UTRIP OBČINE LUKOVICA Izkop milijontega kubika iz kamnoloma v Lukovici INFORMATIVNO ZABAVNI ČASOPIS Letnik2-it. H Veliki srpan (avgust) 2000 l/MJA OBČINA LUKOVICA v nakladi /55« izvodov. ★ * * * A A * k /V H * * * * Krašenjska dekleta pripravljajo slamo MIKE URBANIJA ZE PETNAJSTI Mladi teniški up napreduje-. Po zadnji razvrstitvi je že na petnajstem mestu na računalniški lestvici v svoji kategoriji. Letos je na turnirjih dosegal vse boljše rezultate in dogajalo se je, da je njegov trener postavljal igro pred rezultat, kar ni vedno prinašalo uspeha. Tako lahko gledamo vzpon kvalitete njegove igre, kljub porazom, ki jih doživlja proti na sprotnikom, ki igrajo na trenutni rezultat Žal prenekateri trenerji vse preveč pozornosti posvečajo trenutnemu uspehu, kar slabi trajnostim zrelost tekmovalcev. Veliko bojev bije Miki-. Največji in najbolj vreden občudovanja je njegov boj za dozorevanje v igri, ki se ji posveča. Tenis ni igra kratkega obdobja, je proces v katerem otrok dozoreva v moža, ki se je pripravljen spoprijeti z vzponi in padci, ki jih ta igra prinaša prav iako koi življenje, Na tej tvoji težki poti Mike, te bralci časopisa Hokovnjač z vsem srcem podpiramo. Verjamemo, da nas ne boš razočaral. v. g. J* ROKOVNJAC JE PREDRAG V občinskem proračunu je zmanjkalo denarja in naš časopis se bo kot mesečnik verjetno moral posloviti. To je ugotovitev zadnje seje občinskega sveta in ni razloga, da se s svetniki in županom ne bi strinjali. Izhajanje glasila v taki obliki in taki zasedbi uredniškega odbora bi letno pobralo kar 1,4% občinskega proračuna, kar je za naše občinsko glasilo odločno preveč. Res je, da je marsikje ta odstotek višji, vendar so politične stranke bolj prisotne na straneh časopisov. Vendar v te časopise člani političnih strank tudi kaj pišejo. Naše uredništvo pa želi čimveč pisanja o dogajanjih v vaseh naše občine ter nagrajevanje takih prispevkov. Seveda bi ob tem morala obstajati možnost nagrajevanja po delu, kar pa po obstoječem pravilniku ni mogoče. Predlog, ki bi to omogočal, pa zaenkrat še nima politične podpore, čeravno bi se cena časopisa s tem znižala. Moje navedbe sicer niso dokončne, saj bo zadnjo besedo imel Občinski svet, vendar je verjeti, da bo odslej Rokovnjač spadal med periodični tisk, kar pomeni, da bo izhajal takrat, kadar bo to potrebno. Vsekakor moramo počakati do septembrske seje občinskega sveta. Sicer pa s to številko zaključujemo prvo leto izhajanja. Skupno dvanajst številk ste že prejeli in upamo, da smo od prve do današnje že malo napredovali v kvaliteti. Mnogim smo kar všeč, drugi bi zopet želeli na naše strani vriniti državno politiko in medsebojne spore, kar jim ob tem uredniškem odboru nikakor ne uspeva, saj izločamo vse, kar je osebno žaljivo, državno politiko pa prepuščamo dnevnemu časopisju. Zavedamo se, da nam še marsikaj manjka in le z vašo pomočjo bomo pomanjkljivosti odpravili. Brez vas, drage bralke in bralci, ta časopis nima nobene vrednosti, zato se potrudite, da bo še bolj vaš, pa naj izhaja mesečno ali četrtletno, le prisotni bodite v njem. Rubriko Gremo v kino bomo ukinili, saj je zanjo premalo zanimanja. Od zabavnih rubrik tako ostane le nagradna križanka, dokler bodo ljudje, ki so pripravljeni prispevati nagrade, saj reševalcev ne manjka. Pred nami so prireditve ob občinskem prazniku, ki je letos združen z Dnevi evropske kulturne dediščine. Obnovljena cerkev na Golčaju in obnovljena dvorana v Lukovici nas vabita. S številčno udeležbo na prireditvah bomo našim gostom dokazali, da je naša občina sicer majhna, a v njej živijo složni, torej veliki ljudje. Čas, ki ga živimo, pa je namenjen prav takim ljudem, drugi bodo odšli v pozabo. urednik KMETIJSKI SEJEM V GORNJI RADGONI! OGLED KMETIJSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI DNE 31. avgusta 2000! Odhod ob 7.00 iz Lukovice (izpred občinske stavbe). Se prej ob 6.55 po stanek na avtobusni postaji na Prevojah, nato postanki na vseh avtobusnih postajah do Trojan. Sledi vožnja preko Ptuja do Gornje Radgone. V okolici Ptuja je predviden ogled živinorejske kmetije s predelavo mesa na domu ter de-gustai ija domačih izdelkov. Približno ob I 1.00 uri prihod v Gornjo Radgono in ogled sejma. Po ogledu bo skupno kosilo in v poznih popoldanskih urah po-vratek z možnimi postanki. Vabljeni! Prijave in informacije na Kmetijski zadrugi v Lukovici in KSS Lukovica oziroma na telefonski številki 72-35-116 VIŠJE CENE KOMUNALNIH STORITEV Občinski svet je 20. julija na svoji 10. seji na predlog JKP PRODNIK d.o.o. sprejel sklep o povišanju cen komunalnih storitev. Cena za zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov bo tako v občini Lukovica dražje za 35%, in sicer bomo za odvoz gospodinjskih odpadkov plačevali 1.103,00 S IT/m' (prej 861,00 SIT), industrijski uporabniki pa bodo za omenjeno storitev še naprej plačevali po 5.136,00 SIT. Kot zatrjujejo vJKP PRODNIK, bodo s tem povišanjem, za katero SO pridobili pozitivno mnenje Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, zagotavljali minimalno enostavno reprodukcijo. OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bo Občina Lukovica javno obravnavala osnutke prostorske dokumentacije, in sicer: - 23- avgusta 2000, ob 18. uri, v prostorih Kulturnega doma v Šentvidu, bo javna obravnava osnutka sprememb in doponitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1999 za območje Občine Lukovica. - 24. avgusta 2000, ob 18. uri, v prostorih krajevne skupnosti Blagovica, bo javna obravnava osnutka ureditvenega načrta območja lil in 152 Blagovica. - 25. avgusta 2000, ob 18. uri, v prostorih Kulturnega doma v Šentvidu, bo javna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev ureditvenega nacrta kani noloma Lukovica. Vljudno vabljeni! občina lukovica Občinska uprava I Ircclniški odbor: člani: Maja Smrkolj, Joško Jakopič, Vinko Jeras, Iztok Obreza Tehnični urednik: Božo Stupica (ilavni in odgovorni urednik: Vili Golob Rokovnjač izhaja v nakladi 1550 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46 1225 Lukovica Tisk: Ko« evskl tisk VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR V skladu Z določbami Ustave RS bodo letošnjo jesen izvedene redne volitve poslancev v Državni zbor. Kot datum glasovanja je določena nedelja, 15. oktobra 2000. Kljub temu, da lokalne skupnosti ne izvajajo neposredno volilnih opravil, pa imajo v skladu z Zakonom o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94 in 17/97) dolžnost javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest. Glede na navedeno objavljamo sklep občine Lukovica o določitvi načina plakatiranja v času volilne kampanje. podlagi vloge, ki jo pošlje na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, z oznako za plakatiranje - volitve. Vlogo organizator volilne kampanje predloži Občini Lukovica najkasneje 2 dni pred pričetkom volilne kampanje. Vloga mora vsebovati: - ime oz. naziv organizatorja volilne kampanje ter ime pooblaščenega organizatorja in njegov naslov, - vrsta plakatnega mesta, ki ga želi organizator pridobiti. 6. Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno v skladu z Zakonom o volilni kampanji. 7. Glede zadev, ki niso urejene s tem sklepom, veljajo določbe Zakona o volilni kampanji. 8. Sklep začne veljati Z dnem objave v Uradnem vestniku občine Lukovica. ((bčina Lukovica Datum: I I. oktober 1996 Številka: 43/96 Župan Anastazij Živko Burja Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94), 51. člena Zakona o urejanu naselij in drugih posegih v prostor (Ur. list RS, št. 18/98, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93), ter 7. člena Odloka o zunanjem videzu naselij v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 21/93) izdajam SKLEP O DOLOČITVI NAČINA PLAKATIRANJA V ČASU VOLILNE KAMPANJE i. S tem sklepom se določa način in pogoji plakatiranja v času volilne kani panje, plakatna mesta ter pravice in obveznosti organizatorjev volilne kampanje. 2. Plakatna mesta, na katerih je dovoljeno oglaševanje v času volilne kampanje so: Plakatni stebri - do 1/2 plakatnega prostora (2 kos.). Oglasne deske po krajevnih skupnostih (14 kos.). 3. V naseljih zunaj občinskega središča se dovoljuje oglaševanje na krajevno običajen način. 4. Posamezna plakatna mesta iz 2. in 3. člena je možno koristiti pod naslednjimi pogoji. a) Plakatni stebri - do 1/2 plakatnega prostora - Naselje Lukovica pri trgovini Napredek. - Naselje Blagovica pri AP Blagovica. Za pravico plakatiranja na plakatnih Stebrih v občini Lukovica skrbijo organizatorji volilne kampanje sami, nadzor pa opravlja režijski obrat Občine Lukovica. h) Oglasne deske po krajevnih skupnostih. Organizator volilne kampanje lahko pridobi pravico do plakatnega mesta na Ob praznovanju občinskega praznika in zaključku obnovitvenih del vabita Župnija Blagovica in Občina Lukovica v soboto, 2. septembra 2000, ob 10. uri na blagoslov cerkve Sv. Neže na Golčaju Blagoslov in slovesno somaševanje bo vodil nadškof tir. France kode. Ob koncu mase bo sledila strokovna razlaga obnovitvenih del ZVNKD Kranj, ki jih bo predstavila ga. Damjana PeČnik. Po slovesnosti vas bodo pogostile članice Društva podeželjskih žena Blagovica-Trojane. Vljudno vabljeni1 župnik lože Vrtovšek župan Anastazij Živko Burja Turistična zveza občine Lukovica organizira dvodnevni izlet na TRIGLAV l. in s. septembra. Z avtobusom se bomo ob peti uri zjutraj odpeljali i/. Lukovice do parkirišča pod planino Konjščica. Preko Konjščice, Vodnikovega doma na Velem polju in Planike se bomo vzpeli "a Triglav ter se spustili prenočeval na Dolič. Jutranje ogrevanje z vzponom na Hribarice bomo začinili z. uživaškim sprehodom pO dolini Triglavskih jezer, se prek« > Stapc napotili na < >v< arijo. Dedno polje, Planino Jezero in v spustu preko Vogarja zaključili izlet v Stari Lužini. Nujna oprema: t fhojeni planinski čevlji, rokavice, kapa, rezervno perilo, topla oblačila, baterija, obliži in elastični povoj. Po možnosti tudi varovalna vrvica in dve v p« >nki. Cena prevoza, prenočišča, čajev, tople ga obroka in vodenja je 9.000 tolarjev. Pri jave z vplačili in informacije v gostišč u lin man v l.ukovic i, clo zasedenosti avtobusa. Turistična zveza občine l.ukovic a ISCG DOMŽALE AVTOJSOLA LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale *S 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 PRICETEK TEČAJA: 11.9.2000, ob 17. uri IZKOP MILIJONTEGA KUBIKA IZ KAMNOLOMA V LUKOVICI V kamnolomu Lukovica je bila 4. 7. 2000 slovesnost ob izkopu milijontega kubičnega metra peska, ki je bil izkopan in porabljen za potrebe gradnje avtoceste Šentjakob-Blagovica. Slovesnost je pripravilo podjetje GRASTO d.o.o. iz Domžal, ki je lastnik in imetnik pravice izkoriščanja kamenin iz lukoviškega kamnoloma. Na slovesnost, ki se je pričela okoli 13. ure, so bili med drugim povabljeni tudi predstavniki Občine Lukovica z županom na čelu, predstavniki DARSA in DDC-ja ter predstavniki podjetij SCT d.d. in PRIMORJE AJDOVŠČINA d.d., ki predstavljata glavna odjemalca in iz kamnoloma odpeljeta največ materiala. Po kratkem uvodnem govoru direktorja podjetja GRASTO gospoda Jožeta Duhovnika je slavnostni trak, preko katerega je zapeljal kamion SCT-ja z izkopanim milijontim kubikom, prerezal župan Občine Lukovica Živko Anastazij Burja. Slovesnost se je nato iz kamnoloma preselila v Rekreacijski center Urbanija, kjer je ob postrežbi zbrane prisotne pozno v noč zabaval ansambel GAMSI. Iztok V ČRNEM GRABNU ODSLEJ BREZ TEŽAV PRI TELEFONIRANJU Z MOBITELOM Pokritost slovenskega prostora, ki je sorazmerno razgiban, s signalom je bil že od nekdaj glavni problem pri mobilni telefoniji. V zadnjem času ko so poleg MOBITELA v slovenski prostor vstopila še druga podjetja, ki nam ponujajo GSM storitve, je konkurenca prisilila posamezne operaterje k večjemu posluhu za probleme naročnikov. Eden izmed problemov mobilne telefonije v Črnem grabnu je prav gotovo nepokritost s signalom. Telefoniranje z mobilnimi telefoni je bilo na tem območju zelo omejeno, vendar kot nam je uspelo zvedeti pri MOBITELU - slovenskemu operaterju za NMT in GSM telefonijo so temno liso oziroma nepokri- tost prostora s signalom, s postavitvijo oddajnika v Spodnjih Praprečah dokončno odpravili. P l|-r i J Kot so nam zagotovili so se po pregledu možnih lokacij za postavitev oddajnika odločili za postavitev v Spodnjih Praprečah, ki po njihovih besedah najbolje pokriva Črni graben. Tako so z investicijo postavitve oddajnika, (mimogrede oddajnik je že vklopljen v omrežje), odpravili dolgoletne težave in odslej bodo mobiteli, ki delujejo v omrežju 041 in 031 veselo zvonili tudi v Črnem gabnu. Iztok —.— ------ OBVESTILO Občinski razpis (6. št. Rokovnjača) za stanovanjska posojila in sofinanciranje obrestne mere se podaljša do porabe sredstev. Občinska uprava Mamilih EVROPSKI DNEVI KULTURNE DEDIŠČINE IN PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE LUKOVICA Jubilejno leto 2000 s svojo prvo obletnico dopolnjujejo in slavnostno pestrijo že 10. Dnevi evropske kulturne dediščine. Temeljni cilj Dnevov evropske kulturne dediščine je vzpodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine. Tako je bila leta 1984 v Franciji organizirana prireditev Dnevi odprtih vrat, v okviru katere SO javnosti omogočili brezplačen ogled kulturnih spomenikov, ki so sicer težje dostopni ali celo nedostopni. Prireditev je bila zelo odmevna, zato so zamisel o dnevih odprtih vrat hitro povzele tudi druge evropske države. Leta 1991 se je enajst držav, med njimi tudi Slovenija, dogovorilo, da se različne prireditve, ki se od leta 1985 organizirajo v sodelujočih državah, strnejo poti skupnim imenom Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in prevzamejo nekatere skupne značilnosti. DEKD se tako v vseh državah ude leženkah vsako leto organizirajo meseca septembra. Muzeji, galerije in druge zgodovinske stavbe izjemnega pomena so v času prireditve odprte za javnost, istočasno pa se javnosti odprejo vrata drugih, običajno nedostopnih prostorov znotraj galerij, kot npr. restavratorske delavnice. Spoznanje, da lahko kulturno dediščino najbolje varujejo le ljudje sami, je bilo vodilo organizatorjem, da pod okriljetri DEKD združijo prizadevanja različnih posameznikov in organizacij. Število sodelujočih se iz leta v leto povečuje, prav tako kot število obiskovalcev kulturnih spomenikov. Vsako ★ * ★ /V H * * * * leto se organizatorjem, ki delujejo v okviru Uprave za kulturno dediščino, pridružijo novi sodelavci. Tako je bilo leta 1999 v pripravo programa vključenih več kot 20 različnih ustanov in organizacij, ki delujejo na področju kulture oziroma varstva kulturne dediščine. V letu 1999 se je v počastitev 50-letnice delovanja Sveta Evrope pričela kampanja Sveta Evrope, imenovana Evropa, naša skupna dediščina. Skupno sporočilo kampanje je: kulturna dediščina postaja vse bolj del človekovega vsakdanjika in mu ponuja kakovostnejšo življenjsko raven. Vedenje o kulturni dediščini je kapital, ki ima vedno večji pomen v kulturnem, socialnem, ekonomskem in političnem življenju. Nepogrešljiv del človekovega vsakdanjika je torej tudi varovanje in ohranjanje kulturne dediščine. Vsebinska zasnova kampanje, njeno sporočilo, je tako v letu 1999 določalo okvir izbora tekme DEKD v naši državi. Dogovorjeno je bilo, da se v tem in v naslednjih nekaj letih pripravijo publikacije in organizira spremljevalni program, posvečen predstavitvi različnih kulturnih spomenikov. (povzeto po Info mapi 11 prave RS za kulturno dediščino) V projekt DEKD, ki bodo letos potekali od 21. do 30. septembra, je vključenih precejšnje število slovenskih krajev. V občini Lukovica je v projekt vključena cerkev Sv. Neže na Golčaju. Otvoritev DEKD bo 21. septembra ob 12.00 uri na ljubljanskem gradu, zaključek pa 30. septembra v jami Vilenica. Občinski praznik Občine Lukovica, ki ga občina praznuje 4. septembra, se bo prav zaradi povezave DEKD prestavil v zadnji teden septembra. Tako bo osrednja proslava ob občinskem prazniku v petek, 29. septembra, ob 19. uri, v prenovljeni dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Ob zaključku DEKD se bodo na proslavi podelila občinska priznanja, ob tej priložnosti pa se bomo spomnili tudi 1 50 letnice ustanovitve prviii občin na območju sedanje občine Lukovica. V OBČINI LUKOVICA BODO V POČASTITEV DEKD IN OBČINSKEGA PRAZNIKA ORGANIZIRANE ŠTEVILNE PRIREDITVE. Okvirni program prireditev: Četrtek, 21. 9. 2000 12.00 Ljubljanski grad - otvoritev DEKD Petek, 22. 9. 2000 9.00-17.00 Golčaj ZVNKD - Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve 19.30 Kamnik-Galerija Veronika - otvoritev razstave obnovljenih kasetnih stropov na Gorenjskem Sobota, 23. 9. 2000 9.00-17.00 Golčaj ZVNKD - Kranj celodnevna prestavitev obnove cerkve 16.00 Vranke - otvoritev prenovljenje ceste in blagoslov kapelice 17.00 Gočaj, koncert Godalni baročni kvartet Nedelja, 24. 9. 2000 9.00-17.00 Golčaj ZVNKD - Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve 16.00 Golčaj, maša koncert MeCPZ iz Blagovice Ponedeljek, 25. 9. 2000 9.00-17.00 Golčaj ZVNKD - Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve Torek, 26. 9. 2000 9.00-17.00 Golčaj ZVNKD - Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve 18.00 Golčaj, koncert MePZ Šentviški zvon Sreda, 27. 9- 2000 9.00-17.00 Golčaj ZVNKD - Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve 18.00 Prapreče cerkev sv. Luka - dobrodelni koncert Godalni kvartet FEGUŠ-Maribor Četrtek, 28. 9. 2000 9.00-17.00 Golčaj ZVNKD - Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve 20.00 dvorana Lukovica - predpremiera - literarni večer del Janka Kersnika KUD Janko Kersnik Lukovica Petek, 29. 9. 2000 9.00- 17.00 Golčaj ZVNKD Kranj celodnevna predstavitev obnove cerkve 1900 Lukovica, dvorana - otvoritev prenovljene dvorane, proslava ob občinskem prazniku, zaključek DEKD in podelitev občinskih priznanj Sobota. 30. 9. 2000 12.00 jama Vilenica, slovesni zaključek DEKD Občinska uprava SPREMEMBA PROSTORSKEGA PLANA OBČINE LUKOVICA Ena najpomembnejših točk 10. seje občinskega sveta, ki je potekala 20. julija, je bila sprejetje osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega plana Občine Lukovica. Aktualne spremembe so namreč narekovale spremembo planskega akta, in sicer uskladitev plana s pobudami in predlogi pravnih in fizičnih oseb, ki imajo interes za preselitev ali razširitev območij poselitve (UZ, UON, rušenci, itd.), zagotovitev možnosti za izvedbo državne prometne infrastrukture, uskladitev prostorskih sestavin z dejanskimi potrebami (komunalna infrastruktura, opustitev deponije Ore-hovica, itd.) uskladitev plana Z usmeritvami, ki jih določajo republiški in občinski dokumenti, uskladitev plana z razvojnimi usmeritvami in potrebami, ki izhajajo iz širšega javnega interesa ob upoštevanju obveznih republiških usmeritev. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana se nanašajo na razširitev območij naselij in drugih ureditvenih območij v občini Lukovica, na ukinitev dela območij za deponiranje viškov materialov pri gradnji avtoceste, širitev in posledično sanacijo kamnoloma v Lukovici, Kompoljah in Podmilju, spremembo dela trase avtoceste ob naselju Blagovica, spremembo načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti in določitev posameznih na novo načrtovanih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1999 za območje Občine Lukovica je javno razgrnjen od 28. 7. do 28. 8. 2000 na sedežu občine; v tem času občani lahko podajo pisne pripombe. Tudi za območje Blagovice je bil sprejet program priprave za ureditveni načrt BI in B2 Blagovica; tako bo tudi v teh naseljih začrtan nadaljnji razvoj, ki je bil doslej, žal zaradi rezerviranega koridorja avtoceste, onemogočen. Osnutka odlokov o ureditvenem načrtu območja BI Blagovica ter o ureditvenem načrtu območja B2 Blagovica sta bila posredovana v enomesečno javno razgrnitev, ki že poteka v prostorih občinske stavbe in pa v krajevni skupnosti Blagovica. Občinski svet je v enomesečno javno razgrnitev posredoval tudi osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta kamnoloma Lukovica, in sicer zaradi predvidene izgradnje nivojskega priključka ceste iz kamnoloma na magistralno cesto GI-10. Občinski svet je namreč že 20. 8. 1998 sprejel spremembo tega odloka, s katero je bila zaradi povečanega izkorišča- nja kamnoloma za potrebe izgradnje avtoceste, predvidena izgradnja začasnega nadvoza, ki bi izvennivojsko povezoval kamnolom in traso AC. Vse doslej nadvoz ni bil zgrajen iz večih vzrokov - neodkupljeno zemljišče za njegovo izgradnjo ter ugotovitev investitorja DARS-a, da izkoriščanje kamenin ni tako veliko kot so predvidevali. Kljub prizadevanjem občine za njegovo izgradnjo in pritiskom krajanov. Lukovice nadvoz ni zgrajen, kar v tem trenutku narekuje nujen sprejem ponovnih sprememb odloka. Le-ta zdaj predvideva izgradnjo nivojskega priključka, ki bo lahko zgrajen takoj po uskladitvi osnutka odloka s pripombami in predlogi iz javne razprave ter po pridobitvi potrebnih soglasij in sprejemu odloka v 2. obravnavi na občinskem svetu. Glede same izgradnje avtoceste je komisija za spremljanje priprav in gradnjo AC, ki jo vodi g. Janez Miklavc, podala naslednje poročilo: Odsek Vransko-Blagovica Regijska razvojna družba Domžale je izdelala osnutek ureditvenega načrta BI in B2 za Blagovico, ki je bil obravnavan v okviru Odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje ter DDC Projekt 5. Istočasno so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter vodnogospodarski strokovnjaki predstavili zasnovo za ureditev struge potoka Zla-tenščica, kar bo prispevalo k odpravi poplavnih nevarnosti v Blagovici ob istočasni regulaciji Radomlje pri AC. Predstavniki DDC-ja nadaljujejo razprave s prizadetimi lastniki zemljišč/objektov na trasi tako imenovane pobočne variante. Srečujejo se z določenimi problemi - zahtevami za ukrepe, ki po njihovem mnenju presegajo normative ogroženosti pri gradnji avtoceste. Za križišče na GI-10 v Blagovici je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, izvajalec SCT bo lahko začel z deli v septembru. Opravljenih je bilo več razgovorov in sestankov v KS Trojane v zvezi z ureditvijo križišča Trojane po novi idejni rešitvi ter drugimi zahtevami krajanov (vodovod, začetek del firma Grasseto) Odsek Blagovica-Šentjakob Izvajalci (SCT, Primorje, Gradiš) so prevzeli dela na trasi od Kamniške Bistrice do Šentjakoba. Nadaljujejo z izgradnjo nasipa trase od Lukovice proti Kompoljam, ker je bila na upravi DARS-a potrjena razrešena dokumentacija za traso in regulacije) Radomlje. V teku so prestavitve plinovoda, elek-trovodov, kjer je pod Lukovico predvideno kabliranje. Podjetje PULI Celje bo začelo s prestavitvijo vodovoda. Za fekalni kolektor in ČN Vrba so v pregledovanju dospele ponudbe za dela; potrjen je bil predlog za izbor izvajalca za premostitvene objekte na delu Krtina-Kompolje. Podpis pogodb se pričakuje v dveh mesecih. V izgradnji je cesta do zadrževalnika Drtijščica, ki naj bi bila končana v roku dveh mesecev. Če bodo vremenske in tehnične razmere v redu, je možno pričakovati odprtje pododseka Krtina-Sentjakob koncem letošnjega leta, sicer pa spomladi 2001. Vodni tunel v Krašnji bodo gradili 14 mesecev; začetek je predviden koncem julija z izgraditvijo platoja in delno regulacijo Radomlje. V zvezi s počivališčem Lukovica je ponovno potekal sestanek na občini. DARS-u je bila posredovana zahteva za ureditev dveh podvozov, dostopnih poti in črpalke za kmetijske stroje. Naročen je idejni projekt dopolnilne rešitve za ureditev počivališča. Glede ukrepov na magistralni cesti G 1-109 oziroma odprave t.i. črnih točk je Ministrstvo za promet in zveze posredovalo terminski plan njihove realizacije: Ker plan ne zajema tudi izgradnje pločnika od vrha Prevoj (od domačije Lesar) do telefonske govorilnice, je svet na seji zahteval dodatno utemeljitev od ministrstva glede njegove izgradnje, ravno tako tudi glede izgradnje križišča v Šentvidu, za katerega je že dana pravna podlaga, na podlagi katere bi se postopek izgradnje oziroma pridobivanja dovoljenj lahko začel. Ponovno so svetniki razpravljali o vsebini statuta Občine Lukovica, predvsem glede statusa krajevnih skupnosti - ali naj ostanejo pravne osebe ali se jim pravna subjektiviteta ukine, tako kot se že sklenili pred enim letom. Občinski svet je namreč na 5. seji, 15. 7. 1999, sprejel sklep, da ožji deli občine, tj. krajevne skupnosti, izgubijo pravno subjek-tiviteto in zadolžil statutarno pravno komisijo, da v skladu s sklepom pripravi predlog usklajenega statuta. Kljub omenjenemu sklepu pa člani Občinskega sveta statuta niso sprejeli, čeprav v času 30-dnevne javne razprave ni bila posredovana niti ena pripomba k njegovi vsebini. Občinski svet je predlog statuta obravnaval že dvakrat, vendar ga, žal, ni sprejel, saj je za to potrebna dvotretjinska večina vseh članov sveta. Dejstvo pa je, da so bile tako krajevne skupnosti kot tudi občinski svet podrobno seznanjeni z vsebino predlaganih sprememb in vse do seje sveta spremembam nihče ni oporekal. Sedanje stanje je tako nujno narekovalo odločno obravnavo in tudi odlo- čitev o vsebini statuta, in sicer glede Statusa krajevnih skupnosti. Glede na to, da je bil sklep o ukinitvi njihove pravne subjektivitete z dne 15. 7. 1999 še vedno v veljavi, statutarno pravna komisija ni mogla pripraviti novega predloga statuta, ki bi ohranil pravni status krajevnih skupnosti. Ker je bil statut obravnavan že trikrat (enkrat v 1. obravnavi in dvakrat v 2. obravnavi), je potrebno celotni postopek sprejemanja ponoviti. Brez usklajenega statuta lokalna skupnost ne more delovati, saj na njegovi podlagi delujejo vsi organi občine in delovna telesa občinskega sveta. Po daljši razpravi je svet sklenil, da se sklep o ukinitvi pravne subjektivitete krajevnih skupnosti, ki je bil sprejet 15. 7. 1999, razveljavi, statutarno pravna komisijo pa zadolžil, da pripravi predlog statuta občine z ohranitvijo pravnega statusa. Občinski svet je v skladu z Zakonom o rudarstvu podal tudi mnenje v postopku podelitve rudarske pravice (koncesije) podjetju Grasto d.o.o. Domžale za izkoriščanje kamnoloma v Lukovici. Celotni postopek sprejemanja koncesijskega akta sicer vodi Vlada RS, medtem ko lokalna skupnost, na območju katere se nahaja kamnolom, postopku poda le svoje mnenje. Občinski svet je podal pozitivno mnenje, pogojevano z naslednjimi zahtevami, ki jih mora podjetje izpolniti še pred podelitvijo koncesije: dopolniti projekt sanacije kamnoloma in redno zagotavljati sredstva za sanacijo, urediti nov stalni izvoz iz kamnoloma; obstoječi izvoz je kot javna pot mogoč le za lokalni promet, pri separaciji agregatov obvezno namestiti protiprašne naprave, zagotoviti vse nadomestne dostopne poti, ki so bile ukinjene pri razširitvi kamnoloma in so potrebne za prebivalce naselja Ceplje-Znojile, zagotoviti odvodnjavanje meteornih vod iz kamnoloma, pridobiti presojo vplivov na okolje v skladu z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Ur. list RS, št. 66/96, 12/2000). Poleg tega je svet podprl tudi zahtevo družine Kersnik za zaščito kulturnega spomenika "Stare pošte". Svet je potrdil še povišanje cen zbiranja in dovoza ter deponiranje odpadkov v naši občini, in sicer za 35 %. Tako bo odslej cena za gospodinjstvo znašala 1,103 SIT/m1 in za industrijo 5.136 SIT/m3. Sprejeto je bilo še poročilo nadzornega odbora o pregledu poslovanja Občine Lukovica v obdobju januar-junij 2000 ter poročilo o realizaciji proračuna občine za enako obdobje. Svetniki so podali še pozitivni mnenji h kandidaturi g. Marjana Gujtmana za delovno mesto ravnatelja Knjižnice Domžale in ga. Mar-jance Bogataj za delovno mesto ravnatelja osnovne šole Roje. Soglasje pa je bilo podano tudi k ureditvi zdravstvene zobne ambulante v 1. nadstropju Zdravstvenega doma v Lukovici. Mojca S. Lokacija Projekt Zemljšča Vrsta ukrepa Izvedba 1. Prevoje Izdelan Pridobljena Pločnik, pas za leve zavij al ce, razširitev mostu September 2000 2. Zlato polje Izdelan Nasprotovanje lastnikov Rekonstrukcija križišča (pas za leve zavijalce) 3. Lukovica 11 Izdelan Pridobljena Priključek na avtocesto Izvedeno 4. Lukovica III Izdelan V postopku pridobivanja Pločnik in rekonstrukcija križišča V letu 2001 5. Lukovica IV Izdelan V postopku pridobivanja Pločnik in pas za leve zavijalce V letu 2001 C>. Trnjava Izdelan Pridobljena Pločnik Izvedeno 7. Kompolje Izdelan Pridobljena Pločnik V izvajanju 8. Krajnja Izdelan V postopku pridobivanja Deviacija dovozne ceste in pas za leve zavijali e V letu 2001 9. Sp. Loke Izdelan Pridobljena Avtobusno postajaliče September 2000 10. Zg. Loke Izdelan V postopku pridobivanja Pločniki in ureditev propusta V letu 2001 11. Petelinjek Izdelan Pridobljena Pločnik Izvedeno 12. Podmilj Izdelan Pridobljena Rekonstrukcija priključka za naselje Podmilj September 2000 13. Šentožbolt V izdelavi V postopku pridobivanja Avtobusno postajališče, ureditev križišča s pasovi za leve zavijalce September 2000 14. Trojane Izdelan V postopku pridobivanja Pas za leve zavijalce (pri gasilskem domu) V letu 2001 15. Podzid Izdelan Pridobljena Pas za leve zavijalce V izvajanju OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bo Občina Lukovica javno razgrnila in javno obravnavala 1. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje dopolnitev 1999 za območje občine Lukovica. Javna razgrnitev bo potekala od 28. 7. 2000 do 28. 8. 2000 na sedežu občine Lukovica. Javna obravnava bo dne 23. 8. 2000, ob 18.00 uri v prostorih kulturnega doma v Šentvidu. 2. Osnutek odloka o ureditvenem načrtu območja BI Blagovica in osnutek odloka o ureditvenem načrtu območja B2 Blagovica. Javna razgrnitev bo potekala od 28. 7. 2000 do 28. 8. 2000 na sedežu občine Lukovica in na sedežu krajevne skupnosti Blagovica. Javna obravnava bo dne 24. 8. 2000, ob 18.00 uri v prostorih krajevne skupnosti Blagovica. 3. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta kamnoloma Lukovica. Javna razgrnitev bo potekala od 28. 7. 2000 do 28. 8. 2000 na sedežu občine Lukovica in na sedežu krajevne skupnosti Lukovici. Javna obravnava bo dne 25. 8. 2000, ob 18.00 uri, v prostorih kulturnega doma v Šentvidu. Vljudno vabljeni! Občina Lukovica Občinska uprava DOPOLNILNA DEJAVNOST V ZAKONU O KMETIJSTVU Dopolnilna dejavnost na kmetiji lahko doprinese dodatni dohodek kmetije, v kolikor za to kmetija izpolnjuje pogoje. Ker se v zadnjih letih vedno več govori o dopolnilnih dejavnostih v raznih medijih, zlasti na področju kmečkega turizma, predelave živil na kmetijah, sem se odločila, da vas seznanim s prvimi začetki urejanja zakonodaje na področju dopolnilnih dejavnosti. V Uradnem listu RS, .št. 54 je z dne 16. 6. 2000 v Zakonu o kmetijstvu pod alinejo VI. zakonsko opredeljena dopolnilna dejavnost, medtem ko je ostala zakonodaja, predvsem kar se tiče vrst dopolnilnih dejavnosti in drugih pogojev za posamezne dopolnilne dejavnosti, še v pripravi. Ravno v tem pa je glavni problem, saj so sedanji pogoji za kmetije prezahtevni in jih kmetije pogosto ne morejo izpolniti, ker so za kmetijo kot finančni vložek previsoki glede na obseg proizvodnje iz dopolnilne dejavnosti. Ker je zakon zelo obsežen, sem povzela iz uradnega lista le glavne zadeve: 3. člen (pomen izrazov) 1. kmetijska dejavnost je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejci, razen veterinarskih storitev in obsega dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod "01.1 Pridelovanje kmetijskih rastlin", 01.2 Živinoreja, "01.3 Mešano kmetijstvo" in "01.4 Storitve za rastlinske) pridelavo in živinorejo, razen veterinarskih storitev". 2. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, 3. kmetija je kmetijsko gospodarstvo, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, 4. kmetijski pridelki so živinorejski in rastlinski pridelki ter proizvodi prve stopnje predelave te pridelkov, 5. živilo je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene, v nepredelani, polpredelani obliki, vključno s pitno vodo. Za živila se ne štejejo tobak, zdravila in psihotropne substance. 68. člen (definicija dopolnilne dejavnosti) Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Za družinske člane se štejejo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila. Dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega člana ne sme presegati povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati 3 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. (Povprečni mesečni bruto dohodek na zaposlenega v 1. 1999 v RS je bil 173-245 SIT, podatek Upravne enote). Ne glede na prejšnji odstavek lahko vlada za posamezne dejavnosti lahko določi največji fizični obseg dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihov obseg in pogoje, predpiše vlada. Pri določitvi obsega se lahko upošteva tudi specifične pogoje posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti. Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo obrtno dejavnost, lahko pristojni ministri za osebe iz drugega odstavka tega člena, ki opravljajo obrtno dejavnost na območjih z omejenimi dejavniki kmetijske pridelave, predpišejo milejše: - minimalne tehnične in druge pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opreme, naprave - minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opreme in naprave - minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici, minimalne pogoje glede zunanjih površin (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine) 69. člen (nosilec dopolnilne dejavnosti) Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, ter je za to ustrezno usposobljen. Za ustrezno usposobljenost iz prejšnjega odstavka se šteje: 1. najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali - opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih poklicnih in srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo fizična oseba opravlja oziroma jo namerava opravljati ali - najmanj petletne delovne izkušnje na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti in 2. usposobljenost za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Minister predpiše, kaj se šteje za usposobljenost za opravljanje posamezne dopolnilne dejavnosti iz druge točke prejšnjega odstavka. 70. člen (dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti) Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec iz prejšnjega člena pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda pristojna upravna enota. Če gre za dejavnosti domače in umetne obrti, se dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda na podlagi strokovnega mnenja Obrtne zbornice Slovenije. Upravna enota odvzame dovoljenje, če niso več izpolnjeni pogoji iz 68., 69-, in 72. člena tega zakona. Vloga za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora vsebovati zlasti: - ime in priimek, ter naslov - podatke o dohodku iz. kmetijske dejavnosti - podatke o vrsti in obsegu dopolnilne dejavnosti - dokazila o usposobljenosti Minister podrobneje predpiše vsebino vloge. 71. člen (evidenca dopolnilnih dejavnosti na kmetiji) Ministrstvo vodi evidenco dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. V evidenco dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se vpišejo: - identifikacijski podatki o nosilcu dopolnilne dejavnosti in kmetiji - vrsta dopolnilne dejavnosti - drugi podatki o dejavnosti 72. člen (drugi pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji) Veterinarsko sanitarne pogoje za predelavo živil živalskega izvora kot dopolnilne dejavnosti, predpiše minister v soglasju z ministrom pristojnim za zdravstvo. Sanitarno-zdravstvene pogoje za predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilne dejavnosti, predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo. Pripis: Prvi koraki na področju zakonodaje so narejeni, mnogo predpisov je potrebno še pripraviti, vendar to ne pomeni, da tisti, ki resno razmišljate o dopolnilni dejavnosti, ne pričnete s pripravo dokumentacije in pred odločitvijo poiščete čim več dodatnih informacij na svojih upravnih enotah, kmetijah, kmetijsko svetovalni službi. Pridobljena dokumentacija, investicija v teku, v primeru gradnje, sta pogosto pogoja za kandidiranje za sredstva državne pomoči, katerih razpisni roki so omejeni na enega do dveh mesecev. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: dipl. ing. Marta Kos n TRGOVINA CERAR Od nekdaj je Črni graben poznan po trgovski dejavnosti. V dolino je prišla že z Rimljani, posebej pa se je utrdila zaradi povezovalne poti Dunaj-Trst. V Lukovici so bili znani Frane Pungartnik, Prane Blatnik, Janez Lavrič in najbolj znan med njimi Alojz Cerar. Slednji je bil poznan po tem, da je imel vedno najrazličnejše blago, ki bi ga pri drugih trgovcih zaman iskal. S trgovanjem je začel leta 1905 v prostorih, ki jih je najel pri gostilničarju Slaparju. Pozneje je kupil Cesnovo hišo, v katero je preselil trgovino. Že leta 1908 je pričel s polnjenjem sifona in izdelovan- jem "kraherla". S tema pijačama je oskrboval trgovce in gostilničarje v bližnji in daljni okolici. Svoj trgovski lokal je imel tudi na Trojanah in nato še v Trnjavi. Leta 1936 je njegove posle prevzel sin Rudi, ki je svoje trgovsko znanje pridobil v očetovi trgovini. Uspešno je vodil posle tudi v vojnem času. Leta 1948 so trgovino nacionalizirali, blago pa zaplenili. Tako se je začasno končala trgovska dejavnost v družini Cerar. Ob osamosvojitvi Slovenije je Rudijev sin Vlado, prijatelji ga kličejo Vojko, ponovno odprl trgovino v stari družinski hiši. Seveda se je to zgodilo ob sodelovanju vse družine. Kmalu se je pokazalo, da je prostor premajhen. Leta 1995 je vodenje trgovine prevzel njegov sin Mitja in takrat so pričeli tudi z gradnjo novega objekta. Sedaj trgovina Cerar ponovno živi družinski tradiciji primerno. Dobra založenost, prilagodljivost in preglednost slučajne kupce spreminjajo v stalne stranke. Družinska sloga daje trgovcem moč, pri strankah pa vzbuja zaupanje, in tO je popotnica, ki jo trgovina CERAR ima. To julijsko soboto so odprli novo trgovino, v katero so se preselili iz starih, neprimernih prostorov. Nova trgovina je svetla in prostorna. Nad njo sta dve stanovanji. Trgovec Mitja Cerar bo živel tu. Znano je, da je najboljši trgovec tisti, ki živi v kraju in s krajem. V novi trgovini se to že opazi. V. G. PLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO Miro Jerman Podsmrečje 4 1223 BLAGOVICA Nudimo: Vse klasične" soboslikarskc .storitve Dekorativni ometi in premazi Izdelava toplotno izolacijskih fasad Oplesk napusčcv IZ POTUJOČE KNJIŽNICE V septembru vas spet vabimo v potujočo knjižnico. Z izposojo bomo začeli v tednu, ki se pričenja s ponedeljkom, 11. septembra. V vašem kraju bomo še vedno vsakih štirinajst dni. Da bi knjigo čim bolj približali bralcem, smo odprli dve novi izposojevališči: Koreno in Spodnje Loke. Ce živijo na poti, po kateri vozi bibliobus, ali v krajih, kjer se ustavljamo starejši ljudje ali bolniki, ki sami ne morejo do bibliobusa, imajo pa željo, da bi si knjige izposojali, sporočite to knjižničarkama na telefon 723 41 19 (Boža Požar) ali 723 40 60 (Vera Beguš). V času izposoje pa lahko pokličete na mobitel 0609 617 058. Knjige vam bomo pripeljali domov. Lahko nam sporočite tudi druge predloge. VOZNI RED PONEDELJEK: 15.00 Prevoje 16.00 16.15 Šentvid 17.00 17.15 Sp. Koseze 17.45 18.00 Gradišče 18.45 19.00 Trnjava 19.45 TOREK: 15.00 15.30 16.10 16.45 17.55 18.30 SREDA: 16.15 17.15 18.15 ČETRTEK: 15.20 16.00 16.45 17.25 18.25 19.15 PETEK: 15.30 16.45 18.00 Krajno brdo Vošce Mali Jelnik Blagovica Sp. Loke (v bližini avtobusne postaje) Krašnja Koreno (pri koritu) Rova Žiče Vrh čeSnjlce Šentožbolt Trojane Sp. Petelinjek Zg. Loke Rafolče Lukovica Krašnja 15.25 16.00 16.35 17.45 18.25 19.30 16.45 18.00 18.45 15.40 16.30 17.15 18.10 19.00 20.15 16.30 17.45 19.00 JL NA GABRSKIH SENOZETIH SE JE PELO Minilo je 57 let, kar se je na Gabrskih senožetih ustanovila udarna brigada Slavka Šlandra. Šestega avgusta so se ponovno srečali redki preživeli borci te brigade s svojimi simpatizerji. 1'reko petsto ljudi se je zbralo na slovesnosti, kar kaže, da v ljudeh še živi prepričanje, da je tradicijo osvobodilne vojne potrebno ohranjati tudi za bodoče rodove. Kulturni program je potekal spontano, z recitacijami ljudi, ki so se prireditve udeležili. Slavnostni govornik gospod Borut Pahor je spomnil udeležence, da smo za večino pomembnih bitk našli skupni jezik in jih veliko tudi že dobojevali. Potrebna pa je tudi bitka za skupno zgodovinsko resnico, ki mora kot taka - skupna - služiti nam in zanamcem in ohranjati naš mali narod razpoznaven med velikimi narodi Evrope in sveta. Nič ekstremističnega ni bilo prisotnega na tem srečanju. Bili so ljudje, ki so si stiskali roke ob ponovnem srečanju. Peli so pesmi. Najprej stare partizanske, potem pa narodne in ta pesem je zvenela ves čas srečanja. Budili so spomine, ne na vojni čas, ampak na življenje, ki jih je vodilo po različnih poteh. Potoki življenjskih usod so se skozi besede zlivali v skupaj preživeti dan, ki ne bo šel v pozabo. S pesmijo so se razšli in nehote sem pomislil, kako daleč so predstavniki teh ljudi v državnem zboru in kako slabo poznajo svoj narod. V. G. PRI RESKOVIH V SPODNJIH LOKAH PRESTAVILI 90 LET STAR KOZOLEC Ob magistralni cesti M 10 v Spodnjih Lokah v smeri Krašnja Blagovica leži na levi strani domačija Andreja Štruklja, po domače Reškova domačija. Ob hiši, ki je bila zgrajena leta 1969 (staro so podrli), stojita kozolec in velik hlev, zgrajen takoj po prvi svetovni vojni leta 1919. Sedanji gospodar Andrej mi je zaupal, da mu je oče večkrat pripovedoval, kako so gradili kozolec dvojnik, imenovani TOPLER, na katerem je vidno uklesana letnica 1911. Da ga prestavi približno dvajset metrov proč od sedanjega mesta, kjer je stal skoraj devetdeset let, sta botrovala dva razloga. Obstoječe temelje je pričel najedati zob časa, neenakomerno so se posedli, prepotreben pa mu je tudi prostor za postavitev strojne lope oziroma strehe za stroje in orodje. Ker je tako imenovani TOPLER uvrščen v zaščito in varstvo kulturne dediščine s strani zavoda /a spomeniško varstvo, slednjega tudi ni smel podreti. Odločil se je, da ga prestavi in ohrani bodočim rodovom. Ob tem naj povem tudi zanimivost, da v bližini poteka katastrska meja Sp. Loke - Krašnja, na slednji topler sedaj tudi stoji. Da je vreden velike pozornosti, se opazi že na daleč. Posebna značilnost zanj je velikost (prek petnajst metrov dolžine) in pa ročna obdelava ter izdelava celotnega objekta, iz lesa, ki je kot celota križno povezan. Na čelni strani je zgrajen čudovit balkon z nadstreškom, na katerega so pritrjene stopnice, katere so koristili za dohod v notranjost, kjer je zgrajena tudi posebna kašča (shramba) za shranjevanje žita, temu namenu je služila do nedavnega. Na bočnih straneh je topler obdan s kozolč-nimi štanti za sušenje žita in sena. Posebne pozornosti je vredna strešna kritina, imenovana ETERNTT, pripeljana iz sosednje Avstrije, ki pokriva objekt skoraj devetdeset let, a je še vedno v dobrem stanju. Po pripovedovanju prisotnih vaščanov ob prestavitvi je nekdaj stal izrazito podoben kozolec v Lukovici ob Stari pošti. Sam postopek prestavitve toplerja je bil izveden z dvema velikima dvigaloma, seveda pa je bilo predhodno izvesti temeljito povezavo obeh strani, kajti premik celotnega objekta, težkega prek sedemnajst ton, je mogoč le ob stabilni in čvrsti konstrukciji. Po štirih urah in pol je skoraj devet desetletij star kozolec TOPLER stal na novih trdnih temeljih, kjer bo tudi v bodoče krasil Reškovo domačijo, mladim rodovom pa bo na vpogled na nekdaj zahtevno ročno delo naših prednikov. T. Ilabjanič DOVOZNA CESTA DO ZADRŽEVALNIKA DRTUŠČICA V sklopu gradnje avtoceste je GP SCT d.d., po nekaj začetnih težavah z odkupom zemljišč pričelo z gradnjo dovozne ceste Spodnje Prapreče -zadrževalnik Drlijščica. Cesta, katere investicija znaša približno 80 mio SIT (rok Izvedbe je september 2000), bo v prvi fazi služila predvsem za prevoz, materiala za gradnjo zadrževalnika (investicija, težka ca. 600 mio SIT), v končni fazi pa bo cesta, v skladu s pogojem Občine Lukovica, urejena za lokalni promet. mesecih, lahko v tem času okoliški krajani pričakujemo poleg vseh drugih težav, ki jih takšna gradnja prinese (povečan tovorni promet, hrup, neurejene deponije), tudi velike količine prahu, kar je lahko, če potegnemo vzporednico s prevozi kamenin iz kamnoloma Lukovica (čeprav je, kot nam zagotavljajo odgovorni, dvakrat dnevno predvideno prašenje z vodo), izredno problematično. Ostaja samo upanje, da bo tokrat občinski upravi oziroma pogajalski Dela po besedah gospoda Gregorja Kosa iz službe za stike z. javnostjo pri DARS-u potekajo po planu, brez večjih problemov, sicer se je pa gradnja šele pričela. Ob cesti vzporedno urejajo tudi kanale za odvajanje padavinskih voda, ki se v spodnjem delu iztekajo v potok Radomlja. Glede na to, da se predvideva asfaltiranje ceste šele po izgradnji zadrževalnika, ki bo zgrajen predvidoma v 18 skupini za spremljanje gradnje avtoceste uspelo z. določenimi pogojnimi ukrepi, kot bi bila na primer protiprašna asfaltna zaščita ali betonska stabilizacija, preprečiti revolt krajanov, ki bomo ob vseh ostalih naštetih težavah približno dve leti (če upoštevamo malce zamude pri gradnji) požirali prah in poslušali prazne obljube - tako enih kot drugih. In svet se vrti dalje. Iztok DOGODKI NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA OD 1.7. 2000 DO 31.7. 2000 Tatvina iz vozila pred Garni hotelom Trojane: Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da je neznani storilec iz odklenjenega vozila pred Garni hotelom Trojane iz vozila izvršil tatvino avtoradia. Policisti so si kraj tatvine ogledali in z zbiranjem obvestil o storilcu kaznivega dejanja nadaljujejo. Prometna nesreča na Trojanah: Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da se je na magistralni cesti pred naseljem Trojane zgodila prometna nesreča z materialno škodo, brez telesnih poškodb. Policisti so na kraju ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Povzročitelju je bila izrečena denarna kazen. Tatvina opaznih plošč na Trojanah: Iz. gradbišča AC na Trojanah so obvestili PP Domžale, da je bila čez noč na gradbišču izvršena tatvina opaznih plošč in kovinske konstrukcije. Policisti so si kraj tatvine ogledali in pričeli zbirati obvestila o storilcu. Gradbeno podjetje Kraški zidar ima za 673-000,00 SIT škode. Prošnja za intervencijo v Šentvidu: Občanka iz Šentvida je poklicala na PP Domžale in zaprosila za intervencijo z navedbo, da mož doma razgraja in jo pretepa. Policisti SO nasilneža pomirili, čaka pa ga še srečanje s sodnikom za prekrške. Prometna nesreča v Blagovici: Policisti so bili obveščeni, da se je v Blagovici na magistralni cesti zgodila prometna nesreča. Policisti so na kraju ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo zaradi vožnje po levi strani vozišča. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Povzročitelju prometne nesreče, državljanu Češke, je bila izrečena denarna kazen. V PREMISLEK Le še tnalo časa nas loči do trenutka, ko bo potrebno vzeti torbo ter se Zopet napotiti v šolo. Tako kot vedno bomo poslušali, kaj lahko, in kaj vem, kaj še vse bodo govorili o tem, kako naj grem v šolo, ko pa je ja vse kot lani. Pa žal ni vedno tako, kakor bi si želeli, zato je prav, da si za našo varne) pot v šolo in domov vzamemo malce več časa že sedaj, ko so še zadnji dnevi počitnic. Mlajši naj ob pomoči staršev prehodijo pot do šole s lem, da jim starši dajejo dober zgled in napotke za varno vožnjo, starejši, ki vse že obvladajo, pa naj pogledajo, kako bodo šli v šolo in kje, da ne bodo mlajšim za slab zgled. Ker se hitro bliža tudi jesen, ko je največ dela na poljih, velja v premislek staršem tudi to: ali ste prepričani, da vaš otrok dovolj dobro in lahko obvlada traktor in delo, ki mu ga zaupate? Ali pa vseeno mislite, da ni dovolj sposoben za vožnjo traktorja? Dobro premislite, preden mu zaupate volan traktorja, kajti nesreča nikoli ne počiva. Varno pot v šolo in domov vam zeli komisija za vzgojo in varstvo v cestnem prometu občine Lukovica. KRAŠENJSKA DEKLETA PRIPRAVUAJO SLAMO Vsi vemo, da dekleta in žene iz krašnje pletejo izdelke iz slame. Mnogi pa gotovo nismo vedeli, da se njihovo delo začne že pri žetvi. Za pletenje ni mogoče uporabiti pšenične slame, ki je strojno pospravljena. Tako so se v julijskem popoldnevu zbrale na njivi nad Krašnjo in žetev se je pričela. Pridno so zamahovale s srpi. V pomoč sta bila tudi dva pripadnika močnejšega spola. Povezovala sta snope in jih zlagala na voz. Otroci so pobirali klasje. Bilo je videti, kot da se je čas pomaknil nazaj, le traktor pred vozom je pričal o sedanjosti. Kot se za žanjice spodobi, so mimogrede skrbele tudi za dobro voljo, tako da smeha ni manjkalo. Vriski so naznanili "likof". Klepet ob malici je prerastel v pesem in dan se je prevesil v noč. Nekaj tednov pozneje so me zopet poklicale. Tokrat so se zbrale ob kozolcu. Vlekle so slamo! Iz posušenih snopov so izbirale nepoškodovano slamo, seveda s klasjem vred in jo spravljale v "pušeljne", katerim so odsekale klasje. Za pletenje je treba slamo prav izbrati. Nekatere so se tega šele učile, med mojstricami pa tudi niso bile vse enakega mnenja. Dobre volje pa si vseeno niso pustile vzeti. Gotovo pa je, da moraš imeti kar precej prakse, sicer nikakor ne izbereš dovolj dobre in dolge slame. Prav prijetno sem se počutil med njimi in upam, da bom povabljen tudi ob naslednjem dejanju pred pletenjem, saj so prav zabavne, in to vse od najmlajših pa do tistih dveh, ki nosita že deveti križ. V. G. PISMO UREDNIŠTVU Članice Društva podeželskih žena Blagovica-Trojane bi se rade predstavile v našem glasilu Rokovnjač, ker pa nismo preveč nadarjene za pisanje in sestavljanje člankov, bi vas prosile, da popravite naš članek, preden ga objavite. Komaj smo zakoračili v novo tisočletje, že je polovica leta za nami. Običajno se delajo letni obračuni, me pa smo se odločile, da bi se predstavile kar s polletnim poročilom. Smo članice Društva podeželskih žena Blagovica-Trojane, imamo 75 članic in smo kar delovne. V mesecu januarju smo imele občni zbor društva. Marca smo se udeležile proslave ob materinskem dnevu v Lukovici. Sodelovale smo tudi na Peregrino-vem sejmu, imele smo stojnico z domačimi dobrotami. V OŠ Blagovica smo sodelovale ob Dnevu odprtih vrat. Predstavile smo domača kmečka jedila in sladkih dobrot tudi ni manjkalo. V juniju je Aktiv kmečke mladine Blagovica pripravil kmečke igre, me pa smo sodelovale in imele na prireditvi svojo stojnico z. dobrotami. Imele smo tudi prijeten piknik, doma Kali pri naši predsednici gospe Prvinšek. Prijeten izlet oziroma ekskurzijo smo imele v Rogaški. Ogledale smo si tudi kmetijo, ki se ukvarja s prašičerejo. Vidite, da smo kar delavne, za vse to pa so potrebna finančna sredstva, na žalost brez njih ne gre. Da pa smo vse to lahko naredile, smo imele tudi finančne dobrotnike, katerim bi se rade zahvalile za njihovo pomoč. To so bili: Občina Lukovica, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo RS, Mercator Ljubljana in gospod Cveto Gorišek s Trojan, Pol leta je minilo, me pa smo z dobro voljo in novimi načrti zakoračile v naslednjo polovico leta, upamo, da bo tudi ta delavna, saj idej imamo še veliko. za DPŽ Blagovica-Trojane napisala Stanka Pustotnik Le kaj naj popravim pri članku, vrednem posnemanja? Našel sem le eno napačno črko, pa gospod tudi nočem biti, vaše delo želimo spoznati vsi! Urednik pa gotovo ZA NAGRADO IZLET Skupni izlet otroškega zbora in ministrantov ob zaključku leta je letos mlade popeljal najprej v Škocjanske jame, kjer so mlado vodičko kar zasuli z vprašanji, naprej na morje. Najprej v malo cerkvico na vrhu hribčka nad Strunjanom, kjer je bila sveta maša, ki jo je daroval g. Andrej Svete, potem pa nam je se razložil zgodovino cerkve, ki jo kar temeljito obnavljajo. Nato pa je napočil tisti najbolj pričakovani trenutek, skok v morje in odklop, žal samo do odhoda domov. Res hitro je minil dan v prijetni družbi vrstnikov, prijateljic, prijateljev župnij Brdo in Zlato Polje. Na koncu pa še skupinsko fotografiranje ter dostava do doma s kombijem, ki nam ga je prijazno odstopil AS iz Domžal ter z zahvalo gospodu Andreju za res prijeten dan, ki smo ga skupaj preživeli, DID PREDSTAVILI SMO SE V SMARTNEM V najboljših letih AMD Fam Lukovica, ko so barve društva zastopali še Andrejka, bratje Avbelj, Cerar, Juvan, Juhant, (Jrbanija in drugi, so poleg Uspehov na motokros progi vedno poudarjali, od kod so doma. Celo v Ljubljani, v samem centru, so pri svoji predstavitvi za razpoznavni znak uporabili lik nam dobro poznanega ro-kovnjača. Časi se ponavljajo, tako so se letos predvsem na pobudo ribniškega kaplana g. Janeza Bernota pokazali in predstavili občino Lukovico na novi maši g. Marka Cizmana v Srnartnem pod Šmarno goro. Pri tem gre zahvala se Občini Lukovica za propagandni material, Turističnemu društvu ter čebelarjema Marjani in Henriku Omahna. Poleg čestitke no-voma.šniku ter izročitve daril pa nismo pozabili niti na rojstni dan nase ga krajana, sedaj župnika v Ljubljani, g. Igorja Dolinska. Poleg presenečenja g. Marku in g. Igorju, se pravi narediti nekaj za prijatelje, pa je bil naš namen tudi predstaviti Lukovico in mislim, da je glede na vprašanja, ki so nam jih zastavljali, bil tudi dosežen. Res je, da se s sodelovanjem vseh, ki mislijo tudi na prihodnost našega kraja, da marsikaj narediti tudi z majhnimi sredstvi. Resnična hvala tudi g. Janezu Bernotu ml. za moralno in idejno podporo. Čeprav ne živiš več pri nas, si še vedno pravi rokovnjač. DJD ODPRT NOV AVTOSALON Prijetno sem bil presenečen, ko sem dobil povabilo na odprtje novega salona Veit na Viru, čeprav nisem eden izmed lastnikov jeklenega konjička iz njihove bogate palete. Žal se ga zaradi drugih obveznosti nisem mogel udeležiti, tako da sem se odpravil na ogled dan ali dva kasneje. Prijetno presenečen nad res smotrno urejenim prodajno servisnim centrom glede na prejšnje razmere, v katerih so poslovali kar make- prevelikim, sem opazil, da delo, ki ga je zastavil oče Dušan, ni bilo zaman, saj kljub njegovi prerani smrti predvsem po zaslugi njegovih domaČih, žene, sina in hčerke, danes stoji ob glavni cesti res lep in uporaben objekt, tudi njemu v čast in ponos. V največje zadovoljstvo pa lastnikom vozil fiat, lancia in alfa romeo. DJD V NOVO ŠOLSKO LETO Težko bi začela s pisanjem o novem šolskem letu, ne da bi se prej ozrla na preteklo. Izkušnje prejšnjih let, dobre in slabe, so namreč eden temeljev načrtovanja za naslednje leto. .Šolsko leto 1999/2000 je od 569 učencev na vseh treh šolah uspešno zaključilo 554 učencev ali 97,36 %. Razred bo ponavljajo 13 učencev, 5 učencev osmih razredov je imelo popravne izpite, od tega so jih trije že uspešno opravili v junijskem roku, 2 pa se bosta potrudila v avgustu. Kar 136 učencev je doseglo odličen uspeh (30,70%), 120 prav dobrega (27,09%), 121 dobrega (27,31%), 32 zadostnega (7,22%), 7 učencev (1,58%) pa napreduje z nezadostno oceno. Z uspehom smo zadovoljni, a številke ne povedo vsega. Za njimi stojijo strokovno usposobljeni učitelji in strokovni delavci, ki nudijo učencem ne le kvalitetno poučevanje, ampak tudi razumevanje, oporo in pomoč pri premagovanju težav. Neprecenljivo je sodelovanje staršev, tako na učnem kot na vzgojnem področju, saj brez tesnega stika med šolo in starši ne more biti uspeha. šola poleg obveznih učnih predmetov učencem ponuja najrazličnejše dejavnosti, v okviru katerih učenci lahko zadovoljujejo svoje posebne interese, dokazujejo svoje specifične sposobnosti in nadgrajujejo znanje, pridobljeno pri pouku, bogato izbiro teh dejavnosti prilagajamo zanimanju učencev, tako bomo letos na matični šoli razširili ponudbo z lokostrelstvom, za katero so se tako učenci kot starši navdušili na predstavitvi na dnevu odprtih vrat šole. Lanska novost, angleška bralna značka, je pritegnila izredno veliko bralcev v angleškem jeziku, kar 47 jih je osvojilo bralne značke, zato bomo s to dejavnostjo nadaljevali. Vse ostale utečene in dobro obiskane aktivnosti se bodo odvijale tudi v tem šolskem letu. Vsako leto več učencev sodeluje na tekmovanjih iz. znanja in dosega odlične uspehe tudi na področnih in državnih tekmovanjih, kar dokazuje cela vrsta bronastih, srebrnih in zlatih priznanj ter različnih športnih dosežkov. Učenci tekmujejo v znanju slovenskega jezika, angleškega jezika, fizike, kemije, logike, matematike, v Veseli šoli, Cici veseli šoli, v Računanje je igra, na gasilskih tekmovanjih, na tekmovanju turističnih podmladkov, športnih tekmovanjih. Letos se bodo lahko preizkusili tudi v znanju zgodovine. Na šoli vsako leto izvajamo nekaj projektov, nekatere v povezavi z zunanjimi institucijami, druge pa v okviru šole in pouka v posameznem razredu. S projekti in sodelovanjem na literarnih, likovnih, raziskovalnih in drugih natečajih imajo učenci pod vodstvom mentorjev-učitcljev možnost ne le pokazati svoje znanje in sposobnosti, ampak tudi promovirati šolo in ne nazadnje občino v širšem prostoru. Letos smo ob finančni podpori šolskega ministrstva in občine Lukovica usposobili računalniško mrežo na matični šoli in z novim šolskim letom bomo odprli šolske spletne stani na internetu. Gotovo ena pomembnejših pridobitev, saj je računalništvo med učenci zelo priljubljeno. Z računalniškim opismenjevanjem zdaj začenjamo že v mali šoli, tudi mali šolarji iz Šentvida, Krašnje in Blagovice prihajajo na Brdo po računalniško znanje. Posebej ponosni smo na že utečen projekt Zdrave šole v okviru evropske mreže Zdravih šol. Dejavnosti na šoli so prežete z vsebinami za oblikovanje zdravega odnosa do narave, kulture, umetnosti, znanja, miru, čistega okolja, zdravih medosebnih odnosov. Pozitivne izkušnje in zadovoljstvo učencev nam potrjujejo pravo usmerjenost pri organiziranju nadstandardne ponudbe šol v naravi in taborov od male šole do sedmega razreda. Letos bomo vključili tudi osme razrede, a s krajšim programom, saj je šolsko leto za osme razrede ne samo krajše, ampak tudi napornejše. Ob vsakoletni analizi dela ugotavljamo, kako pomembni so medsebojni odnosi med vsemi udeleženci vzgojno-izobra-ževalnega procesa. Nov način življenja postavlja pred nas nove probleme in zahteve. Obremenjenost staršev z delom za preživetje vpliva na otroke, njihov odnos do sveta in seveda tudi na delo v šoli. V tem šolskem letu bomo na šoli začeli načrtno in še bolj zavzeto kot doslej izvajati dejavnosti, s katerimi bomo učencem pomagali izgrajevati pozitivncjšo samopoclobo. Ugotavljamo, da je vse več učencev osamljenih, zapostavljenih, polnih negativnih misli o sebi, brez zaupanja vase in v svoje sposobnosti, prav tako pa brez občutka odgovornosti za svoja dejanja. Učencem želimo pokazati, da je prav vsak med njimi pomemben, enkraten, vreden spoštovanja. Ob tem pa mora prevzeti odgovornost za doseganje lastnih ciljev, biti strpen do drugih in spoštovati drugačnost. Ko smo se letos junija poslavljali od osmošolcev, sem zbranim povedala svojo vizijo, ki jo želim ponoviti ob tej priložnosti: Vsakdo je dragocen na svoj edinstven način. Povezuje nas neskončna ustvarjalna sila, krepi nas iskreno medsebojno spoštovanje. Med nami dobiš znanje in potrditev, da lahko sežeš do svoje zvezde. To je moja vizija, pogumen pogled v prihodnost, podoba nečesa, kar presega zdajšnje stanje. Verjamem, da se temu idealu lahko približamo. Cilji so visoko postavljeni in prav je tako. Na določenih področjih smo uspešnejši, na drugih manj, kakšna stvar nam tudi spodleti. Nismo brez problemov, a ni nas strah spoprijeti se z njimi. Čas prinaša nove težave. A sprejemamo jih kot izziv in možnost razvoja. Pozitivne izkušnje nas združujejo, na negativnih se učimo. Tako bo tudi v šolskem letu 2000/2001. Zdenka Pengal Ravnateljica PREVENTIVNI PROGRAMI Učenci sedmega razreda so sodelovali tudi v projektu Diabetes. Tako so se seznanili s problemi, ki jih prinaša sladkorna bolezen, omejitvami in načini, s katerimi lahko posledice omilijo in bolezen obvladajo. Starši ste se s programom lahko seznanili na letošnjem Dnevu odprtih vrat, plakati otrok pa so bili razstavljeni tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani. V okviru likovnega pouka so učenci petih, šestih in sedmih razredov ustvarjali Plakat, ki osvešča. Zajeli so zdravstveno področje: boj proti zasvojenosti (kajenje, alkohol, droga), ekološki plakat (okolje, zaščita živali in narave), skrb za zdravo teh (prehrana, rekreacija in šport). V Evropski mreži zdravih šol poteka tudi akcija Sporočilo v steklenici, v kateri sodeluje tudi naša šola. Za učence sedmega razreda je predavateljica s Centra za mentalno zdravje, Oddelek za zdravljenje alkoholikov, učencem prestavila nevarnosti, ki jih prinaša pitje alkohola na liniji alkohol kot zdravilo, zabava in užitek do propada osebnosti zaradi zasvojenosti. Učenci so izvedli tudi anketo, ki jo bodo predstavili na srečanju učencev Zdravih šol 8. in 9. 6. 2000 v Piranu. Z vključevanjem učencev v testiranje izdelkov za malico in upoštevanjem njihovih predlogov, poskušamo vplivati tudi na pravilnejše prehranjevanje. Meritve otrok kažejo, da je kar velik procent takšnih s prekomerno težo in zmanjšano mišično maso. Zato smo za starše petih razredov povabili predavateljico pediatrinjo dr. Miro Ažman. Z osvcščanjcm o pravilni drži in seznanjanjem z vajami za hrbtenico želimo prispevati k zmanjševanju slabe drže, ki je v porastu. K temu seveda prispevajo tudi pretežke torbe, predvsem pa premalo usmerjene telesne aktivnosti otrok. Učence sedmih in osmih razredov se popoldan udeležujejo tudi Mladinskih delavnic. Program je namenjen pridobivanju znanj, življenjskih izkušenj in socialnih veščin na področju komu- nikacije, medosebnih odnosov, čustev, stališč, vrednostnih in vedenjskih vzorcev ter načinov soočanja in reševanja problemov. Mladostnik na ta način krepi svojo osebnost in notranjo moč, pozitivne vrednote do življenja, razvija sposobnost medsebojne pomoči pri reševanju problemov odraščanja, ... Stiske lahko rešujejo učenci tudi ob pomoči Skrinjice zaupanja. Ko želijo ostati anonimni, napišejo vprašanje in ga oddajo v skrinjico. Odgovore oblikujejo učenci ali psihologinja, odvisno od želje spraševalca. O programu za razvijanje samospoštovanja smo v Rokovnjaču že pisali. Učitelji pa izvajajo v razredih tudi delavnice po programu /zboljšanje čustvenega zdravja otrok, v osnovni soli. Pri nastajanju omenjenega priročnika angleških psihologinj iz univerze v Sauthamntonu je sodelovala tudi naša šola. Našteti programi so namenjeni učencem, nekateri od njih (udi učiteljem in staršem. V šoli za starše poleg omenjenih tem ponudimo tudi različna druga predavanja in pri tem poskušamo upoštevati želje staršev. Počasi se veča interes za večkratno sodelovanje v delavnicah za Starše in Otroke, vendar so v tem šolskem letu nato oddali prijavnico le trije starši. Mogoče bo v naslednjem šolskem letu interes še večji, Žal pa opažamo, da z večjo starostjo otrok vsi' manj staršev obiskuje ponujena predavanja. Zato bomo prisiljeni razrede združevati bolj, kot ji- bilo to naš namen in cilj šole za starše. Predavanja za starše so zanje brezplačna, če pa je na predavanju pet do deset staršev, je razumljivo, da bi raje ta denar namenili preventivnemu delu neposredno z učenci. Na koncu naj povemo, da smo toliko programov lahko izvedli zaradi finančne pxJ|Torc občine lukarica, Zavarovalnice Triglav, fondacij, ki so financirale Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavoda za odprto družbo. Nekaj smo jih izvedli z lastnimi finančnimi in strokovnimi močmi. Za otroke je dobro, da se z njimi o tako pomembnih stvareh pogovarjajo tudi drugi strokovnjaki. Nič še nismo zapisali o pristopih, ki oblikujejo kakovosten pouk in na različnih nivojih sledijo ciljem, h katerim stremijo tudi preventivni programi. Tako lahko omenimo še športno - nara voslovne dneve, pri katerih sodelujejo tudi starši, projekt Iz. okolja za okolje, ki poteka v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in še bi lahko naštevali. Pohvalimo pa se lahko tudi s 45-urnim programom izobraževanja, ki ga izvajamo za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju pod nazivom Supervizija za učitelje, v letošnjem letu pa imamo tudi skupino za ravnatelje. Vanj se lahko vključijo zainteresirani iz. cele Slovenije. Bogastvo planinskega sveta in narave učenci doživijo s planinskim krožkom. ... Šola, ki poteka na Taborih, je bolj zabavna, učencem pa ponudi model, kako poiskati in oblikovali cilje, ki lahko na zdrav, dejaven način polnijo Vrček sreče. Na taboru v Dolenjskih Toplicah so ga učenci napolnili S hobiji, prijateljstvom, glasbo, hrano, plesom, zaljubljenostjo, zdravjem. ... Prepoznali pa so, da so zasvojenosti od alkohola, drog, dela, ... le bližnjica do navidezne sreče. Julja Pek Lfl Lfl O D PA DI'C J V f,IJiW.'ll= /•i ji i;i11 a. vmwf\ 1 1 m jANEZ4PPm*P Veliki Jelnik 6 1223 Blagovica 041 618 351 1 T'.....-">"•- - + \ - ■ M................. DOMAČIJA SMRKOU V hiši Smrkolj so imeli lesene Mropc, se zdaj je kakšen. Prej je bila domačija Smrkolj postaja za prepre-ganje konj. Stara je par sto let, tu je bila včasih gostilna. Kmetija ima približno 11 hektarov pašnikov. To je hribovska kmetija, tukaj se po domače reče pri Rzin. V hiši ima vsaka soba drugačno hite. Imajo tudi 70 hektarov gozdov, KO ovac pa tudi druge domaČe živali. Ko smo prišli v hišo, so nam lepo postregli s piškoti, sokom, sendviči in sadjem. Potem nam je gospa pokazala hlev. Pri ovcah pomagajo vsi domači; ko je bila poplava, so prišli na pomoč iz okolice Trojan. Ko smo si vse ogledali, smo šli dalje. V domačiji Smrkolj mi je bilo zelo všeč. Meta Rode t) Poslovalnica TRGOVINA in DISKONT Krake, Poslovalnica TRGOVINA in DISKONT Šentvid Poslovalnica TRGOVINAPeče TRGOVINA ŠENTVID TELEFON: 041 593 011 LETOVANJE OSNOVNOŠOLCEV NA DEBELEM RTIČU Humanitarna organizacija Rdečega križa Domžale je tudi v letošnjih sol skih počitnicah omogočila letovanje osnovnošolskih otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču. V času od sedmega do sedemindvajsetega julija sta letovali na tem izredno lepem predelu slovenske obale dve koloniji, kjer je bilo vključenih sto osnovnošolskih otrok iz. občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Z bivanjem v tako naravnem in razgibanem okolju, obdanlm z bujnim sredozemskim rastlinjem, lahko dostop no plažo in urejenimi igrišči, SO lahko otroci in mladostniki vzpostavili in poglobili drugačen stik z naravo, kot so je sicer vajeni v vsakodnevnem Življenju. Kraj je zlasti primeren za otroke z različnimi kroničnimi obolenji ali po različnih poškodbah. Veselilo me je, ker je bil program družabnega življenja letos zelo pestro pripravljen, 'lam je delovala dobra ekipa pedagoškega vodstva in vzgojiteljev. Otroci so se lahko zaposlili v različnih delavnicah, od poslikavanja grafitov, izdelovanja izdelkov iz gline, spoznavanja rastlin in živali v morju, do učenja angleščine v skupinicah. Veliko je bilo tudi posamičnih ali skupinskih tekmovanj ne le v vodi, temveč v različnih športnih aktivnostih, ki so bile name njene vsem Otrokom, saj je v tem času tam letovalo kar osemsto otrok iz Slovenije, Švice in Belorusije. Zelo zanimivo je bilo videti razigrane otroke iz Belorusije in Švice. Njihova družabnost, za nas nekoliko drugačna, je dodatno popestrila dobro voljo. Zadovoljstvo otrok in staršev in veliko veselja pri delu me navdušuje, da Že več let sprejemam zelo odgovorno, pa vendar nadvse zanimivo delo na Debelem Rtiču. Marta Lavrič akcijo mladi novinar bomo nadaljevali in upam, da se bo število dopisnikov Rokovnjača povečalo. Vsekakor se je akcija "Počitniške dejavnosti" prijela vsaj pri nekaterih. Zaenkrat nam je finančno pomoč nudila samo Krajevna skupnost Lukovi ca, čeprav so jo obljubili še nekateri. Mladim moramo omogočiti aktivno bivanje in zato upam, da bo našo pobudo povzela tudi Zveza prijateljev mladine, saj časopis, kot je Kokovnjač, le ni najprimernejši za dolgoročno vodenje teh aktivnosti, ki pa so v našem prostoru gotovo potrebnejše, kot pa enkratna obdarovanja otrok, čeprav tudi ta ne smejo izostati. Začeli smo, otroci prihajajo, ne pustimo, da zopet sedejo preci televizor ali na rob pločnika. Naši so, zato skrbimo za njihovo sedanjost, da bo tudi prihodnost lepša. V. (i. LETOS SAMO IZLETI Počitniške dejavnosti naj bi obsegale razne aktivnosti, ki naj bi jih vodili mlajši mentorji, pa letos niso zaživele. Kar ni bilo skoraj nobenega zanimanja za razne športne igre, ki smo jih napovedovali. Tako njih izvedba ni bila mogoča. Drugače pa je z izleti, ki so vsak četrtek. Avtobus je vedno poln. Včasih dodamo še kombi. Obiskali smo Pohorje, Kamniško bistrico, planino Jezero in Bohinj, pa Fieso, grad Kostel in se namakali v Kolpi. Nekaj izletov je še pred nami in če se bo volja za izleti nadaljevala, bomo tudi mi nadaljevali z. njimi skozi šolsko leto enkrat na mesec, seveda ob sobotah. Morda bomo na ta način pridobili več šolarjev tudi za druge aktivnosti. Izleti vsekakor pomenijo spoznavanje naše domovine na kar najbolj priljuden način. Tudi z MLADI NOVINAR Prav je, da ima vsaj poleti vsaj nek hobi. Prav je tudi, da je koristen. Da otroci ne bi samo posedali pred zasloni in se potepali naokrog, se je uredništvo lokalnega časopisa Rokovnjač odločilo, da med počitnicami nekako zaposli vse tiste otroke, ki jih zanima raziskovanje in - novinarstvo. Prvi kraj, ki smo ga obiskali, je bil Šentožbolt, in to v petek. Vreme ni obetalo lepega dneva, a na koncu se je izkazalo povsem drugače. Zbrali smo se pred cerkvijo v Šentožboltu. Bilo nas je 15 "komadov" in vsi smo bili pripravljeni za raziskovanje. Pot nas je najprej zanesla v krajevno cerkev, kjer smo pozorno poslušali in si zapisovali vse podatke o kraju in cerkvi. Podatke sta nam razlagala naša vodiča g. Vili in gdč. Maja. Kmalu smo se odpravili iz cerkve in se podali proti Smrkoljevi domačiji. Tam so nas prijazno prejeli. Najprej so nam vsem skupaj razložili podatke o njihovi kmetiji, potem pa smo se odpravili na kratek obhod okoli kmetije. Kmetija je zelo velika, med živalmi pa prevladujejo ovce. Ker se nam je mudilo, smo se poslovili in se odpravili na kratek sprehod. Šli smo do Šentožboltske šole, v kateri pa ni več pouka, saj tam že nekaj časa živi pet družin. Po kratkem sprehodu smo se odpravili v poslovne prostore Impresa Grasseto, italijanske družbe za avtoceste, ki je dobila javni natečaj za izgradnjo trojanskega predora. Naši gostitelji so nas toplo sprejeli in nam do najmanjših podrobnosti razložili gradnjo dveh vzporednih cevi, ki bosta dolgi kar 3 kilometre. Prijazni Italijani so nam tudi predstavili delovno silo in stroje, ki bodo pomagali pri izvedbi te zahtevne naloge. Kmalu je bil čas za odhod, a naš urnik je bil v petek res zelo natrpan. Odpravili smo se na farmo puranov. Ponosni gospodar rad pove, da ima trenutno v "štali" kar 3500 puranov. Menda jih je, ko so mali notri, kar 4500! Purani pa niso edino, kar imajo na njihovi kmetiji. Tu imajo še krave, bike, psa ... Čas je spet izredno hitro minil in že smo se odpravili naprej, naša naslednja postaja so bile Doline. Zaselek, kjer je nekoč bila gostilna, danes pa prek njega tečejo evropska, slovenska, domžalska, rokovnjaška transverzala, poleg tega pa še pot spominov NOB. Gospod in gospa, ki živita na tej domačiji, sta nam razložila vse, kar nas je zanimalo, a kaj ko nas je čas spet priganjal in morali smo naprej. Naša naslednja postojanka - Garni hotel Trojane. Vsi udeleženci te ekskurzije smo v njem prejeli okrepčilo v obliki brezalkoholne pijače, nato pa nas je g. Smrkolj poučil o osnovah lova. Lovci niso le zato, da streljajo in pobijajo, lovci so tudi ljudje, ki pozimi pomagajo živalim preživeti, s tem da jim prinašajo hrano. Razloženih nam je bilo vsaj še sto podrobnosti o lovcih, njihovih psih, vrsti jage, ogroženosti živali,... in resnično smo zvedeli veliko novega. A kaj, ko čas neusmiljeno teče, zato smo se kaj hitro odpravili proti našemu naslednjemu cilju, torej cerkvi na Trojanah. Cerkev je med manjšimi po velikosti, a med večjimi po kulturni vrednosti in ni čudno, da jo bo zavod za varstvo kulturne dediščine vzel pod svoje okrilje in prenovil. Ker nam lakota ni dala miru, smo se hitro odpravili proti "Konjšku", kjer nas je pričakalo kosilo. Po kosilu smo se (na žalost mnogih) odpravili domov. Moje osebno mnenje je, da je pobuda uredništva Rokovnjača za usposabljanje mladih novinarjev izredna zamisel in z veseljem se bom udeležil vseh nadaljnjih ekskurzij, bodisi po naši občini ali po Sloveniji. Luka Maselj USPEŠNA P0DBEVŠK0VA KMETIJA Pred dnevi smo bili mladi počitnikarji z uredništvom revije Rokovnjač na višinski kmetiji v Gorenju pri Podbevškovih, po domače na Velnovi domačiji. Na domačiji je bilo pet članov, mati Minka, oče Matevž ter trije sinovi. Gospodarja Matevž in Minka sta se leta 19K0 podala v izgradnjo novega hleva ter objekta za farmo piščancev. Za lažje delo in zanesljivejše spravilo sena sta zgradila tudi sušilno napravo. Pri delu si pomagajo tudi z najrazličnejšo mehanizacijo. Mama Minka se je ukvarjala z vzrejo prašičev za prodajo. Gospodarja sta ves svoj trud, znanje in prizadevanja vložila za boljšo prihodnost naslednika kmetije, to je za sina Darka, ki s svojo družino že pripomore k uspešnosti domačije. Darko se je preusmeril na farmo puranov in se sedaj največ posveča vzreji 4500 puranov, saj v tem vidi prihodnost. Pri delu mu je v veliko pomoč žena Slavka, ki je leta 1992 pustila zaposlitev v Tosami in se posvetila družini, sinu Denisu in hčerki Nini ter delu na kmetiji. V hlevu imajo tudi 12 glav živine. Darko je svojo navezanost na domačijo te velikim čutom pripadnosti rojstnemu kraju nenehno dokazuje. V lanskem letu je bil pobudnik za asfaltiranje krajevne ceste, saj so skupaj s sokrajani, tako z delom kot lastnimi sredstvi ter ob pomoči občine Lukovica realizirali skupni cilj - asfaltiranje preostalega dela makadamske cesta in tudi do Velnove domačije. Tudi to bo eden od razlogov, da se bodo mladi z. lažjim srcem odločali, da ostanejo na kmetiji in tako nadaljujejo delo svojih prednikov. Rezultati so že vidni, saj v vasi Gorenje veliko obnavljajo stare domačije, gradijo pa se tudi nove hiše. Čeprav je Velnova kmetija oddaljena od trgovine, restavracij, zabavišč, so zelo uspešni in zadovoljni. Dejan Smerkolj ČISTILNA NAPRAVA Na območju občine Lukovica kmetije v svoji nedavni preteklosti večinoma nikoli niso bile velik onesnaževalec okolja. Način in kakovost življenja sta bila skromna, vendar pa skrajno prilagojena, smotrna in funkcionalna. Vse je potekalo po utečenih in nepisanih zakonih. Večina kmetij je bila vzor za red in čistočo. Kar se je čez teden nabralo, so pospravili v soboto do prvega zvonjenja popoldan. Nikjer ni bilo videti kupov smeti in razne razmetane šare. Vse se je sproti pospravilo v hlev za živino ali gnojišče ali za v peč kot kurjavo itd. Na kmetijah je sedaj bistveno drugače. S prihodom elektrike in vode, danes že skoraj v vsako kmetijo, se je življenje na vasi zelo izboljšalo. Bistveno se življenje ne razlikuje od življenja v urbanih naseljih. S tem pa se je začel drugačen način življenja, ki ni vpet v naravno kroženje snovi v naravi kot nekoč. Z votlo in elektriko sta prišla pralni stroj in stranišče z izplako-vanjem, ki sta v pomoč ženam na kmetijah. Problem pa je, da običajno te odplake tečejo v bližnje jarke, opuščene vodnjake ali potoke, če tečejo mimo hiš. Nič drugače ni v večjih naseljih, le da jih ima večina pretočne greznice, ki jih običajno praznijo kmetje in jih izlivajo po svojih travnikih ali njivah. Tako sami sebi onesnažujemo okolje, podtalno vodo in potoke. Kmetje in mnogi drugi večje odpadke vozijo v svoje gozdove, ob potoke, na kar pa bi morali bili pozorni tudi gozdarji, ki upravljajo z gozdovi -pa vendar ni tako. Zato bi morala komunalna služba v občini o tem izdelati pravilnik, odvažati takšne odpadke v čistilno napravo in prepovedati polivati takšno gnojevko na travnike in njive (tudi s kmetij) in organizirati odvažanje. Povsod se obnašamo izrazilo potrošniško in neodgovorno do okolja, češ da to ni naš problem - pa vendar je! In ta že ogroža ves svet. Kmetije in hiše pri nas so na vidnih delih lepo urejene in lepe, na očem nevidnih straneh pa imamo povsem obratno sliko, nad katero se lahko zamislimo. Marsikaj bi se dalo napraviti že pred prihodom čistilne naprave v Vrbo pod Krtinskim hribom ob avtocesti in bodočega načrtovanega smetišča v Prevojskih gmajnah, o kale rem bo tekla beseda 23. 8. 2000 v KS Prevoje, javna razprava o osnutku sprememb prostorskih sestavin v občini Lukovica pa bo do 28. 8. 2000 zaključena. Krivda, da se ne bo delal nadvoz čez AC, proti Imovici, ni nakladalka za seno, temveč cena AC in njihovo mnenje, da je io poseg v naravno in kulturno dediščino!? Kakšno bo šele mnenje o dediščini na vprašanje smetišča, saj v tem prevojskem gozdu rastejo rastline, ki so edinstvene, in prav od tam izvira potok Rjaveč, ki vsebuje - kot edini - še pitno vodo? Kakšno mnenje bo dal tu zavod za kulturno in naravno dediščino, je znano že sedaj? Ali se ljudje sploh zavedamo, kaj nam pripravljajo in kakšne posledice bodo imele na to dejanje generacije za nami!? Na ta odgovor bodo na občini verjetno odgovorili, da bomo imeli krajani KS Prevoj finančne koristi, kolikšna pa je cena onesnažene narave? Ali bo res, ali pa bo ostalo samo pri obljubi, kakor pri izgradnji telefonije!? Pridite in povejte vaše mišljenje o tem, da ne bomo potem govorili, da drugi odločajo o našem prostoru! Povsod, kjer odteka onesnažena voda in kjer si je že voda sama naredila pot lahko uredimo biološki čistilni jarek, čistilno trstičje, čistilne vijuge, čistilni cik-cak na tak način, da posadimo močvirske rastline, jih med vegetacijo nekajkrat pokosimo in s tem naredimo "hišno biološko čistilno napravo". Po določenem času, ko vidimo, da naprava deluje, nadaljujemo z drugo fazo, ki obsega "bi- dolgo ne služi namenu, svoj namen ima samo v prečrpavanju onesnažene vode. Preden pa voda priteče do čistilne naprave, se ji pred tem zgodi "biološki čistilni jarek" s svojim manjšim biološkim jezercem, kar pa je posebna čistilna vrednota. K sreči je jarek slučajno zaraščen z raznimi vodnimi rastlinami, ki vodo že same malo čistijo. Če bi kdo poskrbel za te vodne rastline in jih tudi med rastjo kosil, ne bi iz čistilne naprave odtekala tako onesnažena voda kot sicer. S to pobudo sporočam vsem, da vsak v svoji okolici in življenjskem /m>storu lahko stori nekaj več za skupno zdravo okolje. Vse KS v občini Lukovica bi morale vključiti v svoj letni program "biološke hiše in jarke" Upam, da bo takšni pobudi priskočila na pomoč tudi Občina Lukovica z županom in svetniki, ki naj o tem razpravljajo in zagotovijo sredstva iz proračuna za sadike: korenik Divje odlogališčE v Vrbi na bregovih Radomlje ološki čistilni jarek", zgrajen po obstoječih tehnoloških smernicah in pravilih. Na ta problem opozarjajo strokovnjaki doma in v svetu, vendar so za te spre membe naše občinske ograde previsoke za njihov posluh. Ravnanje z odpadnimi vodami na kmetijah je tisto področje, kjer sta stroka in oblast popolnoma odpovedali. V naši občini je večina manjših kmetij, ki se ne preživljajo od kmetijstva, ampak tudi iz drugih dejavnosti. V publikaciji navodil za izvedbo programa CPROV, izdano I. 1999, sploh ni bilo omenjeno čiščenje hišnih odpadnih voda na kmetijah. Očitno stroka ne želi imeti čistega okolja na kmetijah, enako pasivna pa je tudi oblast. Marsikaj bi lahko sami napravili in ceneje, kot so zgoraj navedeni primeri, s čistilnimi jarki in obvodnem rastlinjem, kot trstičje, katero po košnji naložimo na kompostišče ali uporabimo kot biomaso, saj ima zelo visok prirastek. Za lep primer imamo Čistilno napravo v Lukovici, ki pa Že navadnega trsta od konca maja do junija ali tistih vodnih rastlin, ki so že prilagojene na to območje. Vse te rešitve so koristne, poceni in povrh še lepe. Z načrtovanimi ekološkimi otoki za različne odpadke pa je potrebno najprej seznaniti uporabnike s prednostmi in nujnostjo, po takšnem načinu zbiranja. Še bolje pa bi bilo, da si ljudje ogledajo divja odlagališča pri nas, ki jih je seveda manj kot pred leti, ko smo pričeli s čistilnimi akcijami občanov KS Prevoje, ki so se počasi razširile na celo občino in v njej sodeluje vse več občanov in društev. Še posebej mlade pa bi morali v šoli učitelji spodbujati in skupaj načrtovati čistilne akcije z. društvi in občani kot del učnega programa. Pričakujem, da se bo do naslednjega leta na vseh ravneh pravočasno pripravilo vse za projekt biološke hiše in jarki. Ves tok Radomlje in njeni pritoki zaudarjajo po gnojnici. DO KDAJ? Danilo Kastclic POTEP PO MIKIJEVI DEŽELI Ljubljana 7.55. Prtljaga je dobila listek s končno postajo Orlando - Florida via Frankfurt, Washington D.C. Let je potekal izredno gladko in predvsem točno. Pred vstopom v ZDA moraš izpolniti določene obrazce in ko na spisku držav, ki ne potrebujejo vize za to deželo, najdeš Slovenijo, si ponosen na to. Prijava in kontrola prtljage poteka izredno hitro in že čakam zadnji let. Tipično ameriško, kart je prodano preveč in simpatična uradnica kriči v mikrofon, da bo vsak, ki preloži let za pozneje, nagrajen s 300 $. Vse se uredi in avion je že na vzletni stezi in kmalu potem se spustimo na mednarodno letališče Orlando. Taksist me odpelje v hotel in me seznani, da imajo sedaj počitnice, nekaj pomembnih mednarodnih srečanj in da je mesto polno ljudi z vseh koncev sveta. Ura je 08.00 zvečer in zunanja temperatura 28 stopinj C, vlažnost 90 %. Kar prijetno se počutim, ko pomislim na mrzlo vreme doma. V hotelu me je pričakala prijetno klimatizirana soba in ko se spravim v posteljo, ni in ni spanca - časovna razlika že vpliva name. Zjutraj si privoščim zajtrk in nato v lov, kaj bom počel, saj imam do mojih uradnih aktivnosti dva dni časa. V lobiju me prijetna gospa hitro prepriča, kaj je najboljše zame. Florida je ena od 52 držav ZDA, ki s svojim polotokom sega globoko v morje. Z vzhodne strani svoje valove razbija ob obali Atlantski ocean, na zahodu pa je Mehiški zaliv. Obali sta peščeni in neskončno dolgi. Kakor daleč ti sega oko, je samo pesek in morje. Vse je sama ljuba ravnina, polna kopalcev, deskarjev in rekreativcev, ki tekajo kilometre in kilometre. Poleg tega Florida ponuja še NASA center v Cap Canaveral in seveda največjo zanimivost Disnev World. To je ogromna površina zabavišč in parkov, kjer lahko najdejo zabavo praktično vsi. Najbolj poznani so: Magic Kingdom, F.PCOT, Animal Kingdom, Disnev MGM Studios, Universal Studios, See World, Island of Adventures in še bi lahko našteval. Vsako leto je kaj novega in parki rastejo. Od mojega zadnjega obiska pred dvema letoma, se je vse skupaj kar krepko povečalo in vsak dan se na ta mesta zgrinjajo turisti. Moja dvodnevna karta me je vodila v "Universal Studios" in "Island of Adventures". Na vhodu v park je ogromna garaža, ki nudi prostor nekaj tisočim avtomobilom, kajti osnovno prevozno sredstvo v Ameriki je avto. Od parkirnega prostora te vodijo lepo označene poti na mesta dogajanj. Srečuješ se z reklamami, glasbo in seveda trumami turistov, ki hočejo priti na cilj čim hitrejše in biti prvi v vrsti. Vse je izredno čisto in lepo ure- jeno - kje so naši komunalni delavci in kdo ve, kako bi se oni znašli v tejle situaciji, se sprašujem. Park se odpre ob 08.00 uri in ker sem prišel nekaj minut preje, sem bil presenečen zaradi vrste. Ljudje prihajajo s celega sveta. Največ je Američanov, kakšen Evropejec in veliko število radovednih Japoncev, ki kar naprej slikajo s fotoaparati in radovedno gledajo okrog. Ob točno določeni uri so se vrata odprla in že smo notri. Park je kot mesto. Ulice vodijo na vse strani. Levo in desno se nizajo zgradbe z najrazličnejšimi napisi in seveda vhodi, skozi katere se pride na mesta atrakcij. V filmskem studiju lahko doživiš, kako so snemali Tornado, Potres in kje je ustvarjal Alfred Hitchook. Film Terminator si lahko ogledaš tridimenzionalno in po zaključku si še ves prestrašen in ne veš, kdaj te bo kdo pahnil v kakšno zagato. Vendar brez. skrbi, Arnold te rešuje. Pot te vodi naprej v studije, kjer nastajajo različne zabave in shovvi. Izredno popularni so "bratje bluesa", ki trikrat dnevno razgrejejo publiko kar na ulici. Glasba močno doni in vse se pozibava v njenem ritmu. Na sami poti te lahko prestreže tudi kakšna maskirana filmska figura, s katero se lahko fotografiraš. V času kosila se na vsakem vogalu praktično zaletiš v kakšno restavracijo, ki te s svojim prijetnim videzom vabi na obrok, pijačo in kratek počitek. Hrana je Ameriška - "fast food" - hamburgerji, pizze in ogromno coca cole. Seveda se ne more tudi brez italijanskih špagetov in popularnih mehiških "tacosov". Po kratkem predihu in kosilu sem si popoldan ogledal kotiček za otroke, kjer si malčki lahko družijo z, najrazličnejšimi liki iz risank ter filmov za otroke. Vse to dodatno popestrijo prostori, kjer žonglirajo klovni, se sprehajajo kraljične, princi in ostali pravljični liki. Res prava paša za oči. Ko začne padati in rak in se prižigajo lučke, je vsak trenutek vse lepši in lepši. Z besedami se ne da opisati, kaj vse lahko ustvari človeška domišljija. Dan je kronan z mimohodom vseh glavnih likov, ki sem jih srečeval in vse se konča s čudovitim ognjemetom. Ob izhodu iz. parka zopet naletiš na restavracije in lokale, ki te vabijo. Polno je tudi trgovinic, kjer lahko kupiš najrazličnejše spominke - kape, majice, klobuke in ostale artikle, ki te bodo večno spominjali na Orlando. Vsako minuto je vse več in več ljudi, ki utrujeni sedajo in so zadovoljni z rezultatom na koncu dneva. Ko se zopet napolnijo akumulatorji, se začne še večerno rajanje, ki traja dolgo, dolgo v noč. Pozno sem se vrnil v hotel in izmučen padel v posteljo, vendar z. nestrpnostjo čakam naslednji dan, ki ga bom preživel na "Otoku avantur". To pa mogoče naslednjič.... Milan Obreza n USPEH MLADIH IN-LINE HOKEJISTOV IZ ČRNEGA GRABNA V letošnjem letu se je v Sloveniji odvijalo prvo Uradno državno prvensivo v in-line hokeju na rolerjih. Na tem prvenstvu so v dveh kategorijah sodelovali tudi mladi hokejisti iz naše doline. Sodelovali so v kategoriji kadetov do 15 let in mlajših dečkov do 12 let in dosegli izreden uspeh. Kadeti so v svoji kategoriji oh končnici tekmovanja na Jesenicah dosegli 4. mesto, mlajši dečki pa odlično 2. mesto. Tako so na zaključnem turnirju prejeli pokal in srebrne medalje, ki jih podeljuje Inline hokej organizacija Slovenije, ki deluje v okviru Hokejske zveze Slovenije. Vse skupaj se je začelo v letu 1998, ko je bilo v Rekreacijskem centru Urabanija zgrajeno večnamensko pokrito igriv e. Pod okriljem Hokejskega kluba Prevoje so se začeli zbirati mladi rolerji in začeli s treningi. Pred tem so tudi v drugih hokejskih klubih imeli za aktivnost v poletnih dneh organizirane ekipe v hokeju na rolerjih. Prava tekmovanja SO tako potekala že v letu 1999, ko so se te ekipe preizkušale v medsebojnih tekmah. Mladi hokejisti so pridno dvakrat tedensko trenirali in sčasoma jih je bilo dovolj za dve ekipi, ki sta se v letošnjem letu, ko je bila ustanovljena slovenska in-line organizacija, lahko registrirali za tekmovanja v državnem prvenstvu in-line hokeja. Pridružili so se jim tudi mla- ■HM BW PUST nWKf ■ i»I di hokejisti iz Vrhpolj pri Kamniku. Ob registraciji za državno prvenstvo se je klub preimenoval v RCU Prevoje in sodeloval v dveh kategorijah. Pod okriljem RCU-ja pa je na državnem prvenstvu sodelovala tudi članska ekipa RCU Lukovica, ki je osvojila četrto mesto. Za člansko ekipo so poleg domačih igralcev igrali tudi zelo znani igralci iz. hokeja na ledu. Mladi ekipi je v tem času treniral hokejist Mario Troha, seveda ob veliki pomoči staršev mladih hokejistov. Vsi treningi so potekali v pokritem šotoru RCU-ja. V letošnjem maju pa so se tekme za državno prvenstvo začele odvijati in so potekale vsak konec tedna vse do zaključka 9. julija na Jesenicah. Tekmovanja so bila organizirana po klubih, ki so imeli prijavljene ekipe in imajo primer na igrišča (Lukovica, Vodice pri Ljubljani, Zalog, Krško, Celje, Tupaliče in Jesenice). Ob tej priliki bi se za pomoč radi zahvalili občini Lukovica in krajevni skupnosti Lukovica, ki sta pomagali s Finančnimi sredstvi in prevozi na tekme po Sloveniji, ter avtohiši REAL, ki nam je omogočila nabavo dresov. Brez njihove pomoči bi bilo finančno breme za nas starše preveliko in verjetno se nam ne bi uspelo udeležiti državnega prvenstva. V septembru bo klub ponovno začel s treningi in zato že sedaj vabimo, da se jim pridružijo mladi hokejisti in z njimi še vnaprej dosegajo lepe rezultate. Vse informacije dobite v RCU Lukovica. Še enkrat pa moramo čestitati mlajšim dečkom do 12 let za 2. mesto ter kadetom do 15 let za 5. mesto. Silva B. NIZKOTEMPERATURNI SISTEM Podno ogrevanje je način nizkotem-peraturnega gretja, pri katerem grejemo skozi plastične cevi, ki jih vbetoniramo v cementni estrih, pod talno oblogo. Ta način ogrevanja je sicer pri nas na slabem glasu, a po krivici. Nekateri mu očitajo premajhno moč in škodljivost za zdravje, vendar ima veliko prednosti v vseh pogledih, še posebej zdravstvenem in bistveno višjem bivalnem udobju (potek krivulje na diagramu). cm -f. VlSlNA PROSTORA 2 SO 260 220 180 140 lOO eo 20 HADIATOHSK TA IDEALNO 1 8 C 18 20 24 S/. 1 Temperaturni vertikalni profil v prostoru Pri različnih ogrevalih Višje bivalno ugodje se kaže v: toplota je v prostoru po višini enakomerno razporejena, kar je veliko bolj zdravo, kot če imamo hladna tla in topel zrak v višini glave; ker ie gretje enakomerno, se tudi zrak malo giblje, pri pravilno načrtovanem in izvedenem podnem ogrevanju površina tal nikoli ne doseže temperature človeškega telesa, zato ne škodi zdravju; ker ogrevamo neposredno, je v takem prostoru občutek toplote (ugodja) pri, denimo 18 °C takšen, kot Če bi zrak ogreli z radiatorji na 20 °C, nizkotemperaturni sistemi varčujejo z energijo (prihranek je približno štiriod-stoten), ogreta masa nam zagotavlja veliko toplotno stanovitnost objekta, pod no ogrevanje lahko v svoji masi zelo uspešno shrani energijo in jo oddaja v časovnem zamiku, kar je izredno uporabno pri ogrevanju s toplotnimi črpalkami, aktivnimi solarnimi sistemi ali pri ogrevanju z električno energijo, pri čemer je zelo pomembno, da uporabimo in shranimo energijo v času nižje- tarife, podno ogrevanje ima tudi estetske in praktične prednosti, saj ogrevalna telesa ne zahtevajo dodatnega prostora in ne ovirajo namestitve notranje opreme. Z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom ne moremo ogrevati toplotno slabo izoliranih objektov, kar je edina tehniška omejitev za njihovo uporabo. Podnega ogrevanja pa ne moremo upo- rabljati v prostorih, v katerih imamo masiven parket ali ladijski pod. V takih prostorih uporabljamo ustrezno velike radiatorje, ki ogrevajo po nizkotempe-raturnem režimu. Slabost podnega ogrevanja je njegova velika vztrajnost, zaradi katere se sistem težje odziva na hitre spremembe pri spreminjanju toplotnih obremenitev v prostoru. Regulacija podnega ogrevanja je torej ležavnejša, to slabost pa ublaži dobra same »regulacija sistema. Podno ogrevanje je priporočljivo kombinirati v prostorih z. velikimi steklenimi površinami z. radiatorskim ogrevanjem, saj je usklajevanje toplotnih dobitkov (sončna energija) in potreb potoploti za ogrevanje prostora lažje in hitrejše. Priporočljive temperature poda so: 26-28 °C v prostorih, kjer se zadržujemo dalj časa, 28-32 °C robna območja ob oknih in zunanjih stenah, 30 "C v prostorih, kjer se zadržujemo občasno (WC, hodnik), .32-35 °C v kopalnicah, bazenih, ipd.. Sistem podnega ogrevanja je v primerjavi z radiatorskimi sistemi ogrevanja 20 do 40% dražji, odvisno od načina vgradnje in izvedbe. Domžale, avgust 2000 ESP DOMŽALE-KAMNIK IVAN KENDA, univ. dipl. inž. MLADI KARATEISTI Z BRDA NAVDUŠILI GLEDALCE V petek, 16. junija, je Karate šola DYNAMICA organizirala v telovadnici Osnovne šole Trzin turnir v shotokan karateju - imenovan "TRZIN 2000". Tekmovalci so s svojimi kvalitetnimi nastopi prikazali veliko znanja in njihove samozavestne nastope je vseskozi prevevala pozitivna energija. Tekmovanje je bilo sestavljeno s prikazom kat - to so nekakšni posredniki, v katerem so shranjene vse informacije o karate tehniki in borbi ter nastopom v dogovorjeni borbi - "jiju ippon kumite-ju", kjer napadalec napada s pojubno tehniko v naprej dogovorjeni del telesa. Tu je potrebno vključevanje borbenega duha v učinkovito uporabo osnovne tehnike in povezovanje blokade in protinapada. V katah so naprej nastopili mlajši učenci - 8. in 7. kvu, kjer je osvojil: 1. mesto Peter Budja - Trzin 2. mesto Dejan Budja - Trzin 3. mesto Nejc Lavrinc - Moravče V drugi kategoriji so nastopili učenci - beli in rumeni pasovi, kjer so bili najboljši: 1. mesto Fdvard Lavrič - Brdo 2. mesto Žiga Skok - Trzin 3. mesto Gašper Skok - Trzin Zadnji so v katah nastopili starejši učenci - 4. in 3- kvu, kjer so med samimi dobrimi karateisti osvojili najvišja mesta: 1. mesto Haris Odobašič - Kamnik 2. mesto Blaž Rupnik - Kamnik 3. mesto Klemen Konjar - Brdo V drugem delu turnirja so učenci tekmovali v dogovorjeni borbi - kumiteju. Tu so bili najboljši: Mlajši učenci - 8. kvu: 1. mesto Nejc Lavrinc - Moravče 2. mesto Žiga Dostal - Moravče 3. mesto Rok H rovati n - Trzin Učenci - beli in rumeni pasovi: 1. mesto Gašper Skok - Trzin 2. mesto Jan Češnjevar - Brdo 3. mesto Žiga Skok - Trzin Učenci - 4. in 3. kvu: 1. mesto Haris Odobašič - Kamnik 2. mesto Mark Dojčinovič - Kamnik 3. mesto Narat Matej - Brdo Mladi karateristi so s svojimi nastopi dokazali, da jim tekmovanja pomenijo samoumevni sestavni del športnega tre niranja in da je to tista končna pot do cilja, na kateri preverjajo svoje delo, zrno gljivosti in se primerjajo s tekmeci, Šport je preprosto potrebno vzljubiti, uživati v gibanju, se ob njem sprostiti in navduševati. Vesna Gorjan TURNIR V METANJU VARPE ZA POKAL MIZARSTVA ŠTOLFA V KRAŠNJI V soboto, 8. julija, smo Krašnjani gostili tekmovalce varpe iz Ljubljane in Gozd Martuljka. Tekmovanja so se udeležili vsi najboljši metalci, saj je za nekatere bila to zadnja preizkušnja pred odhodom na Švedsko, zibelko tega športa na svetu. Tekmovanje je tokrat potekalo nekoliko drugače kot zadnjič, saj lahko organizator samostojno razpiše tekmovanja. To tekmovanje se je tokrat zadnjič zgodilo na lokaciji Jurjevega travnika za Radomljo, saj bo že v prihodnjem letu na tem mestu potekala tako zelo pričakovana avtocesta. Posamezno na 36 metov na cm: 1. Janez Terkoj VK Ljubljana 3,63 m 2. Samo Reškovac VK Špik 4,36 m 3. Franc Potočnik VK Špik 4,49 m 4. Josip Ivančič VK Špik 5,12 m 5. Pavle Matjašič VK Ljubljana 5,19 m Tekmovanja se je udeležilo 24 igralcev, domači tekmovalci pa so razen Marjana Štruklja in Antona Požarja kar malo razočarali. Nato so sledile borbene igre in najboljši pari so se razvrstili takole: 1. Terkoj - Matjašič VK Ljubljana 2. Reškovac - Potočnik VK Špik 3. Bernard - Kosmač VK Špik 4. Ivančič - Robič VK Špik 5. Požar - Pirnat ŠD Krašnja 6. Pervinšek - Rode ŠD Krašnja 7. Cerar - Štrukelj ŠD Krašnja 8. Vasic - Oman VK Špik Na koncu naj se zahvalim gospodu Milanu Štolfa za finančno pomoč in podelitev spominskih medalj in pokalov, ki jih je podelil v prostorih Gasilnega doma v Krašnji. Vsem še enkrat hvala. Ob tem pa vabilo še vsem tistim, ki jih ta šport zanima, da se nam pridružijo na treningih, saj bo že v mesecu septembru naslednja tekma v Ljubljani v čast staroste slovenske varpe, Milana Koširja, ki bo praznoval 80-letnico svojega življenja. Tako vidite, da leta pri tem športu ne igrajo nobene vloge. Vabljeni! Janez Rode PRETEKLA SEM SLOVENIJO Tekaški klub Ptuj |e ob 9. obletnici razglasitve samostojnosti RS izvedel tek ob mejah naše dežele. Tek je potekal v 6 etapah: 1. Ptuj-Radenei 186 km 2. Radenci-Logarska dolina 177 km 3. Logarska dolina-Bovec 180 km 4. Bovec-Piran 188 km 5. Piran-Metlika 192 km 6. Metlika-Ptuj 106 km Teka SO se udeležile ekipe po 7 tekmovalcev, vsak je tekel po eno uro in se menjaval z dotikom rok. Občutki s teka so neverjetni. Že v prvem dnevu smo pretekli Haloze, prek-musko ravnico in hribovito Goričko, pri tem pa nas je spremljala pasja vročina, saj se je ozračje ogrelo čez 33 "C. Le medsebojna podpora, ogromno humorja in želja videti cilj, nas je gnala naprej. Drugi dan smo pretekli Dravsko dolino, ki se je, ko se je vanjo uprlo sonce, izredno segrela. Noro! Na tem koncu nas je Čakal še težak vzpon čez planino Oljševo, na vse muke pa smo pozabili, ko smo zvečer prispeli v Logarsko dolino. Tretji dan sta po dva tekača prečkala Kamniško sedlo. Ostali smo gorovje obšli po cestah in se srečali na Jezerskem. Tudi ta dan nas je čakal razgiban teren, saj so se vlekli dolgi vzponi proti Golniku, čez Tržič, Kranjsko Goro, Vršič, do Kobarida. Najlepši del teka pa nas je pričakal v petek, saj smo potovali skozi čudovito dolino Soče in etapo zaključili v vročem Piranu. V peti etapi smo se v Svisčakih obrnili proti Snežniku, kjer nas je sprejel spoštovanja vreden vzpon skozi gozdnato področje in opozorilo, da je to območje medveda. Po sprejemu v Črnomlju smo na Kozjanskem pretekli še nekaj lepih vzponov in se zelo utrujeni pa tudi zadovoljni vrnili na Ptuj. To je tek, kjer res spoznaš, koliko si v resnici sposoben. Lahko bi ga imenovali "tek volje, moči in razuma". Glede na to, da si na dan tekel najmanj dvakrat, si moral vedeti, kako si porazdeliti moči, da boš vzdržal celo uro in še eno popoldne. Včasih smo bili tako utrujeni, da bi kar pustili, a smo vedeli, da gre za ekipo in se nismo vdali, ne glede na žulje, bolečine v mišicah in sklepih, nekdo se je celo dehidrira] in še cel kup težav. Ko smo se zvečer vse ekipe usedle skupaj, pa so bili občutki res enkratni in želela bi, da bi trajalo večno Darja Kokalj SLOVENSKE POLICISTKE TRETJE Letos je bilo evropsko policijsko prvenstvo v Avili v Španiji. Naša Darja Kokalj je s kolegico Dragico Hriberšek nastopila v malem maratonu. Osvojili sta tretje mesto, kar je velik uspeh, saj je sodelovalo kar 36 držav. Medalje je podelil predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja. Nasploh je bilo prvenstvo dobro organizirano. Škoda, da naše zastopstvo ni bilo številčnejše. Tekmovalo se je še v pentatlonu, odbojki, košarki, judu in streljanju. "Na tekmovanju je vladala prava policijska disciplina, tako tla Španije nismo kaj dosti videli", je ob povratku povedala Darja. Sevetla pa je zanjo to le ena tekma in kmalu bomo pisali o novih uspehih. Te ji ob čestitki za sedanjega iskreno želimo. ' h V. G. NAJBOLJŠI MED AMATERJI Spoznal sem 26-letnega kolesarja Milana iz Vrbe. Kar neumno sem se počutil, ko sem izvedel, da kolesarji že šest let in to zelo uspešno. Pred tremi leti je postal prvič amaterski prvak Slovenije, Zadnji dve leti pa je osvojil drugo mesto. Letos kaže še bolje. Zopet se bori Za kolesarsko zmago. Milan Hribar sicer vozi za kolesarski klub Sokol - Tivoli iz Ljubljane. Letos pa se je podal tudi v mednarodne vode. Vozi za italijanski klub SE AL LAUZAČCO. v dosedanjih dirkah je osvajal mesta med ena in tri. Teh dirk je bilo že osem. Največji uspeh pa pravi, tla je njegova prva pet etapna dirka turo tlel Friuli Venezia Giulija. V prvi etapi je bil drugi, v drugi je zmagal, drugo mesto je osvojil v tretji etapi, v četrti in peti pa je bil tretji. Skupno se je uvrstil na tretje mesto in s tem omogočil svoji ekipi osvojitev prvega mesta ekipno. Sedaj se pripravlja na svetovno amatersko prvenstvo, ki bo od 22. do 28. avgusta v Sant Antonu v Avstriji. O njegovem uspehu, cilj mu je uvrstitev do dvajsetega mesta, bom seveda pisal v naslednji številki. Pa tudi o njegovem kolesarjenju sicer boste izvedeli kaj več, saj je res preneumno, da takega športnika pravzaprav sploh ne poznamo. V. G. Milan po zmagi na dirki za državno prvenstvo v Rogaški NAGRADNA KRIŽANKA Med pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz prejšnje številke smo izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrada: Premontaža gum za osebno vozilo (Vulkanizerstvo Lenček) -Franci Novak, Krajno Brdo 11 2. nagrada: Dve pizzi s pijačo (Go-stišče-pizzerija Furman) - Matjaž Volkar, Tovarniška 17, Radomlje 3. nagrada: Družinski obisk savne (Rekreacijski center IJrbanija-RCIJ) -Joži Pervinšek, Krašnja 76 Nagrajenci bodo obvestilo o nagradi prejeli po pošti. Reševalcem tokratne nagrade križanke bomo podelili: 1. nagrada: Premontaža gum za osebno vozilo (Vulkanizerstvo Lenček) 2. nagrada: Dve pizzi s pijačo (Go-sti.šče-pizzerija Furman) 3. nagrada: Družinski obisk savne (Rekreacijski center Urbanija-RCU) Rešitve pošljite na naslov: Rokovnjač, Nagradna križanka, Lukovica 46, 1225 Lukovica do 4. septembra. GREMO V KINO! Rubriko Gremo v kino! bomo začasno ukinili. Tako tokrat objavljamo le nagrajenke, ki so pravilno odgovorile na nagradno vprašanje iz prejšnje številke. To so: Svetlana Sušnik, Krajno Brdo I I; Irena Vidergar, Prevalje 15 in Damjana Omahna, Prevalje 10. Obvestilo o načinu dviga vstopnic bodo prejele po pošti. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali v naši nagradni igri. LETEČI REPORTER Počivam kjer hočem Dvorana v Lukovici bo kmalu obnovljena 60 LETNICA MASEVANJA MIHAELA TRDINA Ob cerkvi Karmeljskc Matere božje v Cešnjicah nad Blagovico 80 se 16. julija 2000 /brali verniki iz. vseh delov Ljubljanske1 kotline in i/ drugih delov Širom po Sloveniji. l'o končani maši SO dekleta nesla Marijin kip, za katerim se je vila dolga procesija, ki je obkrožila vse bližnje poii okrog cerkve, Cerkev na Karmeljski gori obiskujejo verniki župnije Češnjice iz vasi: Selce, Poljane, Češnjice, Gabrovnica, Laseno, Lipa in Pšajnovica s podružnično cerkvijo sv. Lenarta ter Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec. V letošnjem letu smo obhajali že 46. slovesnost z. Marijinim kipom, ki traja že vse od leta 1954; to leto je bilo Marijino leto, prva leta so nosili sliko, kasneje pa kip. V vseh vaseh župnije Češnjice živi le 260 prebivalcev. V letošnjem letu smo tudi obhajali sv. birmo, pri kateri je bilo \H birmancev, Bilo pa je tudi prvo obhajilo, h kateremu sta pristopila dva prvoobhajanca, Petra in Tomaž. Zdaj pa Še nekaj besed o našem bise- romašniku s slavljene! na čelu. v povojnem letu 1947 so za silo zgradili Župnišče, v katero se je preselil Mihael Trdin iz svoje rodne vasi /gornje Loke pri Blagovici, Že več kot SO let živi mons, Mihael Trdin in vztraja na tej prelepi gori Karmelj, da bi svoje ovčice nahranil z. duhovno hrano, ki je potrebna Za vsakega kristjana. Za daritvenitn oltarjem župnijske cerkve Karmeljske Matere božje so obhajali: mons. Mihael Trdin, ki je praznoval 60 let duhovni-štva, župnik v Šmartnem v Tuhinjski dolini in hkrati naš faran iz vasi Psa j novica Franc Baloh, 35 let duhovništva, /upnik Krašnje in hkrati soupravitelj župnije Češnjice Anton Potokar 2S let, škof mons. Alojz Uran pa 30 let duhovniškega dela in Jože Vrtovšek iz sosednje Blagovice s 2S leti božje službe. Vzdušje pa je popestril še domači pevski /bor ob pomoči pevskega zbora Zdravka Berleca iz. Nevelj pri Kamniku. Slovesnosti pa se je seveda udeležil tudi župan občine Lukovica g. Anastazij Živko-Burja, ki se je rokoval s slavljenci in jim izrekel lepe misli in voščila. Slovesnost je trajala vse do pol ene ure in se nadaljevala zunaj v družbi s slavljenci. Bilo je zares lepo sončno nedeljsko dopoldne, ki so ga povzdignili in polepšali vse do nebeških višav naši jubilanti. Aleš Čebulj J Vruzna je hiša in dvorišče, oko povsod zaman le išče, ni re< tvojega smehljaju. le tleli' tvojih rob ostaja, r naših snih pa naprej žil'iS. zalo pol nas vodi tja, kjer e tišini mirno spiš. ZAHVALA V 54. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, tast, brat in stric Milan Kosec Iz. Malega Jetnika pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem Za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Frangežu, višji med. sestri Irmi Markovšek, sestrama Sabini in Martini za pomoč, ki so mu jo nudile na njegovem domu. Za vso skrb in požrtvovalnost iskrena hvala ludi K C. Ljubljana - Diabetološkemu in dializnemu oddelku CAPD. Zahvaljujemo se gasilcem, pevcem "Lipa" s Trojan, gospodu Florjančiču Milanu /a poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Vrtovšku /a lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, hči Marjana z družino, sestra in bratje z družinami ter ostalo sorodstvo PRI FBEVCU m Frančiška Jemec Lukovica 17, 1225 Lukovica Tel.: 061 735 - 146 DOMAČA HRANA IN DOMAČE VZDUŠJE GOSTINSKO PODJETJE d.d. LLLiLL £11 U lihi!. £Lii£VlA.L lH.LiiiU(.^LL LLLliL:L Trojane eno od redkih gostišč iz tradicije dobre stare gostilne. Ob evropski prometni žili Dunaj -Trsi, je leta 1859 zrasla za tisti čas mogočna Konškova gostilna s prenočišči, v kateri seje vsakdo rad ustavil. Že leta 1913 je skozi Trojane vozil redni avtobus. Posodobljeno in razširjeno gostišče Trojane je kos tudi današnjemu prometu, ob vsem tem pa je ohranilo nekdanjo domačnost, sloves dobre kuhinje in počivališča. Prijazna postrežba, prijeten ambient in pestra izbira odličnih domačih jedi, polnijo gostišče ob vsakem času. Kako tudi ne? Saj so nosilci znaka SQ, kar pomeni slovensko kvaliteto za proizvode in gostinske storitve. Od vseh dobrot pa prav zagotovo najbolj slovijo slastni trojanski krofi. Njihova priljubljenost ni naključje; še vedno jih delajo ročno po starem hišnem receptu. Gostišče ponuja manjše gostinske sobe v stari gostilni in večje v novih restavracijskih objektih. V poletnem času je najprijetneje pod veliko platneno streho na terasi, kjer se odpira pogled na Zasavsko hribovje in prelepo predalpsko gričevje, kjer so zrasle tudi Trojane. Tudi ob novi avtocesti bodo Trojane ostale mikavno počivališče z domačnostjo, ki je zlepa ne premore kak sodoben obcestni objekt. Gostinsko podjetje TROJANE tel.: 061/73 30 31 m j ml