja. Kot rudar je ibil oče dvakrat pod-sut in zaradi posledic poškodb ikas-neje invalidsko upokojen. 'Nizka invalidska Pokojnina ni zadoščala za preživljanje 6 članske družine, zato je morala takoj po končani osnovni šoli na delo. Služit je šla na Ihmete v Ga-berje pod Jančami ik povsem tujim ljudem. Delala je za skromno obleko in za hrano. Hrane je bilo na srečo dovolj tako, da vsaj lačna ni bila. Eenlkrat na leto v de-cemru mesecu pa je dobila »plačo« in to 100 dinarjev. Ta denar je nesla očetu, da je tako s svojim skromnim prispevkom pomagala pri proračunu družine. Pri tem kmetu ‘je bila 2 leti. Nato se je zaposlila kot gospodinjska Pomočnica pri družini učitelja v Jevnici. Poleg ostalih tiel je morala še sekati drva za šolo in čistiti 2 razreda, kri tem učitelju je delala 2 leti, ni pa bila socialno zavarovana. Zatem se je zaposlila kot gospodinjska pomočnica 4 mesece v Ljubljani, 9 mesecev v Kranju. Ob začetku vojne leta 1941 se je iiiz Kranja vrnila v Zagorje in se zaposlila v šivalnici »Vesta« kot Priučena šivilja. Tu je bila 2 leti in pol. Tovarna je bila Požgana in nato je delala pri Privatnem sodavičarju v Zagorju 1 leto.
Takoj po osvoboditvi je zaprosila za delo v našem podjetju. Ker tu ni bila sprejeta, je šla v Kranj in ise zaposlila v I-nteksu, tam je 'bila 15 mesecev snemalka, nato pa se je usposobila za predico. Zaradi bolezni matere, se je morala vrniti v Zagorje in je Ponovno zaprosila za delo pri nas. Bila je sprejeta in z delom pričela 1. oktobra 1947. Delala je v predilnici I, naj-Prej kot pomagalka približno 1 leto, nato pa je bila predira na PC predilnih strojih. Do operaciji leta 1965 ni mogla več ostati na stroju in je bila od takrat dalje rezervna Predica. Opravljala je nato razna dela, predvsem pa lepila jermenčke za predilne -stro-je. Velikokrat je bilo treba opraviti kakšno delo, ki ni bilo »njeno«, vendar delala je z yeseljem in besed »ne bom« ti Poznala. Z njenim vestnim odnosom do tieila je velikokrat pripomogla, da predilni stroji niso po nepotrebnem stali.
V našem podjetju je delala .6 let in 2 meseca. Vseskozi Je delala z veseljem. Pravi, je ta doba hitro minila. Vseh 26 let se je na delo vozila z vlakom. Tako nam je po-yedala, da je enkrat v Zagorju komaj .ujela zadnji vagon, je bil zaklenjen in je stala °d Zagorja do Litije na stopicah. Bilo je pozimi in pošteno se je prehladila. Ali pa etos^ oktobra, ko je na že-ezniškem prelazu v Litiji le-zla preko vagona tovornega
vlaka. Vlak je odpeljal in z mahanjem in raznimi znalki je železniškemu uslužbencu v čuvajnibi nakazovala, da je nekaj narobe tako, da je tovarni vlak ustavil v Zagorju, sicer pa bi se odpeljala z njim daleč naprej.
Povedala je, da so ji sodelavke ob slovesu rekle, da jo bodo zelo pogrešale. Tudi njo je »stisnilo« pri srcu, ko se je bilo treba zares posloviti. Sodelavke iz predilnice I in iz rezerve so ji ob tej priliki kupile lepa spominska darila, za katera se iskreno zahvaljuje. Vsem pa želi pri nadaljnjem delu iše veliko uspehov in tudi, da bi dočakale pokojnino v tem podjetju, kot jo je ona.
OSTREž Pavla je bila upokojena kot predica na prstan-čnern stroju. Dragih sprememb, ikotjda je na začetku delala kot snemalka, v njenih štiriindvajsetih letih, desetih mesecih in treh dneh zaposlitve ni bilo.. V istem oddelku je začela in končala svoje delo. če je človek toliko let vezan na isto okolje, isto delo, iste sodelavce, če je tod še razumevanje, potem je slovo še težje. To je bilo tudi zanjo. Pravi, da se je v Predilnici dobro počutila, rada je hodila na delo, zato bo ta leta obdržala v lepem spominu. Tudi nočni turnus do pod dveh ji ni delal težav, ker ji je ostalo še precejšen del noči za spanje. Prejšnji turnus je bil dosti bolj utrudljiv.
Leto prej si je uredila udobno stanovanje s centralno kurjavo. Tu bo v miru in zadovoljstvu uživala pokoj. Prosti čas, najbrž ga bo odslej ikar preveč, pa porabila za sprehode v naravo in obiske, za katere prej nikoli ni bilo časa.
Vojno vihro je preživljala doma v Jančah, brez očeta, ki je otrokom umrl v rani mladosti, -med vojno pa še mati. Dom so jim požgali Nemci, tri družine so nekaj let živele v stari koči. S sestro sta bili aktivistki, brat partizan. Za to .delo ima priznano dvojno dobo, zato tudi ugodnejša upokojitev. Tudi stanovanje je dobila nakazano od Zveze borcev.
Kot kaže, ji je za prijetno počutje na jesen življenja potrebno le še naprej trdno zdravje. In tega ji tudi mi želimo.
DOBRAVEC Vilma se je
rodila leta 1924v Gradcu pri Litiji. Delala je v predipredil-nici kot predica na flyerjih. Na delo je hodila redno in ga opravljala zadovoljivo. Upokojila se je s 7. 11. 1973 s polno pokojninsko dobo. Ni lahko zapustila podjetja, kjer je toliko ‘let preživela, vendar ji bolezen njenega očeta ni več dopuščala dela nadaljevati;
Dobravčeva se našemu vabilu, da se ob slovesu iz našega podjetja od nje osebno poslovimo, ni odzvala, pred-
vsem zaradi bolezni očeta, mislimo pa, da je prav, da smo spregovorili teh par besed tudi o njej, saj ima za seboj 35 let napornega dela.
Želimo ji, da bi v zadovoljstvu in zdravju preživela tudi ostala leta, ko ni več med sodelavci.
FLISEK Ana se je rodila leta 9120 na Spodnjem Logu. V Predilnico Litija je prišla leta 1943. Sprejeta je bila na delo v predilnico, kjer sta bili že zaposleni njena mati in sestra. Že po nekaj mesecih je bila zaradi križe, ki je nastala v tekstilni industriji, redukcija, in je bila med njimi predvidena za dopust tudi ona. Takrat je veljalo pravilo, da so ob redukcijah odpuščali predvsem tiste, kjer je bilo zaposlenih več članov iz ene družine. Vendar so se v zadnjem trenutku odločili drugače. Njeno mamo, ki je delala v podjetju že 38 let, so upokojili, njo pa zadržali na delu, vendar so jo začasno premestili v stročarno. Leta 1946 pa je bila razporejena na delo v predpredilnico, kjer je ostala do -upokojitve.
Na delo je prihajala vsak dan peš iz Spodnjega Loga, kjer je (stanovala, dokler se ni preselila na Breg. Kasneje pa je le uspela kupiti kolo in si s tem olajšala vsakodnevno pot na -delo.
»Ob -razporeditvi na delo v predpredilnico me je sprejela v priučitev Mazovec Pavla, ki je veljala za dobro din natančno strojno delavko. Moram reči, da sem se pri njej dobro in hitro priučila za delo na stroju. Res pa je, da sem se za delo -tudi sama dovolj zanimala in sledila njenim podukom, zato sem že po enem mesecu prišla do pomagalke, po -dveh mesecih dela kot pomagala, pa do svojega stroja. Lahko rečem, da sem bila z detom v predprediimici zadovoljna, všeč mi je bilo predvsem to, da sem imela svoj stroj, ;ki je točno kazal na števcu, -koliko sem naredila in
vedela sem, več bom naredila, več bom zaslužila.«
Med dragim je tudi dejala, da je podjetje ob njenem pričetku dela obratovalo le v eni izmeni, kasneje po osvoboditvi pa so že pričeli ‘ delo v dveh izmenah. Vseeno: ji- je bilo, če je -delala zjutraj, popoldan ali ponoči, vsakokrat je. šla na delo z dobro voljo in zadovoljna. S svojilni predpostavljenimi se je dobro razumela, nikdar ni zamujala dela, niti neopravičeno izostajala.
»Mislim, da bi mi bilo neprijetno že ob vsakršni zamudi, kaj šele, če bi neopravičeno izostala z dela. Navajena sem bila, da sem redno vsak dan bila vsaj pol ure prej v tovarni, da sem se preoblekla in nekoliko oddahnila od poti.«
Naj omenim še to, da je bila tov. Flislkova za svoje -delo v podjetju večkrat pohvaljena in trikrat udarnica.
Ob slovesu je zaželela kolektivu še veliko delovnih uspehov.
S>odob
na zena
je negovana
SREDSTVA ZA NEGO KOŽE
-Pogostokrat nam dela težave pravilna izbira kreme, mlaka in lotiona. Kreme vsebujejo različne ‘količine maščob, zato jih delimo v mastne, poknastne in suhe. S tem podatkom se sklada najpogosteje tudi količina vode, ki jo vsebuje krema. Mastne in pol-ma-stne kreme -imenujemo tudi hranilne ali nočne kreme. Nanašamo jih zvečer na z lotionom očiščen obraz in pustimo učinkovati 15—20 minut. Nato kremo s -krpico zbrišemo, ida ikoža čez noč lahlko diha. Dnevna krema je navadno is-uha ali polmastna in učinkuje bolj kot rahla zaščitna plast. Ta krema vsebuje od 35 do 75 °/o vode. Puščati -ne sme ma-stnega sijaja na obrazu.
Čistilno mleko je tako kot krema maščobno-vodna emul zija, vendar je snov bolj tekoča. Z vato namočeno v čistilno mleko, si narahlo zbrišete obraz. Nato vzamete drago vato, jo namočite v čistilno vodo in si še enkrat s tem očistite obraz; šele nato nanesete hra-nilno kremo.
Če želimo -doseči vidne uspehe pri negi obraza in vratu je poleg vsakdanjega čiščenja obraza in hranjenja kože s kremo potrebna tudi uporaba maske in oblog. Najbolje bo, da si nabavite masko v obliki prahu,‘ki mu lahlko doda-
jate razne druge snovi, bodisi ‘kot razredčilo (sadni sok) ali dodatke, ki posebno prijajo vrsti važe -kbže (med, smetana, rumenjak). Ko si masko na-nesete na obraz sepopolnoma sprostite in spočijte'. Vsako premikanje obraznih mišic bi zmanjšalo uspeh. Kako si nanašate masko? Najprej si kožo očistite s čistilnim mlekom, nato :pa -s čistilno vodo. Priporočljivo je tudi, da si -kožo nekoliko omehčate z oblogami ali s kamilično paro. Na tako -pripravljen obraz si nato -nanesite maslko. Koža okoli oči, -velke in bližina oči ostanejo proste. Ko ste si tako pravilno -namazale masko, pojdite počivat. Po 15— —20 minutah si boste masko z- mlačno vodo izmile, nato kožo očistile z lotionom in si -nanesle hranilno kremo.
Tako se lahko -neguje vsaka ženska in zato -ni -potrebno veliko denarja, časa pa mogoče ndkoliko več. Katera pa je ‘bolj pri denarju si pa lahko privošči tudi nego v kozmetičnem salonu.
Še nekaj o negi kože -nasploh! Res-nica je, kar trdijo Francozi, da -namreč ni le p ih in grdih žensk, so same negovane in nenegovane. Za to tudi če niste klasične lepo-te, s,te lahko videti negovane elegantne in -sijoče, le odločiti se morate, -da boste vsak dan nekaj minut žrtvovale za lastno -nego.
Kadrovske vesti
PRIŠLI V MESECU NOVEMBRU 1973		
2. 11. 1973 Tomažin Jožefa	Zavrstnik 8	predpredilnica 4. izmena
6. 11. 1973 Vozelj Dragica	Zagorje, Golče 7	predilnica II 1. izmena
15. 11. 1973 Cilenšek Drago	C. Zas. bat. 58	čistilnica 2. izmena
ODŠLI V MESECU NOVEMBRU 1973		
7. 11. 1973 Jelnikar Rudolf	Marokova pot 21	potek pogodbe za določen čas
7. 11. 1973 Dobravec Vilma	Marokova pot 14	upokojitev
8. 11. 1973 Flisek Ana	Breg 20	upokojitev
10. 11. 1973 Kres Ivica	Valvazorjev trg 12	odpoved delavca
10. 11. 1973 Vodišek Franc	Bukovica 8	odhod v JLA
14. 11. 1973 Krhlikar Albina	Rozmanov trg 9	odpoved delavca
14. 11. 1973 Grum Ilonka	Šmartno 34	odpoved delavca
21. 11. 1973 Ostrež Pavla	Prvomajska c. 4	upokojitev
30. 11. 1973 Dobravec Albina	Ustje 60	odpoved delavca
30. 11. 1973 Markeljc Sonja	Marokova pot 13	odpoved delavca
30. 11. 1973 Witwicky Ljubosava	Praprošče 12	odpoved delavca
30. 11. 1973 Mastnak Frančiška	Zagorje, Polje 1	upokojitev
V MESECU NOVEMBRU SO UMRLI TRIJE NAŠI UPOKOJENCI
Kušar Kati Vipotnik Fani Lambergar Pavel
Litija, Sitarjevška c. 1
Šmartno 34
Litija, Ponoviška II
Nagradna
križanka
Rešitve nagradne križanke oddajte v skrinjico do četrtka, 10. januarja 1974.
1.	nagrada 50,00 din
2.	nagrada 30,00 din
3.	nagrada 20,00 din
Naša
kavica
Nesmiselno bi bilo tajiti ali govoriti drugače ker je resnica očitna, navadili smo se požirkov tega aromatičnega poživila. Nekaterim se prilega rano zjutraj, drugim po malici, večini popoldne, nekateri pa jo pijejo zaradi dela ali poživila tudi zvečer. Druga, manj vzpodbudna pa je ugo-tovtev, da je pri pitju kave vse manj zmernosti.
Zakaj jo pijemo, kdo pretirava?
Najbrž bi težko našli tiste ljudi, ki že dopoldne popijejo nekaj kav, da bi potem bolje in .intenzivneje delali. Ugotovitev je lahko le ena — pijemo jo v glavnem zaradi užitka. Mogoče se res pri intenzivnem delu prileže požirek, toda dve, tri in tudi več kavic med delovnim časom skuha in spije lahko le tisti, ki ima za to čas. To niso tisti, ki jih delo prganja, predvsem so to ljudje, ki niso z rednim delom dovolj obremenjeni, kajti kavico je prijetneje srkati v družbi, prižgati eno ali dve cigareti, poklepetati ... da to se dogaja in brez ukrepov, lahko postane navada.
V naši .tovarni kuhanje kave ni bilo izrecno dovoljeno, vendar se je pri tem zatiskalo eno oko. Navada pa še je razbohotila. Da, ob (redukcijskih ukrepih je kava vrela celo na kuhalniku v predahi. In še vre, na nič koliko mestih, primernih in tudi neprimernih po vsej tovarni.
Ko je izvršilni odbor pretekli mesece obravnaval ukrepe za utrditev .discipline v podjetju, se \je dotaknil .tudi kave. Predvsem je sprejel ukrep, da se sme kavo kuhati le na primernih, varnih mestih, na pokritih kuhalnikih s šuko vtikači in — SAMO V ČASU MALICE, oziroma popoldanska in nočna izmena le enkrat med delovnim časom. Torej nič več jutranje in opoldanske kavice, poleg tiste med malico. Nič hudega, saj so tiste tretje ali celo četrte običajno bolj slabo kot dobro vplivale na počutje'. Mogoče se bo za tako zapravljen čas našlo kakšno drugo delo.
irepto
GOZMA
Žr/AL
ŽALOSTI-
UKA
19- OULA
ZAGOZ-M
zužeM
reaiEC ZA M
seuT/iE
GIOTAVM
MSSTJ
nsrfi:
TžšečT
KRIZ
VAŠA
SODEM
terov/š-
U ZM7
•//srni
LETO
OPOJ
MOŠE.
-OTVItC
POŠ/čO
IHE
AfLBLTEK
PEJPO-
TTIJS
P.PAiEl
HAŠčoei
MJM.V.
tele/
u
Ž/ZC7E/
TEKOČ/.
ITM-ŠALJJ/CA
P/A/A
PREMOG
KEM/ČAJ/
ELEHEUJ
RALO
ITAUJA
A RESJ
pevec
LATO
/6RAČJA .KARTA
RAJJEK
l/RS JA METULJA
TATARI
ČRKI
MAJOR'
03RAD0K/C
PJ7ACA
sLomoi/
VRSTA J AH/L
20&MA
GM/L0.BA
soročAJ/ci P/ZET
MSP
GOLEGA
/ELESA
PADEC
/ObE
OSEBE/
TA/HEK
OSLOJ GLAS
PROZO-TQ/°oy
JEJR/AJ
T/A/A
JAŠ.HČ.
DOM
P/JVSK. A BOGAJJA
OSMOZA
KRKO
K/MSRE
LEG/JE
POJJ/l/.
ELER/RJ)
H-1HE
KRAJCA
ČESREJ
LEJ/J/
ČAS
/JOSEJA A
LEJE/
.posek
AFRIŠKA
RERA
A/ASA
URA
POJAV PA REBO

DOLOCEMA
V/S/UA
S4.UECD0-
FAČEč/V
FOSFOR
R/S/SAA
.MREŽA
CEŠRA
TRDUM/CA
ŠTETA
OPER
J0R&\ ZA
ARJE
GORA-
HA
POPRAM/
VRS/A
SADEŽA.
EUR. A
SANOGP-
SM'R
v p z z
KAMRO
KR/.VAA
US. JA UJEL

A H JR
MAŠ 9/k
SREZE
SLAPA:.:
DRREŠ.
pz::s:rc
v /ESI
,°RUPAD VOJSRE
SARAJGVc
DOMAČA
ŽIVAL
AMMO
VIDMAR
SOBA
OZ/RALM,
ZAIMEK.
MLEČHi
IZDELEI
IGLA
IVAH
CAMKAR
PRITRDILA//C A
STE/AJ/R
OAJASSJS
&CAI/UA
Rila
/PREČA/A Z/ZAL
PSA UJE BESEDE
MOZOLJA VOST
MESTO Z AVS/RU/
IZLIV
ERBU
BERA V AVSTRIJI
POLMER
PEVRA
ZVtiOV/Č
ROČA
KR A Al J
RALU
2HIRATI
OSEBA tZ BIBLIJE
A/AELERK
DELEC
PREDLOG
TE DE M SL TRBl/AJA
ŠPAHUA
SVETOPI-
SEMSKA
OSEBA
MAŠ
KO.MTM
MEMT
AMT/RVA
R/AT
TELEmR
LUC
GODARD
MEŽAIAR
LE . CVEHSZO
SAMO-
GLASMZA
POLT
/GOR
OZIM
SEVER
ME STAR
BOG
LJUBE E'
GJZŠRA
ČRKA
TdVORAZA
RIVAL
MLAJ
S/VAR j SPOR
L UTE HO.
HAS Polo 7oE-
ZELEAJ/CA V PUŠČAV!
VRSTA
RUHEAJ6
BARVE
ORGAH
V/DA
MAMA
0STR/VEc
VRH, RAD SOČO
PAMET
PR/TOR
SAVE
VODSJA J/VAL
PRVI
ČLOVEK
KRAT POD MAM/SETOM
A/4M
URAMA
DRŽAVA MA BUJ. VZVODU
MAKAK
SKA
ROMU-
M/JA
BIVŠA
V/EJHAM.
PRESTOL.
HEMŠKA
/MDUS/
DRUŽBA
ČOLM/R
PEVKA
PRODOR
F/GURA
ČE/VORi'
H/TER TEK
POLDRAG
RAJEM
0SE3.U'
ZA/MVA
LJUDSKA SKU°ŠČ-MA
AMGL. SVETLO P/UD
/GRALEC
.VELSOH
UTAHT
PREDLOG
UKMAR
EDO
D US/K
PO J A TOD.
MAŠA TO' VAMA UR
/ZUHRL
SLOM/
MAHA
Vsem članom kolektiva želimo ob vstopu v novo leto 1974
veliko zdravja in osebnega zadovoljstva
Izvršni odbor sindikalne organizacije