Škofjeloški PROSVETNI LIST LETO I. , vMf* čtcv šnv s. SEZONA 1952-53 Sindikalno kulturnoumetniško društvo JONE ŠIFRER" UPRAVNI ODBOR sindikalnega kuHiirnonmeLniškega drušlva „Tone Šifrer" v Škofji Loki v poslovnem leta 1952/53 predsednik: podpredsednik: lajnik: blagajnik: gospodar: gledališka: glasbena: slikarska: knjižničar: Janko Bračko, inženir ekonomije in jurist Hugo Veber, vojni glasbenik Anica Oblakova, administrativna uslužbenka Pavle Žakelj, kovinostrugar in vodje sekcij Branko Berčič, bibliotekar Franjo Zorko, glasbenik - - namesto njega zaradi bolezni koopliran Miško Gal, glasbenik Karel Plestenjak, muzejski nameščenec Matija Trebše, vrtnar Nadzorni odbor: Franc Bevc, komercialist Polde Polenc, operni solist Martin Savnik, trgovski poslovodja Upravni in nadzorni odbor sla bila izvoljena na občnem zboru SKU1) „Tone Šifrer" dne 24. julija 1953. Poročilo upravnega odbora SKUD ^Tone Šifrer" za poslovno lefo 1952-53 I. KULTURNOUMETNIŠKA DEJAVNOST 1. G-ledališka sekcija Gledališka sekcija je najmočnejša in osnovna skupina našega društva. Njeno delo v pretekli sezoni je razvidno iz naslednjega prikaza v številkah in besedi. a) Lastne predstave: si Delo Režija Predstave Obisk Gosto- vanja Obisk 1 predstav- Xfi 1 obisk g. Povprečni obisk 1 Veseli večer — 2 560 — — 2 560 280 2 Inšpektor na obisku Goličič 5 872 — — 872 174 3 Mariša Polenec 5 1.237 — — 5 1.237 247 4 Sneguljčica Štiglic 7 2.019 — — 7 2.019 ) 288 5 življenje je lepo Berčič — Bogataj . 2 195 — — 7 195 97 6 Vdova Rošlinka Janežič 4 562 — 4 562 140 7 Mogočni prstan Primožič 6 1.350 6 1.350 275 8 Tam na gorah Rešek 12 3.560 4 1.729 16 5.289 330 Skupaj 43 10.358 4 1.729 47 12.084 257 b) Finančni rezultat: št. Dohodki Izdatki Prebitek 1 18.690,— 1.505.— 17.185.— 2 34.660,— 19.625.50 j 15.034.50 3 49.020.— 26.177.50 22.842.50', 4 37.368,— 22.419.— 14.949.— 5 13.970 — 9.454.— 4.516.— 6 25.440,— 10.559.— 14.881 — 7 34.407.— 26.870.— 7.537.— 8 269.874.— 196.963,— 62.911 — Razno — 17.695.—' — Skupaj 483.429.— 331.268.— 152.161,— Plan 611.000.— 299.000.—. 312.000.— Razlika — 127.571.— + 32.268.— — 159.839.— c) Tuja',gostovanja: g Gost Delo Pred- stave Obisk Povpr. obisk Najemnina 1 Mestno gledališče, Ljubljana Srečni dnevi 2 ' 560 280 5.000.— 2 KUD' »Brata . Križnar«, Godešič Ko varstvo in ljubezen 1 200 290 1.800.— 3 Dramatska družina gimnaz. šk. Loka Stilmondski župan 4 600 150 2.000 — 4 Mladinsko gledališče, Kranj , žogica - nogica 2 560 280 1.2000.— 5 »Svoboda«, Ljub-Ijana-Bežigrad Navaden človek 1 ' 130 130 500.— 6 »Svoboda«, Tržič Krog s kredo 2 560 280 1.470.— Skupaj 12 2.610 217 11.970.— V celoti -je bilo torej odigranih v Škofji Loki 14 iger s 55 predstavami m z okoli 13.000 obiskovalcev, t. j. v 10 mesecih dela povprečno 1.4 pre* miere s 5,5 predstavami mesečno in s povprečjem 236 obiskovalcev na predstavo pri kapaciteti dvorane 284 sedežev. Povprečni čisti dohodek predstave je znašal 3.400.— din, pri gostovanjih pa 1.000.—. V ^začetku sezone je režiserski svet gledališke sekcije sestavil okvirni repertoar, iz katerega -naj bi zajemali režiserji v nastopajoči sezoni. Repertoar je obsegal 7 domačih del,. 5 del slovenskih avtorjev in 4 dela iz zapadne literature, če primerjamo planirano in izvedeno delo, se končni rezultat v mnogočem razlikuje od predvidenega, toda kljub temu je nujen način dela z razdelitvijo nalog že v? začetku, če hočemo pripeljati našo odrsko udejstvovanje iz priložnostnega uprizarjanja iger do rednega gledališkega sezonskega dela. Poleg »Veselega večera« je gledališče dalo 7 del: 3 domača, 2 slovanskih avtorjev n 2 iz zapadne književnosti. Med njimi sta 2 drami, 3 komediji, D mladinski igri jin 1 opereta. 'Razmerje med posameznimi panoigami je iz umetniškega stališča popolnoma zadovoljivo in v glavnem ustreza tudi zahtevi naše publike. Tudi izbira del je v glavnem odgovarjala. Relativno slabemu obisku ni. kriva (morda repertoarna ^politika, saj je bil pretežen del sporeda sestavljen iz lažjih del in je bila še celo ena od dram ljudska Igra. V veliki meri vplivajo na obisk (kinopredstave, velika aktivnost sosednjih dramskih skupin, razne veselice in slično. Gotovo pa je eden od glavnih vzrokov slaba finančna 'moč prebivalstva na (splošno, s čemer si belijo glave tudi vsa ostala večja in poklicna gledališča. Mogoče bi kazalo organizirati nekakšno abonmajsko mrežo stalnih obiskovalcev in češča gostovanja 'v drugih krajih. Toda, da bi obisku na ljubo žrtvovali kvaliteto programa, nikakor ne smemo dopustiti. Slabši finančni rezultat je nujno zvezan z zmanjšanim obiskom. Povečati ga moremo samo z naštudiranjem večjega števila del tekom sezone, kar pa zahteva spet večjih naporov in večjo delavnost. Predvsem bo treba zmanjšati izdatke, ki so bili letos zelo visoki, čeprav ni bilo večjih novih nabav odrske opreme in rekvizitov. Velik del izdatkov gre na račun konsumiranja odra na posameznih predstavah. Kontingentiranje okrepčil odru, bo treba nekako urediti, kot oddolžitev igralcem za njihovo delo pa po zadnji predstavi (vsakega dela prirejati zaključne družabne večere za vse sodelujoče. Gledališka sekcija razpolaga (z zadostnim igralskim kadrom, kar je razvidno iz naslednjega pregleda letošnjih sodelavcev: a) po starosti: odrasli: m. 35, ž. 23 — 58 mladina: m. 36, ž. 19 — 55 pionirji: m. 9, ž. 14 — 23 vseh: m. 80,- ž. 56 — 136 b) po poklicu: delavci 47 nameščenci 24 obrtniki 12 učenci 35 kmetje 8 ostali 10 vseh 136 Od 136 sodelavcev jih je bilo 8. zaposlenih z režijo, 108 kc|t. nastopajoči in 20 kot tehnično osobje. Ob pravlinem razumevanju vodstva vajenške šole se nam je 'letorf pridružila še njihova mladina kot sestavna enota sekcije, želeti bi biloj, da bi se delu društvenega gledališča na enak načirf pridružila še gimnazijska (mladina in vsa ostala iz mesta, Puntala, Suhe in Stare Loke, ki doslej še ni nikjer vključena. Poleg skupine pionirjev, ki že kar redno nastopajo na odru, bi tako ustvarili še (močno mladinsko skupino, kt bi okrepila vrste starejših. Težje kot z igralci, je z režiserji. Teh brez dvoma manjka in jse bodo v bodoče) tega posla morali oprijeti še nekateri starejši igarlci, ki imajo že dovolj odrske rutine, pa tudi nekateri mlajši. Izvedba posameznih iger je bila na zadovoljivi višini. Najboljše delo v sezoni je bil »Inšpektor na obisku«, pa tudi opereta ni bila dosti slabša. Truditi se moramo, da bomo to raven predstav obdržali tudi v bodoče. Več ali manj uspešni so bili tudi posamezni igralci v vlogah, katere so tolmačili. Treba bi bilo posvetiti malo več pozornosti pravilni izreki in pridobiti prosvetni kader loških šol, da bi sodelovali vsaj kot jezikovni lektorji pri posameznih igrah. Obljubljen, je bil pretečeno sezono tudi šminkarskl tečaj, vendar je zaradi zdravstvenega stanja tov. Burdycha odpadel. Pri uprizarjanju nekoliko zahtevnejšh del nas pri izvedbi vedno' /tepta tehnična zaostalost in pomanjkljivost našega odra. Tu bi bilo treba kaj več investirati. D'obro bi bilo, če bi oder lahko dvignili in ga razširili, če bi zaradi motenj ob predstavah nekako ločili dohod v 'garderobo' od neposrednegn stika z odrom, če bi očedili dvorano in nekako popravili Stole, da ne bi škripali in še kaj. Prav sedaj je v teku izboljšava odrske elektrifikacije, za katero bo porabljena celotna dotacija Tovarna klobukov društvu v znesku din 100.€00.— za kar se tovarni najlepše zahvaljujemo. Z. Glasbena sekcija Glasbena sekcija, katere jedro tvori orkester pod prizadevnim vodstvom Miška Gala je v pretekli sezoni od 2 planiranih nastopov priredila le enega samega in sicer »Pester glasbeni večer«. S sporedom je nastopila dvakrat v Škofji Loki ob obisku 330 ljudi in enkrat (na Trati pri 90 poslušalcih, skupaj torej trikrat s skupnim obiskom 420 poslušalcev ali povprečno 140 ljudi na predstavo. Pripomniti je treba, da so pri »Pestrem glasbenem večeru« sodelovale tudi druge glasbene in pevske skupine. Orkester je poleg tega sodeloval še pri 7 predstavah »Sneguljčice«, ter na eni akademiji. Ker obisk »Pestrega glasbenega večera« ni bil zadovoljiv, je temu primeren tudi finančni (efekt. V celoti je imela sekcija 27.061.— din dohodke*.-in 32.624.— din izdatkov, od katerih odpade na nabavljena glasbila in notni material din 23.272.—, na izdatke »Pestrega glasbenega večera« din 4.760.—;, na (strune din 3.375.—■, na ostalo pa din 1.217.—. Sekcija je tako zaključila sezono s finančnim primanjkljajem din 5.563.—, ki je bil krit z dotacijo uprave. Glede članstva v orkestru je treba omeniti, da je sestavljen po večini Iz (mladih ljudi, učencev Državne glasbene šole, ki so tudi najbolj točni pri obisku vaj in vzgled starejšim članom, ki so vedno enkrat zadržani. Tem mladim ljudem pa v strokovnem pogledu še marsikaj manjka, tako da bo jtreba še mnogo truda in bo preteklo še precej časa, preden bo orkester dosegel zaželjeno raven. Negativno vpliva na kvaliteto orkestra tudi nestalnost sodelujočih članov, čemur je v nemajhni meri vzrok neprija-teljska atmosfera med vodilnimi loškimi glasbenimi pedagogi, ki kaže, da je vse preveč zakoreninjena, da bi jo bilo mogoče odstraniti. Morda so krivi opisanemu sfanju tudi slabi prijemi. Stanje v sekciji (najbolje ilustrirajo naslednje številke. Od 24 članov sekcije je 13 učencev, 4 delavci. 5 uslužbencev ter po 1 (obrtnik in ostali. Aktivnih je 16, pasivnih pa 8 članov; starejših članov je 9, novih 15, 1 pa je odpadel. Pri tem moramo omeniti, da je sekcija ob koncu sezone vsled premestitve na druga službena mesta izgubila dva zaslužna člana Franja Zorka in Staneta Hribernika, katerima želimo na novih mestih mnogo uspeha. Res je, da Škofja Loka zaenkrat še ni najbolj primerno mesto za prirejanje koncertov, čeprav smo jse ob kvalitetnih nastopih lahko prepričali tudi o nasprotnem in bi se dalo ^ dobro muziko in pametno repertoarno politiko, začenši z zabavno in narodno glasbo pa do težjiti stvari, doseči marsikaj. Opraviti bo pač 'treba pionirsko ^delo na polju glasbene vzgoje in ko ho led prebit, uspeh ne bo izostal. Za to pa je treba širokega znanja, zainteresiranosti in vztrajnosti. 3. Likovna sekcija ( Do letošnje sezone je obstojala likovna sekcija le iz trojice članov: profesorja Bozovičarja, tov. Plestenjaka in študenta Logondra. Pravo delo sekcije se je pričelo šele v tej sezoni, ko se je priglasilo znatno število novih članov, pretežno gimnazijcev, k slikarskemu pouku. Predvidena sta bila dva oddelka, vendar se je kasnejo število priglašenih (19) zmanjšalo za 7, tako da je zadostoval en sam oddelek, ki ga z uspehom in požrtvovalno vodi profesor Pavle Bozovičar. Ta 'oddelek je smatrati kot prvi letnik (razred) slikarske ^ole pri našem društvu. Pouk se je vršil v večernih urah v prostorih društva. Ob koncu leta je sekcija štela 15 članov, od tega 2 neaktivna. Sestav članov je bil naslednji: 12 gimnazijcev, 2 uslužbenca in 1 pripadnik JLA. Rezultate svojih prizadevanj so likovniki pokazali na razstavi v prostorih ^osnovne šole. To razstavo si 'je ogledalo 560 ljudi, kar gotovo ni majhno število, vendar bi bil obisk lahko še mnogo boljši, ker je bila dovolj reklamirana. Kritika iv Slovenskem poročevalcu, Ljudski pravici. Glasu Gorenjske in v Prosvetnem lisflu je bila povoljna in mora biti vzpodbuda za bodoče delo likovnikov, od katerih so nekateri na višini pravih umetnikov) in dostojno zastopajo škofjeloško slikarsko tradicijo. Izdatki sekcije so obstojali iz stroškov Za material v višini din 9.720.—, dohodki v višini din — pa iz vstopnine Za razstavo din 8.276.— ter storitev za druge sekcije društva din 1.457.—. Likovna sekcija je torej zaključila sezono z majhnim ‘pribitkom v znesku din 13.—. Pri bodočem delu sekcije je treba imeti pred očmi, da likovna umetnost zahteva materialnih žrtev, saj prodaja likovnih del v današnjih pogojih ni prav nič ugodna, razstave, ki jih ni mogoče [prirejati na tekočem traku pa niti delno ne morejo kriti Vseh izdatkov. Možno pa je, da si. likovna sekcija pridobi za svoje delo potrebna materialna sredstva z izvršen jem uslug ostalim sekcijam in< društvom z izdelavo kulis, plakatov in drugim, ki prav tako spadajo v domeno umetnosti. V kolikor tudi ta sredstva 2ie bi zadostovala, pa bi moralo društvo kcft tako podpreti delo te sekcije v njenih naporih pri dvigu kulturnoumetniškega izživljanja njegovih članov. Pri ustvarjanju pogojev Za uspešno delo likovnikov bo morala pomagati tudi občina, s tem da bo najpožrtvovalnejšima članovma sekcije Bozovičarju in Pleš/tenjaku rešila stanovanjsko vprašanje, ki sedaj skrajno negativno vpliva na njuno delo V sekciji. ' 4. Pevska sekcija Zadnji občni zbor je poveril vodstvo pevske sekcije tov. Edvardu Lipovšku, ki pa je kmalu zbolel, po vrnitvi z bolezenskega dopusta pa dal ostavko na svoje mesto. Zaradi pomanjkanja pevovodje tako ni prišlo do formiranja vsaj najbolj skromnega pevskega fcbora, kljub temu, da Je na področju škofje Loke in okolice dovolj dobrega glasovnega materiala. V novi sezoni bo /treba vzeti formiranje pevskega zbora ponovno v pretres ter predvsem rešiti vprašanje pevovodje In vodje sekcije. Izgledl Za to so s prihodom, novih učnih moči na 'gimnazijo in na glasbeno šolo ugodnejši kot lani. Treba bo organizirati številne škofjeloške pevce. V začetku bi zadoščal tudi manjši moški, ženski ali mešani zbor, ki b! tvoril jedro, iz katerega bi rasel postopoma močan pevski zbor, kakršnega je društvo že imelo. Propagando za formiranje zbora bi morale prevzeti množične organizacije in 'vse članstvo društva. V društveni dvorani kljub opisanem položaju niso izostali vokalm koncerti. Gostovali so: Polenec — Polajnarjeva — dr. Kornhauser, pevci Doma slepih in IZUD »Ivan Cankar« iz Sv. Duha. Prvi dve gostovanji ata imeli jako dober odziv, večji pa bi bil tudi pri gostovanju IZUD l»Ivart Cankar«, če bi bila boljša reklama. Iz tega sledi, da si tukajšnja publika želi pevskih prireditev. 5. Folklorna sekcija Kljub dobrim uspehom, ki jih je bila že dosegla, je 'folklorna sekcija vsled raznih sporov razpadla in ni oživela vso preteklo sezono. Upati pa je, da je kriza prebredena in bo v letošnjem 'letu ponovno zaživela, želeti bi bilo, da bi ta sekcija vodila tudi šolo družabnih plesov, ki bi obiskovalcem dajala tudi pouk o lepem vedenju, saj fcnora socialistična družba težiti po vedno boljših oblikah družabnega življenja. 6. Knjižnica Naslednji prikaz obsega obdobje od 1. julija 1952 do 31. avgusta 1953 t. j. 14 mesecev poslovanja. a) Knjižnica je bila odprta 2'82-krat ali 619 ur. Od oktobra do maja je bila odprta 'vsak dan po 2. liri, razen sobot. Junija, julija, avgusta :n septembra pa 3-krat tedensko (torek, petek in nedelja) po 3 ure. b) Inventarna knjiga izkazuje 4.781 katalogiziranih /knjig, od teh je novih v tem času 389. Okoli 600 nemških knjig je še nevpisanih. Pri knjigovezu v Ljubljani so 203 knjige joddane v popravilo in prevezavo, 182 knjig smo pa dobili že popravljenih. c) V Imeniku izposojevalcev je število naraslo za 192 članov, tako da ima knjižnica 1.238 vpisanih članov, od katerih si redno izposoja knjige dobra polovica članstva. i č) število izposojenih knjig: političnih ................................. 167 — 0.89c poučnih 454 — 2.4% leposlovnih.............................. / 12.546 — 67.09^ mladinskih................................ 4.348 — 23.2% ostalih (nem. in srbohrv.) . . . 1.266 — 6.6% Skupaj 18.782 —100.0% d) število izposojevalcev: po spolu in starosti: odrasli mladina ( moški | ženske i moški j ženske . . . 1.496 — 19.6% 1 . . . 2.478 — 32.6% j . . . 1.787 — 23.5% i . . . 1.866 — 24.3% | Skupaj 7.627 — 100.0%. po poklicu: delavci nameščenci kmetje učenci . . . 2.679 — 33.4% . . . 1.611 — 21.2% . . . 166 — 2.2% . . . 3.171 — 43.2% Skup a! 7.627—1000% e) Finančno poslovanje: Dohodki: poslovanje (izposojevalnina in vpisnina) 88.708.— din podpora podjetij .................. 6.664.— din podpora LOMO Škofja Loka . . . 20.000.— din prostovoljni prispevki ....................... 2.133.50 din obrazci.................................... 80.— din lesonitna plošča...........................3.150.— din Skupaj 120.735.50 din Izdatki:,, nove knjige .............................. 77.703.50 din revije ............................6.155.— din vezava in popravilo...................... 33.806.— din inventar ........................7.184.— din uprava in administracija.................£3.266.— chn Skupaj 158.114.50 din Dohodki skupaj 120.733.50 din Izdatki skupaj 158.114.50 din Saldo 37.379.— din primanjkljaja Začetni saldo banke in blagajne 1. jul. 1952 45.292.— din Končni saldo banke in blagajne 31. avg*. 1953 7.913.— din Omeniti moramo še to, da je jplačal LOMO Škofja Loka iz ostanka dotacije 'za 1. 1952 račun za vezavo in popravilo knjig v znesku 20.206.— dinarjev. f) Knjižnica je prejela 19, odposlala pa 6 dopisov. g) Problematika: ; če primerjamo letošnje poročilo s poslovanjem knjižnice v letu 1952, vidimo, da je 'število izposojenih knjig mesečno za 68 knjig manjše, obisk izposojevalcev pa je padel za 7 obiskovalcev mesečno. Po vsem tem se vidi, da letos delo v knjižnici ni bilo takšno kot bi moralo biti. Padec obiska in izposojenih knjig nas v primeru s prejšnjimi leti prav Načudi. Vzrok tiči v tem, da so starejši bralci, ki tvorijo [glavnino obiskovalcev^ prebrali že vse knjige, ki jih zanimajo, doftok novih knjig pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni tako velik, Ida bi mogli zadovoljiti povpraševanje, če samo primerjamo dotok novih knjig v letu 1952 s časom letošnjega poročila, vidimo, da je padel za 172 knjig, ali za |30%. Vsled tega starejši bralci odpadajo, novovpisanih pa spet ni toliko, da bi te nadomestili. Najbolj žalostno pri tem. pa je to, (ker na ta način knjižnica izgublja prav svoje najrednejše bralce. Knjižna zaloga je bila, če upoštevamo statistične podatke, 3-krat Izposojena in vsak član je 5 in polkrat obiskal knjižnico. To so številke po statistiki, v resnici pa je nekoliko Idrugače. Veliko knjig gre iz roke v roko, druge pa se sploh ne premaknejo s polic. Tako je tudi z bralci. Eni prihajajo redno po dvakrat }do (trikrat mesečno, drugi redkeje, tretjih pa sploh ni blizu. Kakšne knjige si bralci največ izposojajo? !— To. kar imamo, kljub skoraj 5.000 vpisanim knjigam ni dosti prebirati. Največ čitajo od domačih pisateljev romane in povesti naših predvojnih pisateljev (Bevk, Jurčič, Magajna, Finžgar, Milčinski itd.), dočim je povpraševanje za domača povojna dela manjše. Od tujih del zelo radi berejo knjige priznanih zapadnin pisateljev in svetovnih klasikov (Balzac, Dickens. Dumas. London. Verne Itd.), za dela novejših ruskih (pisateljev pa je padlo zanimanje na ničlo. Veliko je povpraševanje po kriminalnih in pustolovskih romanih, ki pa jih imamo zelo malo. Nanovo smo nabavili skoraj vse novoizišle knjige in to v dveh al! treh izvodih — jseveda, če so bila finančna sredstva! — največ pa v enem samem. Za razvoj knjižnice pa bi bilo nujno, da bi imeli vse knjige v trojniku. Poleg nakupov nam je uprava oficirskega kluba JLA jv Škofji Loki podarila 53 srbohrvaških knjig razne vsebine, za kar se najlepše zahvaljujemo. Iz finančnega poročila je razvidno, da se knjižnica ne more sama vzdrževati brez podpor LOMO ali podjetij. Povsod pa človek paleti na nepravilne odnose do knjižnice, kakor da to ni ustanova za širjenje osnovnih pojmov kulture in kulturnega obzorja Inajširših vrst delovnega ljudstvu. Ako v kratkem času ne bo od nikodeh nič kanilo, bomo primorani knjige pospraviti in zapreti knjižnico. h) Osebje in delo: V knjižnici so preko leta delali štirje prostovoljni stalni in eden nestalen knjižničar. To so tovariši: Bernik Janko. Mavri Marija, širok Slavko, Trepče Matija in nerjtalna Kogovšek Danica. Poleg teh je še dnevno za !tri ure nastavljena tov. Dragica Lahajnarjeva. ki opravlja administrativno delo. Tov. Trepše je letos januarja obiskoval 14-dnevni knjižničarski tečaj v Ljubljani in sedaj vodi knjižnico. Vsi knjižničarji so (opravljali svoje delo vestno in zaslužijo zahvalo, saj brez njih knjižnica ne bi mogla poslovati. Ker bo tov. Lahajnarjeva z novim šolskim l^tom 1953-54 polno zaposlena samo v gimnaziji, bo (nujno misliti, da bo knjižnica dobila za njo nadomestilo. Z njo je bila knjižnici priznana plačana delovna (moč, zaenkrat res samo za tri ure na dan, toda delo v knjižnici terja vsekakor več. Odgovorni organi za prosveto pri LOMO bodo morali poskrbeti, da se knjižnici omogočijo sredstva za nastavitev celodnevno zaposlenega (knjižničarja. Delo in nadaljni razvoj knjižnice nujno poslavljata pred nas to dejstvo? S (predvideno izdajo Zakona o ljudskih knjižnicah je pričakovati znatno izboljšanje za Jknjižnico, istočasno pa bi se tedaj tudi izločila iz sestava! društva. Razvoju knjižnice bo nedvomno doprinesla tudi preselitev v spodnje prostore »Doma Zveze iborcev«, kjer bo na razpolago tudi lepa čitalnica, ki jo (knjižnica sedaj pogreša. Omeniti je še našo knjigoveznico, ki je popravila in zvezala okoli 80 knjig. Je zelo primitivna, brez kakršnihkoli strojev. Vzdržuje se z vezanjem knjig .privatnim strankam in s tako prisluženim denarjem nabavlja knjigoveški material za vezavo domačih knjig. 7. škofjeloški prosvetni list Nova pridobitev društva v Idtošnji sezoni je bil »Prosvetni list«, ki je pokazal naslednje (življenje: število izvodov vsega prodano neprodano 1. 200 160 40 2. 200 92 10S 3. 300 202 98 4. 200 200 — 5. 200 77 133 C. 200 123 77 7. 200 192 3 Skupno ! 1500 1046 454 Izdatki v višini din 62.178.— ali povprečno din 9.000.— na naklado posamezne številke so obstojali iz stroškov za klišeje in tisk, dohodki v višini din 77.463.— pa iz prejemkov za oglase din 55.000.—od prodaje pa din 22.463.—. Prebitek znaša 'torej 15.285.— din. »Prosvetni list« je dajal predvsem, prikaze del, ki jih je uprizarjalo gledališče. V manjši meri je obravnaval tudi probleme, ki se tičejo delovanja posameznih društvenih sekcij in organov. Opremljen je bil s scenskimi posnetki, kar je idelalo list živahnejšega. Začetek (je bil storjen. V bodoče bo treba skrbeti, da bo list vsebinsko čimbolj pester, da bo obravnaval delo vseh društvenih odsekov, da bo čital-cem posredoval delo uprave drušiva, skratka, da bo dajal, verni prikaa društvenega dela. Vendar jse ne bi smel omejiti samo na ožjo društveno problematiko, temveč bi moral poseči v celotno kulturnoumetniško življenje škofje Loke. pa tudi prek tega okvirja, kot je )to že sedaj bilo storjeno z nekaj članki. List naj odigra svojo vlogo kot sredstvo za dvig kulturno-umetniške ravni prebivalstva našega mesta in okolice. List si bo moral dobiti čim večji krog sodelavcev, katerih število je bilo doslej jako (omejeno, kot je bila omejena tudi njegova naklada m razmeroma pičla njegova prodaja. Postaviti mu je treba določene organizacijske temelje v obliki uprave in uredništva, kar je bilo doslej združeno v osebi njegovega iniciatorja Branka Berčiča. Treba bo pritegniti k: sodelovanju pri »Prosvetnem listu« zlasti okoliška društva, kar bo omogočilo povečanje naklade in znižanje stroškov oziroma prodajne cene ter urediti sistem prodaje. Seveda bodo tudi v /bodoče večji del 'stroškov morali kriti oglasi. 8, Glasbena šola že leta 1951, ko so bili po novem pravilniku za državne glasbene šole izločeni iz njih učenci ljudskih instrumentov ter omejena starostna doba, /se je pokazala potreba po ustanovitvi društvene glasbene šole, ki bi omogočila glasbeno vzgojo brez omenjenih omejitev. Osnovana je bila glasbena šola, v katero se je v začetku šolskega leta 1952-53 sicer vpisalo 50 -učencev, vendar je pouk obiskovalo le 18 učencev in 10 harmoniko pri .tov. Zorku, 6 klavir pri tov. Osolniku in 2 violino pri tov. Lipovšku. Dejansko je bil tpouk na privatni bazi in je glasbena šola društva obstojala le na papirju. D‘a bi se pouk postavil na čvrste prganizacijske temelje, je upravni odbor ob sodelovanju predsednika sveta za prosveto LOMO obravnaval vprašanje glasbene šole na nekaj sejah in končno izdelal na temelju osnutka pravilnika za 1 judskoprosvqtne glasbene šole, ki nam ga je dostavila ZLPD v Kranju. Pravilnik, ki naj 'bi ga skupščina pretresla in potrdila. Za vodjo glasbene šole je upravni odbor postavil tov. Miška Gala ter ga zadolžila, da na temelju tega Pravilnika pripravi vse potrebno za uspešno delo te šole v novem letu 1953-54. Odziv za vpis v šolo, ki jo bo treba bolje popularizirati, je bil doslej slab. Vsekakor bo moral novi upravni odbor v bodoče posvetiti šoli vso pozornost, tako v pogledu pouka, kakor tudi v pogledu njenega upravnega in finančnega poslovanja, predvsem pa vprašanju ručnine in honorarja. Glasbena šola društva zasluži vso pozornost, saj lahko mnogo doprinese k dvigu ljudske glasbene kulture. 9. Akademije in druge prireditve Samostojno akademijo je priredilo društvo ob sodelovanju vojne muzike v počastitev Prešernovega dne, ki pa glede izvedbe ni v celoti zadovoljila in jei bil tudi obisk razmeroma slab. Društvo je nadalje sodelovalo z recitacijami, orkestrom in solo-petjem pri treh akademijah, ki jih je priredila Zveza borcev v Škofji Loki ob priliki Dneva republike, v počastitev ustanovitve OF in ob Dnevu vstaje. Skupno s TD Partizan je društvo priredilo silvestrovanje v prostorih Partizana in v korist gradnje inovega Doma kulture in umetnosti v Škofji Loki, na kar bo v prihodnjem letu nujno 'treba misliti, če hočemo kulturno-umetniško ter društveno življenje v Škofji Loki intenzivirati ter spraviti na višjo raven. Dohodki te prireditve so znašali din 94.574.—, izdatki din 52.800.—, prebitek din 36.774.— pa je naložen na hranilno knjižico na naslov »Odbor za gradnjo Doma kulture in umetnosti v Škofji Loki«, ki ga sestavljajo delegirani člani našega društva in TD Partizan. II. DELO UPRAVE IN FINANCE Upravni odbor je bil sestavljen iz 6 članov ožje uprave in 4 vodi.! sekcij, od katerih je bilo 6 uslužbencev, 2 delavca in 1 upokojenec. Svoje delo je obravnaval na 25 sejah, od (katerih sta 'bili 2 izredni. Udeležba sej je bila dobra, saj je bilo vsega samo 17 izostankov, med njimi 2 neopra« vičena. Delo je potekalo složno >in tovariško. Med boleznijo vodje glasben« sekcije Franja Zorka ga je nadomeščal Miško Gal, vodja pevske sekcije Edvard Lipovšek pa je kmalu po povratku z bolezenskega dopusta podai ostavko in ni bil na njegovo mesto nihče kooptiran. Folklorna sekcija v odboru ni bila zastopana, ker ni delala. Kot glavno nalogo si je upravni odbor zadal organizacijsko in gospodarsko utrditev društva kot predpogoj za uspešno kuLturnoprosvetno delo posameznih sekcij. V /organizacijskem pogledu je upravni odbor upoštevaje načelo demokratičnosti širil in utrjeval avtonomnost posameznih sekcij, tako v pogledu ku(turnoumetniškega dela, kakor tudi v finančnem samoupravljanju, pri tem pa ni izgubil |iz perspektive interesov društva kot celote in njegovo napredno usmerjenost. Upravni odbor je zlasti skrbei, da društvo ohrani svoj amaterski značaj in zatre vse poizkuse jsejanja razdora v članske vrste, kar mu je v polni meri uspelo. Kot važno nalogo je poleg /tega odbor smatral pripraviti sedanjim prilikam ustrezna in revidirana društvena pravila, o katerih bo razpravljala in sklepala letna skupščina. Prav tako je izdelal že omenjeni pravilnik društvene glasbene šole. Finačno poslovanje društva je razvidno iz naslednjega: a) Pregled dohodkov in izdatkov sekcij: Sekcija r Dohodki 11951/52 | 1952/53 + Prebitek Izdatki __ primanjkljaj 11951/52 1952/53 j 11951/52 1952/53 Gledališka 299.373.—- 483.429.— 122.686,— 331.268.— + 176.687,- + 152.161.- Glasbena ; — 27.061.— 15.230.— 32.624.— — 15.230.- — 5.563,- Likovna — 9.733.— — 9.720.— — + 13,- Pevska — — 360 — — — 360.- Folklorna 52.705.— — 43.090,— — !+ 9.615.- Knjižnica [ 83.462,— 120.733.— 133.495.— 158.114,— — 50.033.- — 37.379.- Skupaj 435.540.— 640.956 — 314.861.— 531.726.— + 120.679,- + 109.232,- V gornjih podatkih za sezono 1952-53 ni upoštevan prispevek gledališke sekcije za skupno upravo in dotacija uprave za kritje primanjkljaja glasbene sekcije. Iz primerjave s podatki za sezono 1951-52 je razvidno, da so se letos bistveno zvišali tako dohodki (kot izdejtki. Temu je vzrok povečana aktivnost gledališke sekcije, vendar je prebitek v letošnji sezoni manjši zaradi velikih izdatkov te sekcije za muziko pri opereti (78.000.— dinarjev) ter za konsum odra (86.664.— din). Oba izdatka predstavljata preko polovice vseh izdatkov sekcije. D o h o dk i : 1. članarina, vpisnina 8.220.— 2. Najemnina prostorov 3. Buffet: dohodki 80.888,— 26.210,— izdatki 87.969.— 7.080,— 4. Prosvetni list: dohodki 77.463.— izdatki 62.178.— 15.285,— 5. Podpore 161.000.— 6. Razni dohodki 2.956.— 7. Prenos starih saldov 6.775,— 227.526.— 8. Dotacija gledališke sekcije 106.513.— 9. Izravnava salda likovne sekcije 13,— Skupaj' 334.052,— ; d a t k i : 1. Investicije 13.909,— 2. Odplačilo dolgov 16.489.— 3. Hišnik 66.397,— 4. Vzdrževanje 21.960.— 5. Kurjava 30.861.— 6. Razsvetljava 24.305,— 7. Ostali strošk 35.181.— 209.102.— 8. Dotacija glasbeni sekciji za kritje primanjkljaja 5.563.— 9. Saldo — prebitek poslovanja 119.387,— Skupaj 334.052,— V zvezi z dohodki je treba omeniti kot glavno postavko podpore, iki so bile napram lanski sezoni ža din 148.000.— višje. Kot vedno doslej, je tudi letos pokazala največ smisla za podpiranje našega društva Tovarna klobukov v Škofji Loki ter mu v ta namen votirala din 100.000.—. Izkazali sta se tudi Gorenjska predilnica z din 50.000.— in podjetje Motor