KRI V PLAMENIH V NOVI IZDAJI
Ob dvajseti obletnici narodnioosvabodilnega boja je Mladiinska knjiga v zbir.ki Kondor izdala ipredelan in razširjen zbomiik pesmi socialnega poxstesta in ljudske vsitaje Kri v pJamenih,* katerega prva iadaja je izšla 1951 ob desetem jubileju Osvobodilne frante slovenskega naroda. Novo izdajo sta urednika dopolnila s štiridesetimi pesmimi.
V tem ipoisebnem izboiru iz zakladnice naših pesnikov od pirve svetovne vojne do danes so med seboj povezani socialni problemi, kritika idružbe, ki je večkrat izražena s pesimističnim razpoloženjem, s.lutnja rešilnega viharja revolucije in žrtvovanje zanjo, surovi čas okupatorjevega nasilja in requiem za padlimi.
Izbor naj bi, po urednikwih besedah, posredoval del razvoja slovenske revolucionarne miselnosti kot odraz družbenega, političnega in socialnega stanja v obdobju med obema vojnama in v naši ljudski revoluciji in inidividuakiega doživljanja posameznih pesnikov, pripadnikov različnih svetovnih nazorov in literarnih struj. Morda je prav ta raznoterost v izboru pesnikov oziroma pesmi vzrok, da je posebno v poglavjih Rdeči atom. Deževna pomlad in Balada naših dni čutiti rahlo neenotnost. Tu se namreč idejna in stilna nasprotja posameznih pesmi, ki stojijo druga ob drugi, združujejo v neubran ritem, ki je rezultat različnih gledanj na dogajanje pri nas in v svetu in različnih notranjih doživetij posameznih ustvarjalcev. Kljub temu, da na prvi pogled ta neenotnost, neubranost in neke vrste razmetanost bralca moti, nam posamezna poglavja s pomočjo raznolike osvetlitve plastično predstavljajo posamezne probleme in skice.
V ciklu Rdeči atom poseibno močno izstopa Srečko Kosovel s svojo elementarno jasnostjo, njegov krik je najglasnejši in včasih zasenči .ostale pesnike oziroma F>esimi, med katere ga je uvrstil urednikw namen. Med cikli, ki posredujejo predvojno problematiko, je najenotnejši ciklus Sedmorojenoki, katerega socialna vsebina nam mozaično prikaže bedno življenje proletariata in problem izseljeništva. Ciklus Deževna pomlad, ki ga vsebinsko najbolje karakterizira Kosovelova pesem Večer
* Kri v plamenih. Mladinska knjiga, v Ljubljani 1961.
236
pred zimo, je 'Po iabiri ixjsameznih pesmi najbolj problematičen. Tu pesmi niso uglašene na temo socialnega parotesta ali revolucdicnaniega zanosa. V poglavju je \ čutiti neiko napetost, pričakovanje nečesa, kar bo izbruhnilo vsak trenutek, vzdušje 5 razkroja splošnega stanja v desetletju pred drugo svetovno vojnot Pesmi Zapuščena \ kavama, Bolezen stoletja. Ob orjaškem kolesu in Pimatov kuhar-smrt, ki gospoduje ; nad ognjiščem, prepredenim s pajčevinami, nam posredujejo omrtvelsst in nego- \ tovoist v trenutkih pred odločunim preobratom v naši zgodovini. Čeprav pesmi j Balada o pijancu in Obup morda stopnjujeta vzdušje brezupnosti, se kljub temu zdi, da zaradi svoje cdmaknjenosti od namena zbamUca ne sodita v okvir Krvi v pia- ; menih. i
Poglavje Balada naših 'dni je rahlo neubran uvodni spev v tragedijo druge 1 svetovne vojne, ki poudarja predvsem vero v spremembo družbenega stanja. i
Vsa naslednja poglavja pomenijo prikaz najbolj živahnega in najpcmembnej- \ šega obdobja v nicvem času. Pred nami se vrstijo motivi ipairtiaanskega bojevanja, j trpinčenje v ječah in v koncentracijskih taboriščih, motiv nezakonskega otroka — \ sina laških krvnikov, pokop bojnega tovariša itd. Sledijo nekoliko vedrejše pesmi, i prežete z ioptimižjmom zmagujoče vojske. Posvetila padlim tovarišem in ijrotest proti J vojni in ubijanju se združujejo s hrepenenjem po mirnem življenju dn po toplem '\ ognjišču. To je skopo nakazana vsebina ciklov Surovi čas. Kar je kovina, Nespečnost ; in Pomlad. Minuta tišine je po obsegu najkrajša in svečano zaključuje zbornik. j
FMiip Kalan v spremni besedi ugotavlja, da je velik del slovstva, ki je nastal'; v času narodnoosvobodilnega boja, kljuboval času in ohranil poetičen zven kljub i temu, da je bil uglašen predvsem na družbeno temaitiko. Kriterij za izbor -pesmi 1 urednik upraviči s tem, da v tem primeru ne gre za obnovo gradiva iz politične \ zgodovine, ampak zgolj za izbor umetniških stvaritev, ki naj bi dokazale, »da pesem ljudske vstaje ni vase zaprta, koledarsko zaključena, družbeno izolirana, propa- ' gandno qpredeljena manifestacija neposrednih udeleženoev v narodnoosvobcdilni j vojni, marveč da rase ves ta predel slovenske poezije iz narodne polpreteklosti in ! da doživlja ta tematski predel znaten odmev še v današnjih dneh«. Tega res ne mo-remo zanikati in lahko trdimo, da je bU. ta kriterij pogoj za enotnost zbornika. Ob , tem bi pripomnila, da nimamo pravice tistih stvaritev »prigodnih rimačev« iz na- \ rodnoosvobodikiega boja, ki po svoji umetniški vrednosti niso zreli za uvrstitev v j antologijo, kakršna je Kri v plamenih, označevati s takimi rahlo ironičnimi izrazi, j kakor »rimand politliöni referati, reportažne jokavosti o fabriških dimnikih in lO črnih \ rodovih pod zemljo, vojaški pozivi s spodbudno čijstveno vsebino, propagandna \ gesla in agitacijska navodila za aktiviste, javne izjave o zanosnem duru uradnega j optimizma, tovariške sentimentalniosti« itd. Urednik jim sicer prizna dokumentarno \ vrednost, vendar je v njegovih oznakah čutiti omialovaževanje po es'tetski in idejni j strani sicer skromnih, vendar za našo revolucijo pomembnih stvaritev, ki so v odio- ; čihiih trenutkih opravile svoje poslanstvo, čeprav morda v antologiji, fcoit je naša, j zanje resnično ni prostora. j
Ureditev zbirke, ki je smotrna in pregledna, upravičuje namen urednikov, ki ¦ sta želela v taki obliki posredovati zgodovino razvoja revolucionarne miselnosti, po- ; reklo, izbruh in odmev ljudske vstaje v delih naših pomembnejših pesnikov zadnjih ; tridesetih let. Čeprav je bila oblika in oprema prve izdaje za Kri v plamenih primer- i nejša, je oprema zbornika v Kondorjevi -preobleki obogatena s funkcionalno razvr- i ščenimi Uustraaijami Nikolaja Pimata. Belga Glušiči
i