Kako prihraniti denar v družbenih dejavnostih?
Zaostrene gospodarske razmere so po-segle tiidi na področje družbenih dejavno-sti, Id so morale zaradi manjše rasti sred-stev za skupno porabo pripniviti predtoge ukrepov, s kateriiri bodo »prinesk noter« tisti denar, ki naj bi ga, pa ga ne smejo porabiti, oziroma tisti denar, ki so ga že porabile preko dovoljene nteje.
Del tega denarja naj bi prispevati upo-rabniki, nekaj pa ga bodo na posameznih področjih družbenih dejavnosti prihranili z boljšo organizadjo dela in smotrnejšim ter varčnejšini poslovanjem.
Otroško varstvo deset odstotkov dražje
Na področju otroškega varstva je eden predlaganih ukrepov, ki bo občane oziro-ma starše malčkov najbolj prizadel, to je povečanje deleža staršev v ceni storitev -za deset odstotkov in nova cena rjaj bi začela veljati 1. oktobra letos. Poleg tega naj bi preučili tudi predlog, da bi se delež, ki ga starši z visokimi osebnimi dohodki plačujejo v okviru polne ekonomske cene zvišal za deset odstotkov. To pomeni, da bi ti starši, ki presegajo najvišjo vsoto meseč-nega dohodka na družinskega člana, plače-vali po novem 80 odstotkov (prej 70 od-stotkov) ekonomske cene. Ce bi bil ta predlog sprejet, bi ga začeli uveljavljati leta 1984. Da pa ne bi bili starši edini, ki bi »plačevali« nižjo rast sredstev skupne po-rabe, predlagajo sisi tudi spremembo za-kona o delovni obveznosti vzgojiteljev. Zdaj imajo namreč vzgojiteljice na teden 30 ur obveznega dela z otroki, ostalih 12 ur - kolikor jih tnanjka do 42-urnega de-lovnega tedna pa porabijo za priprave na delo z otroki, razgovore s starši in drugo
delo. Po novem predlogu naj bi bila vzgo-jiteljeva obveznost dela z otroki po enem predlogu 35 ur, po drugem predlogu pa 33 ur.
Za osnovnošolca prispevati 150 dinarjev?
Pri izobraževanju se za starše z novimi predlogi ne bo veliko spremenilo - če ne upoštevamo povečanja prispevka staršev za glasbeno šolo. Da bi izobraževanje do-bilo vsaj nekaj denarja, naj bi starši plače-vali za otroke, vključene v podaljšano bi-vanje, 150 dinarjev mesečno. S tem bi v Ljubljani zbrali v novem šolskem letu sko raj 4,6 milijona dinarjev, saj je v podaljša-no bivanje v Ljubljani vključenih 7.645 otrok.
Poleg tega predlagajo, da bi postopno ukinili 25-odstotni dodatek vodilnim de-lavcem v šoli in hišniku. Pri oddelkih po-daljšanega bivanja naj bi pokrivali samo osebni dohodek, sklad skupne porabe in regres, s čemer bi v novem šolskem letu v mestu prihranili nad 3,5 milijona dinarjev.
Najbolj bodo z ukrepi prizadeti tisti starši, ki imajo otroka v glasbeni šoli. Pri-spevek naj bi se povečal za 400* dinarjev mesečno.
Ker je treba poiskati vse notranje rezer-ve, da bi kar se da zmanjšali stroške šola-nja, so se lotili tudi normativov. Tako predlagajo da bi bil po eni inačici normativ za oddelek 36 učencev, po drugi pa 32 učencev. Če bi upoštevali prvo varianto, bi bilo v mestu kar 90 oddelkov preveč, če pa drugo pa 20 oddelkov preveč.
Partidpadja v zdravstvenem varstvu bo večja
Kaj pa zdravstveno varstvo? Na prvem mestu je med predlogi ukrepov povečanje participacije za vse vrste zdravstvenih sto-ritev in sanitetnega materiala ter ortoped-skih pripomočkov.. S tem naj bi zdravstvo dobilo 20,6 milijona dinarjev - v treh me-secih. Ponekod je predlagano povečanje tudi za 100 odstotkov, oziroma je kar veči-na predlaganih cen dvakrat višja od starih. Pri tem pa je treba vedeti, da je bil prvotni predlog povišanja participacije še bolj dra-stičen in so ga člani mestnega izvršnega sveta zavrnili in dejali, da je treba pri vsaki višji participaciji zelo premisliti, kakšen bo učinek povišanja in kako bo to vplivalo na že tako težak materialni položaj delavcev. Med predlogi pa je še zmanjšanje zdravili-škega zdravljenja, s čemer bi prihranili 9 milijonov dinarjev, pa zbiranje reciklažne-ga materiala v zobozdravstvu - prihranek 1 milijon dinarjev, pa zmanjšanje admini-strativno tehnične režije - prihranek 11 milijonov dinarjev...
Svoje programe mora skrčiti tudi social-no skrbstvo in pri tem je takorekoč na
prvem mesiu naloga, da bi končno prišli do podatkov o tem, koliko Ijudi prejema raz-ne vrste socialnih pomoči in drugih dodat-kov in koliko je pravzaprav takih, ki preje-majo več vrst dodatkov in pomoči, pa tega skupnosti ne vedo.
Zaposlovanje in ukrepi
Tudi pri skupnosti za zaposlovanje mo-rajo denar zelo racionalno uporabljati, saj so porabili za nadomestila in denarne po-moči nezaposlenim precej več kot so načr-tovali. Med prvimi nalogami bo ta, da bo-do vse iskalce zaposlitve, ki nočejo sprejeti ponujenega delovnega mesta kar najhitre-je odpisali s seznama prejemnikov dodat-ka, oziroma bodo čas prejemanja pomoči skrajšali. Dejstvo, da je še zmeraj veliko takih, ki zaposlitev iščejo, obenem pa po-nujenega delovnega mesta - tudi takega, ki odgovarja izobrazbi in usposobljenosti iskalca zaposlitve - ne sprejmejo, nam po-ve, da marsikdo ne potrebuje dela, ampak samo službo in še to po možnosti tako, kjer bi za maJo dela dobil veliko denarja.
Ukrepi, ki so nujni, bodo torej prizadeli tako uporabnike kot tudi izvajalce in upa-mo le lahko, da bodo dosegli želeni učinek.