RAZŠIRITEV MUZEJA V ŽELEZNIKIH V Železnikih na trgu ob plavžu stoji Plavčeva hiša, dvonadstropna zgradba z letnico 1637, z dvoriščem in hlevom. Dol goletna lastnica hiše je bila Pavla Jaške, babica Sergeja Krajgerja, in so vnuki prihajali k njej na počitnice. V to hišo smo pred desetimi leti namestili v pritličju in I. nadstropju muzejsko zbir ko, njeno drugo nadstropje so pa upo rabljali stanovalci. Dvorišče je proti hri bu varoval propadajoč oporni zid, hlev pa je že tedaj imel dotrajano streho in razpadajoče zidovje. Muzealci smo si tedaj izdelali za zbirko razstavni načrt za vsak prostor. V tem načrtu smo imeli tudi razstavo skrilave kritine, katere izdelava je bila zgodovinsko pomembna proizvodna po sebnost v Selški dolini. Včasih so z njo zaposlovali celo do 100 delavcev. Zbrali in izdelali smo zanjo razstavne ekspona te, ki pa jih zaradi prostorske utesnje nosti nismo mogli razstaviti. Stalno zbi ranje zgodovinskih predmetov je pove čevalo prostorsko zadrego. Gasilci so že leli shraniti v muzej gasilske priprave, ki so odslužile. Predmeti iz arhiva Bral nega društva, Prosvetnih društev, Soko la, Orla in še drugih organizacij, ki so jih posamezniki skrivali pred okupator jem, so želeli odložiti v muzej. Za prire janje vsakoletnega Čipkarskega dne smo praznili našo sprejemnico, da so čipkari- ce v njej priredile svojo razstavo. Iz leta v leto je naraščala prostorska zadrega. Muzejski odbor si je preskrbel grad beni načrt za pregraditev dvorišča in razpadajočega hleva. Dobiti smo želeli prostor za razstavo skrila, za razstavo društev, za spominsko sobo Franceta Ko- blarja, za preselitev »klekljarskega šti-, belca«, za izpopolnjeno gozdno razstavo, za pisarno muzeja in večji prostor za društvene zbore in občasne razstave. Na dvorišču smo pričeli z delom in zgradili iepe kamnite oporne zidove, na katerih je nastala vzvišena terasa kot priredit veni oder. Na hlev smo postavili novo ostrešje z novo kritino. Bližala se je 10- letnica odprtja muzeja in sklenili smo, da z obsežnimi gradnjami našo zbirko povečamo v pomemben muzej. Novogradnje in potrebne obnove so bi le po podjetniških normativih predraču- nane na 560.000 din, katerih zagotovitev nam je bila nedosegljiva. Nabrali srno si nekaj lastnega denarja. Dobili smo pri spevek turističnega društva, prispevek KS Železniki, prispevek obč. kulturne skupnosti, odločilno so nam pa pomagala domača proizvodna podjetja, tako da smo imeli okrog 60 °/o denarja za proračun- Skrilave kritine 320 ske izdatke. Sprejeli smo odločen in dr zen sklep: gradili bomo sami in v lastni režiji! Delavci so gradili brez zastojev in ča kanj. Pri vsakem detajlu smo dosegli ve like pocenitve in na mestu hlevske po drtije je zrasla nova zgradba. Vzporedno z gradnjo na dvorišču smo uspeli v dru gem nadstropju hiše izprazniti dvoje sta novanj in pričeli z obnovami prostorov. Obnovili smo prostoren hodnik in 4 več je sobe z novimi okni, novim ometom, podi, popravili vrat in novimi instala cijami. V devetih mesecih dela smo več kot podvojili razstavne talne ploskve 1 Obnovili smo tudi vse lesene balkone, ki poživljajo podobo dvorišča. Z izvršenimi deli smo dobili lepo obdan dvoriščni pro-, štor, uporaben za prireditve na prostem, ki so ga ob slavju desetletnice ljudje imenovali »Zeleznikarske Križanke«. Z dvorišča je vstop v prostorno sobo — galerijo pomembnih umrlih mož Sel ške doline — katere smo za spomin za pisali na vhodno steno. Poleg tega bo so ba služila vsakovrstnim društvenim na menom in raznim razstavam. Teh je bilo v kratkem času po slavju prirejenih že troje. Številni obiskovalci so se navduše vali nad lepotami predmetov in si ob njih plemenitili duha. V prvem nadstropju smo pridobili se bo za »Skril«. Tu smo razložili slike Strojevcovega pruha, ki kažejo skrilave sloje, iz katerih so lomili skrilave bloke. Nalomljeni bloki so razstavljeni, iz njih pa cepjene tanke plošče. S slikami smo prikazali delavne faze oblikovanja, ki se zaključijo z oblikovanimi ošpicami* in nemškimi ploščami pravokotne oblike. Sledijo primerki strešne kritine iz »špic« in iz nemških plošč. V panoju slik so umetno oblikovane strehe cerkva, zna menj, vodnjakov zidanih ograj. Iz njih diha veščina krovcev, ki so s skrilasti- mi ploščicami oblačili stožce, krogle, če bule, valje in drugo. Krovsko orodje je zbrano in razstavljeno. Naslednji pano pa kaže kritine stanovanjskih hiš, gos podarskih poslopij, kozolcev, senikov in drugega. Slike o pokrivanju streh nam kažejo krovce pri delu. S tem smo pri kazali proizvodnjo, ki je bila pred tremi desetletji opuščena. Pisarno muzeja smo priredili v prvem nadstropju in si tako pridobili pogoje za poslovanje, kajti do- sedaj smo se sestajali med razstavami in imeli seje v raznih kotih. Gozdarstvo smo preuredili m dopolni li. Številne slike kažejo različne gozdo ve, njihovo rast, gojitev, izkoriščanje, posledice ujem v njih, zaraščanje gozda na opuščenih košeninah in senožetih, po- Gozdarstvo 21 Loški razgledi 321 Društva — gasilstvo gozdovanje z gozdnim plevelom zarašče nih zemljišč itd. Poudarjeno so prikaza ni nekateri statistični podatki o gozdo vih. Razgrnjen je gozdnogospodarski na črt in načrt gozdnatosti srednjega dela Selške doline. Drvarska bajta, orodja in priprave kažejo pogoje življenja in dela v gozdu. Kakšen les je v njern, vidimo na glavnih sortimentih, ki so razstavlje ni. V drugem nadstropju na hodniku je razstava društev. Tu sta prva in druga motorna brizgalna v Selški dolini, na pravljeni po stari tehnologiji in iz gra diva, ki se v novejšem času malo upo rablja. V sobi je razstava sedmih gasil skih društev Selške doline, ki štejejo sko- ro 500 članov. Gasilski domovi, ki jih je šest, dajejo gasilskemu delovanju lepe prostore in hranijo drage priprave. Raz stavljeni predmeti pripovedujejo o ga silcih iz cesarskih časov in pričajo o za vzetosti članov, saj so polagali in pod pisali prisego o delovanju. V premajhen prostor je stisnjena bivša ljudska pro- sveta. Ta je bila zelo razvejana, da so stene obložene z imeni društev. Iz arhi vov in društvenih predmetov smo mogli le malo razstaviti. Zapisali pa smo vsa bralna in izobraževalna društva, sokol- ska društva, orlovske odseke, planinska društva, turistično društvo. Vrsta vabil na igre dokazuje razgibano igralsko de javnost, zapisniki občnih zborov so pa rojstni listi posameznih društev. Sokol- ski prapor je edini, ki je ostal po oku paciji, vsaj ducat društvenih zastav je pa pogorelo. Poškodovani harmonij spo minja na priljubljeno pevsko delovanje v vseh krajih Selške doline. V vseh dru štvih so se ljudje uspešno šolali za mno žično delovanje v gospodarstvu, politiki in prosveti, ki ji je osvoboditev prinesla bujno rast. Spominska soba Franceta Koblarja se odpira iz društvene sobe. Veliki rojak, ki je iz žebljarskega delavca postal »de lavec v mestu«, gleda s fotografije Jak- čevega portreta v vsakogar, ki vstopa v njegov hram. Njegova dela so po stek lenih vitrinah zložena v tlorisu črke S. Začno se z deli za gledališče. Vabilo dokumentira prvo igro Mati, ki so jo igrali v hiši Pavla Tavčarja, s Koblar- jevo režijo in igro. Rokopisi za razne do mače igre govore o dobi režiserskega in igralskega dela doma v Železnikih. V nadaljevanju obravnava tuje dramatike kot urednik Zbornika razprav in esejev Shakespeare pri Slovencih. S knjigam' smo ga predstavili kot gledališkega zgo dovinarja in kritika, ko je bil profesor na akademiji za igralsko umetnost in film. Nato ga vidimo kot gimnazijca-uredni- 322 ka in pesnika. Rokopisi kažejo njegove pisateljske začetke. Bil je dolgoletni urednik revije Dom in svet. Kot preva jalec je prikazan z romanom Faraon poljskega pisatelja Prusa. Velika dela je opravil kot slovstveni zgodovinar. Naj- prvo je obdelal Josipa Stritarja, slede odlične obravnave del Simona Gregorči ča, Frana S. Finžgarja, Izidorja Cankar ja, Kettejevo zbrano delo, dela Ivana Preglja in Franca Bevka. Ob teh delih je »poslednji rokopis«. Zasvetijo se nam njegova odlikovanja. Peter II. mu je po delil red. jugoslovanske krone četrte stopnje, bil je Kidričev nagrajenec, pred sednik Tito mu je podelil red dela i. stopnje, red zasluge za narod z zlato zvezdo, SO Škofja Loka mu je podelila priznanje s plaketo, Slovenska matica ga je odlikovala s plaketo, proglašen je za častnega meščana Železnikov, prosvetno društvo ga je odlikovalo s častno diplo mo, univerza v Ljubljani ga je progla sila za doktorja znanosti, bil je Prešer nov nagrajenec, častni član Slavistične ga društva in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, -predsednik Slo venske matice itd. Razstavljen je njegov pisalnik in stol. Na pisalniku so očala, žepna ura, črnilnik, polnilno pero, pisal ni pribor s pečatnikom in rojstni list. Na polici pisalnika stoji bronasti kip ko vača, ki so mu ga za 80-letnico starosti poklonili kovinarji iz NIKO Železniki. Postavljena je tudi pisalniška svetilka, s katero si je svetil pri delu globoko v noč. Nadalje je razobešena vrsta sliK od žeb- ljarske družine v Železnikih, v kateri se je rodil, do nagrobnika na Žalah, kjer je njegov pepel. Med tem začetkom in kon cem so prikazani pomembni mejniki nje govega življenja, dela in dogajanja. Opis razstave v spominski sobi nam prikazu je neumornega delavca, ki se je kot znanstvenik uvrstil v vrh slovenske kul ture. Železniki in vsa Selška dolina so mu v svojem muzeju posvetili trajen pro stor. Želimo, da bi naš rojak, sorodnik in prijatelj trajno dvigal našo omiko, ki jo moramo črpati iz spomina nanj in iz del. ki so nam ostala za njim. Čipkarstvo je dobilo nov prostor, ime novan tudi »čipkarski štibelc«. V njem je poleg etnografskih predmetov imenit na razstava vzorcev čipkarskih izdelkov. Začenja se z najstarejšimi izdelki iz 19. stoletja, ko se je čipkarstvo začelo. Tr govec Dagarin je zapustil prvi katalog vzorcev. Sledi prikaz, ko se dviga lepota izdelkov te domače obrti v umetnostne višine. Vložene slike čipkaric pri učenju in delu dopolnjujejo razstavo. Muzej v Železnikih je razširjen. S tem smo dosegli pogoj za slavje desetletnice Čipkarski »štibelc« 323 delovanja in odprtja spominske sobe Franceta Koblarja. Slovensko kulturo dopolnjujemo z raz stavami v pritličju, kjer v petih prosto rih obravnavamo zgodovinsko železarst vo in žebljarstvo. V prvem nadstropju imamo razstavo gozdno-lesnega gospo darstva z domačo obrtjo sodarstva, ka teri je pridružena proizvodnja skrilavih kritin v štirih razstavnih prostorih. V drugem nadstropju smo posegli v kul turno zgodovinsko področje z razstavo o bivših društvih, najpomembnejša je spo minska soba Fr. Koblarja, in čipkarst- vom kot domačo umetnostjo. Vse v šti rih prostorih. Posebna zgradba na dvo rišču je posvečena predvsem spominu na pomembne umrle rojake Selške doline in ima uporaben namen za društveno de lovanje in prirejanje občasnih razstav. Dvorišče je pa odprt prireditveni pro stor za najrazličnejše prireditve. Razši ritev pa odpira nove naloge za vzdrže vanje rnuzeja v sedanjem stanju in za nadaljnji študij preteklosti, iz katerega bodo rasle nove razstave. Niko Zumer 324