FRANJA HRIBARJEVA: II. Poiiliti izleti utii. Fm. Saveza. (Dalje.) (Od Šibenika preko Sušaka v Ljubljano.) Nadaljujem poročilo ljubeznive tovarišice Mile in v kratkih po.ezah o5rtam, kako^ smo potovali po našem razstanku v Šibeniku dne 18. avgusta 1924. Mnogo je bilo prerekanja za in proti nadaljnjemu potovanju v Split, mogoče še celo v Boko. Nekaterim so zmanjkale toli po.rebne pare, druge zopet je vleklo domov. tretji so še imeli pred seboi potovanje na našo divno Gorenjsko. Mir- nim potom smo se poravtiali in spremili pet naših dragih na železniško postajo Šibenik, odkoder so se odpeljali približno ob I8V2. proti Splitu. Nobeno oko ni ostalo suho, ko smo se poslavljali. Skoraj bi se zdelo smešno, da je kaj takega mogoče! Le kdor bi potoval z nami. živel z nami. bi nas razumel!! Ostali smo šli še hitro v »Grand hotel Krka«. kjer smo stanovali. po našo prtljago. Ve5erjali smo še. žalibog zadnja večerja v prijaznem Šibeniku, in odhiteli na par ^corakov oddaljeni salonski parnik »Zagreb«. Odpotovali smo ob 3.. rm 20. Ko smo si vse uredili in je vsak imel svoj udoben prostorček na krovu. smo kmalu utrujeni pospali. Pa to skoro ni imenovati spanje. Vsak hip se ti oglasi eden ali drugi: »Poglejte tja!« in zopet »tja!« Kar se začuje pritajen smeh ob vsakokratnem obnačanjii. Zopet zadremijemo, parnik drvi dalje. V polsnu zaslišimo oddaleč petje in godbo. Kaj je? Sokoli se vračajo z otoka. če sem si prav zapomnila. Preko. kamor so odšli zjutrai zarana iz Šibenika. Vsi smo zopet na mah pokonci in gledamo razsvetljeno ladjo s Sokoli, ki plove mimo nas. Zopet ie vse tiho, le morje se zac_e pomalem razburkavati in vzdigovati valove proti naši Iadji. Vedinio hujši in silnejši ie bil vihar, tako da nas je že pošteno premetavalo na vse strani. Kljub temu pa smo sladko dremali in sanjali. Hipoma pa se vzdigne s silnim viharjem velikanski val, ki preplavi krov. na katerem smo ležali. V trenu-ku smo bili vsi na nogah. Nekaj 5asa srriio se preplašeno gledali. potem pa od srca smejali. ker snio bili vsi popolnorna inokri. Pobrali smo s težko silo naše košare. škatlje. dežnike in instrumente in kakor pijani bežali po krovu na varnejši, toplejši prostor za kotlom. Bilo je to ob 4. zjutra.i v zloglasneTTi sinjskem zalivu. Zadnjo jezo je morje s tem razlilo na nas, kajti pocasi se je začelo umirjeva.i in je bilo ob solnčnem vzhodu zopet mirno. nepregledno in krasno kakor prejšnji dan. Srečno smo dospeli po 11urni vožnji brez vsake iiezgode 11. avgusta ob 7. zjutrai na Sušak, Oddahnili smo si Pa le. ko smo čutili trdtia tla pod seboj. Po kratkem zajtrku smo §11 na svetovnoznani Trsat, do katerega prideš ali po krasni cesti, ali pa po strmih stopnicah z malimi presledki. Misllm. da smo