V&jna in mir. Maribor, 31. julija, V Galiciji se je, kakor smo že zadnjič poročali, vojni položaj obrnil za nas zelo ugodno. Od 19. julija do danes, ko to pišemo, so naSe hrabre čete ne sanro očistile skoro celo vzhodno Galicijo sovražnika, ampak naši že stojijo na nekaterih mestih onstran Galicije na sovražnikovi zemlji, v Bukovini pa prodiramo v polkrogu proti glavnemu mestu, proti Černovicam. Tekom desetih dni so naši polki prekoračili nič rnanj nego 1.20 do 130 km dolgo pot od mesta Kaluš do mesta Husiatin ob rusko-gališki meji. Zavzeli smo nad 10.000 štirjaških kilometrov od Rusov zasedenega ozernlja. V našo posest so prešla niesta Kaluš, HaliC, Stanislav, Nadvorna. Koiomeja, Horodenka, BuCač, Obertin, Kuti, Podhajce, Jezierna, Tarnopol, Treni bovla. Zaleščiki. Čortkov, Husiatin in še veC rnanj ših niest ter rad 200 trgov in vasi Nekatere vesti praviji-. da smemo pnčakovati tudi ta uspeh proti Rusoui. da bo Rusija bolj resno začela misliti na mir, ker je raenda spoznala, da nas ne more premagati. KJjub ruskemu porazu pa še ni na Ruskem opažati krepkejše in razsežnejše agitacije za mir. V Rusiji so razmere še docela neurejene ter se jninistri vedno menjavajo; vrhtega Angleži in Francozi moCno pritiskajo na Ruse, da ne odnehajo od vojne; vsled lega najbrž ni pričakovati, da bi se na vzhodu kmalu prikazai inirovni angel s palmovo vejico v roki. Naš zunanji minister grof Černin je te dni izjavil nekaterim časnikarjem, da je naš vojaški položaj r.a vseh frontah ugoden iu da je Avstrija vsak čas pripravljena skleniti časten mir brez nasilstev in na podlagi med?ebojnega sporazumljenja. Tak rnir nam mora dati jamstva, da se strahovita nesreča svetovne vojne ne bo več ponovila. Nikdar pa ne bomo sklenili rniru, ki bi bil za nas nečasten. Ce čelverosporazurn ncče vpoštevati naše poštene mirovne ponudbe, smo pripravljeni se boriti do skrajnosti. Da bodo narodna nasprolstva prenehala. hočemo ustavo v Avstriji in na Ogrskem tako spremeniti, da bodo vsi narodi postali enakopravni. Ne trpimo pa vmešavanja drugib držav v naše notranje zadeve. Na ta naCin hoCemo pripravIjati časten mir, ustvariti nov svet in preprečiti, da se strašna svetovna vojska ne bo več ponovila. To so cilji. za katere se bojujemo in za katere živimo in umremo. Sv. OCe Benedikt XV. je te dni v odgovoru italijanskemu katoliškemu ljudskemu društvu na neko čestitko izjavil, da se vedno trudi in goreče goji željo. da bi se za vse narode prav kmalu skleoii časten kršč.anski mir. Izmed angleSkih ministrov je za Lloyd Žoržem, kateri je izjavil, da bi Anglija skleaila nrrir s svobodno m neodvisno Nemčijo, ne pa s tako, kjer viada samodržtvo, je o mirovni zadevi govoril tudi minister Cecil, ki je povdarjal, da se mora Srbija zopet popolnoma upostaviti. Cetverosporazum Avstrije i e smatra kot svoje glavne sovražnice. Glavna sovražnica je Nemčija. Anglija se bo vedno zvesto oklepala svojih zaveznic. Mirovni cilji Angbje so: trajno pobotanje, zadovoljujoč mir in odstranitev nemškega militarizma, t. j. nasilae pruske vojne moči Anglcški municijski minister Churchill je na nekem shodo izjavil: Bodoče leto bomo imeli toliko granat, topov, tankov m letal, kolikorjihše nismo nikdar imeli. Borili se bomo, riokler ne bo mo izvojevali popolno zmago, ki bo imela za po sledico, da bo nemški narod izgubil vsako zaupanje v svoje sedanje vladarje in naCin vladanja. Novi nemški državni kancelar dr. Michaelis je povodom Iriletnice vcjne sprejel večje število •časnikarjev ter jim v pojasnilu o položaju rekel med drugim tudi tole: Iz govora angleškega ministrskega predsednika dne 21. julija je razvidno, da Anglija noče mim na podlagi sporazurrljenja, nego hoče tak konec vojne, da bo Neutčija popol noma podvržena sovražnikom. Minister Karson pa je celo izjavil, da se inorejo Zhčeti pogajanja Se le tedaj kadar se bodo nemške armade umaknile s francoskega ozemlja za Reno. Mihaelis je časnikarjem razkril lajno pogodbo med Francijo in takrat še carsko Rusijo, po kateri se zagotavljajo Framiji meje, ki jih je imela 1. 1790, torej Alzacija Lolaringija, ozemlje Saas in dalekosežne pridobitve na levem bregu Rene. Anglija odobrava te francoske vojne cilje in celo revolucionarna Rusija, ki je večkrat sveto proglašala mir brez pridobitev in odškodnin, ni zavrnila lrancoskih zavojevalnih ) ciljev. Ako sovražniki hočejo mir, se morajo tudi \ oni odpovedati svojim zavojevalnim načrtom. \Tako se torej vodilni državniki sovražnih si ' držav še niso približali drug drugemu tako, da bi se mogli uspešno začeli s mirovnimi pogajanji. Nemški katoliški poslanec Erzberger, eden izmcd centrovih voditeljev. pa je t.e dni izjavil, da bi se njemu posrečilo doseči tako približanje. Rekel je: »Če bi v bližnji bodočnosti imel priliko, da bi se razgovarjal z Llovd Žoržem ali z Belferjem ali s \ kakšnim izmed prvih njihovih zaupnikov, bi se Izelo verjetno v malo urab o sporazumu, to je o mirovni podlagi toliko zedinili, da bi se uradna mirovna pogajanja rnogla takoj začeti.« Erzberger naj lorej kar začne!